drugih krajih m- niso preje enak.' novice. V zadnjih dnevi je bil papež \- resnici bolai Mogoče je pa tud\ da je p«i pa/, mrtev, ali pa se papeže poslanec v Madridu ni dobr razumel na brzojavko, \atai čnej? prihodnjič. Madrid, Špans Sem so dospele"' je umrl v Rimu Papužev poslane je- potrdil hrzoj poročilo še ni | i ii aprila. Mojavke, da Sape z Pij X. f' tem mestu iko. Seveda Itno, ker v teden. { 1 j NEODVISEN LIST ZA SLO1 -b_ 30. NO. 30. CLEVELAND. O >KE DELAVCE V AMERIKI. 'EK 12« APRILA 1912. —»Radi bolezni našega razmaka Jos. Mohorja, morebiti ali oni naročnik ne bo dobil Vse te naše naročnike iimot da se radi tega ne hu-ijo, pač pa naj pridejo v naš urad povedati in z veseljem iim izročimo usdko številko, Id ji ni bo manjkala. Skrbeli bo-demo, da se v najkrajšem času vse v red spravi, torej prosimo samo nekoliko potrpljenja. Mestne novice. Mestni svet se resno posvetuje, kako bi odprl nove prostore za igrišča otrokom. 1 Y i p e I MED SLOVENCI. —Mestni svet se je ■// vso vnemo podal na delo. da preskrbi clevelandskim šolskim o-(rokom pripravne prodore za razvedrilo. Naečlnica Šolskega odbora hoče imeti za prvo silo kakih $10.000.00, da bi se razširila sedajna igrišča, pri šolah. Otroci potrebujejo mnogo svežega zraka in mnogo prostora, kjer se lahko nemoteno gibljejo. Dasi mesto sedaj nima preveč denarja na razpolago za enake stvari, vendar se bo nekaj dobilo. Me* stni svet sicer še ni na jasnem,-aH naj naredi v Cl^velandu dvoje velikih igrišč, eno na zapadli1, na vzhodni strani mesta, ali pa naj naredi dvajset manjših igralnih prostorov na vseh \ krajilT mesta. O tem te bo po-\vetj>val posebni odbor. čuje se tud)y da namerava mestni svet razpisati bonde v vredno- v mestu in tudi primerne igrače ter druge priprave. Posebni nadzornih bodejo nastavljeni, ki bode jo ,skrbel i za nad-zerstvo otrok na takih prostorih. —Na velikonočno nedeljo zjutraj se je pripetila družini Mlakar na 1004 H. 6i. cesti velika nesreča. S letna hčerka Prančiška je pomagala svoji materi pri vodi, ko so pomivale kuhinjsko posodo. Medtem je mati deklice' napolnila škaf z vrelo vodo. da gre pomivat tla v drugi sobi. in ravno ko je mati prijela za škaf. da gre pomivat v drugo sobo. se je škaf zvrnil in vsa vrela voda se je zliila po 8 letni Frančiški, ki je prišla v istem trenutku zraven. Zadobila je smrtne poškodbe, da je drugi dan mmrla za ranami v Lakeside bolnišnici Pogreb se je vršil v torek popoldne na Kast Cleveland pokopališče. Deklico so pokopali po obredih neke nove vere, ki se imenuje "kristijanska" in ljudje v bližini so se zgražali nad tem. —-Druga nesreča se je pripetila v sredo popoldne med 3. in 4. uro. Šestletna hčerka Ivanka starišev KJopcič na 54. cesti je bila žrtev. Užgala se ji je obleka nekje na trati blizu hiše. Mati je bila sama rtoma, ko zasliši krik hčere, hitro leti na pomoč, kp opazi hčer vso v plamenih. Strašen prizor. Mati kriči in trga obleko gz otroka, toda bilo je že prepozno. Dobila je tako hude opekline, da v St Clair bolnišnici malo upajo nad njenim okrevanjem. ,, —Starišem &peh na 55 §t. je umrla hčerka Ana, stara 8 mesecev. starišem Marolt na 63. cesti sinček Ladislav, star 8 mesecev. » —.Slovenski politični klub je pričel vršiti svojo pravo nalogo in bo upeljal večerne poduke za one rojake, ki so polomili prošnje za državljanski papir pri sodišču. Mi smo pre-prčani. da bo to velike varnosti in Iforisti za našo nasel-za rojake, ki nepresta-bi se na- rajo odgovoriti, kadar so poklicani na sodišče. Politični klub je sedaj to stvar vzel v roke, ker jvpada to v prvi vrsti v njegov delokrog. Prvi podučili večer' za nove držav-jane -e bo priredil v sredo, 17. aprila v Knansovi dvorani in sicer je pričetek ob 8. zvečer standard čas. Pouk bo za naše rojake popolnoma zastonj, toda pričakovati je od vseli rojakov, da se vpišejo v politični klub, k: jim (]eli to dobroto. Vstopnina je tako majhna, da če si odtrgate od ust par cigar jo lahko premorete. Vabljeni 'H tor. j vsi oni. ki gredo 11:1 izpraševanje k sodniku in za vse one, ki nameravajo v krafkem uloy.it i prošnjo za prvi in drugi ;:apir, da pri-dajo v sredo, 17. aprila v Knauso-vo dvorano, kjer bodejo dob li nadaljna pojasnila. Rojaki, politični klub se trudi za vas, vi pa za njega, in imeli bodemo najlepše sporazumi jen je med seboj. V petek, 11), aprila se vrši se: ja Narodne Dobrodelne Družbe. Vabljen je vsak posebej 1 in vsi skupaj, da se obilno u-jdeležijo te sejef Družba dobro , napreduje mi je na trdni finančni podlagi. Treba bo tudi nekaj govoriti radi izleta šolskih slovenskih otrok, katerega bo družba priredila nin 11a vrsti je mnogo d migi h važnih stvarij X i kogar naj torej ne manjka prt seji. —V četrtek zjutraj je umrla v Citv bolnišnici Klizabeta OrebenC, stara 20 let. Pokoj n iča je bolehala za sttšico. Doma je bila od Vrhnike na Notranj-•ikem. odkoder je prišla v Ameriko pred tremi leti. Tukaj zapušča moža in eno hčerko, staro 14 dnij. .Pokojnica je bila mi_' le 1 pogreb. Članice so proše-ue, da se pogreba polnoštevil-110 udeleže. Pogreb se vrši iz hiše Kr. Sternisha. 11a iooq E. (>2. cesti. . —Mesar A, Ogrinc ic bil o-kraden ponoči, oziroma zvečer v torek. Ko je zaprl svojo mesnico na Class ave. je odnesel denar, katerega je imel spravljenega v kovčeku v družinsko sobo. kjer so bila vsa okna zaprta. Kovček ic pokril s prtom in na vrh položil še hlebec kruha. Tatje *n pr šli po dvorišču vzadaj. dvignili s posebno pripravo zaprto okno. se splazili v sobo in odnesli kovček. Prt so le položili na stran, hlebec kruha tudi. in odnesli samo kovček in ničesar druzega. Tatom je moralo biti znano. Jtje je nar, sicer ne bi"tako sigurno opravili svojega posla. Rojaki, zapirajte denar, ali pa še bolje, nosite ga na banko, kjer je najbolj varen. Činidalje več tatvin v naselbini priča, da so vitezi svedra in uzmoviči jako pridno na deht. Rojaka Ogriilea so okradli za kakih $500 gotovega denarja in nekaj drugih vrednostij. —Hudo je pogledal sodnik Baer mladega Josipa Kozlika. ki je grozil svojemu očetu z revolverjem, ker ga je slednji uaganjal v šolo. Plačati je moral $20.00 in vse stroške za obravnavo, poleg tega je pa sodnik svetoval Kozliku. naj hodi v večerno šolo. ker drugič, ko pride pred njega, bq šel za šest mesecev v krtačni-co. če ne bo poslušal njegovega nasveta. Konecm .mir. Premogarji in lastniki premogovnikov so skupaj imenovali odbor, ki bo reši) važne zadeve. Preko oceana. Washington. 11. aprila. Znani zrakaplovec Harry \ V t wood, ki je prišel že enkrat z zrakoplovom iz St. Louisa. Chicago. Cleveland v New York, je sedaj pri predsedniku, katerega prosi naj mtu dovoli, da ga spremlja ameriška vojna la-dija letos, ko bo šel s svojim zrakoplovom preko oceana. Atwood se namerava s svojim strojem podati preko oceana meseca BOSI PREMIŠLJUJEJO. Philadelphia. Pa., 11. a rila. Kakor vse kaže bo kmalu prišlo do ni'ru v antraeitnih rud-n;0 se vrš:la 15. marca, nak: r so se hip mm končala. V sredo pa je pred sednik zveze lastnikov rudnikov. Geo. I\ Baer naznanil za stopnikom delavstva, da je voljen stvar nadajjc premišljevati, in naj se ustanovi t^ka komisija. kakor se je ustanovila leta 1902 in štrajk odvrnila. Strajkarji so pa zavrnili ta predlog in so zahtevali ; o-e bne pododbore, ki naj poizve do za zahteve premogarji v h* stavijo konečne predloge. Od borniki al»' zastopniki preino-garjev pri teh odborih so. John P. \\ h i-te. predsednik premo-ijarske unije, John Dem pse v Toin Kennedy in John Pa h v. predsedniki različnih premoga rskih linijskih distriktov Dokler se bodejo ti pododbor posvetovali, ne bo nobene konferenci'' med lastniki premo govnikov ;n med premogarji znamenja, da bi se štrajk v res 111'ci kmalu končal, toda dejstvo (la ste obe stranki se prav radi zopet začele posvetovati, kaže na morebitni konečni uspeli in na končani štrajk. Zastopniki premogarjev so se danes izrazili, tla pričakujejo, t*. njih plača poviša ravno toliko kolikor zahtevajo, namreč za 10 centov pri toni premoga. Poleg tega pa bodejo premogarji tudi na vsak način zahtevali priznanje unije. ()l>e stranke upajo na zmago. Predsednik W hite od premogarjev je govoril; Zadnjič so se plače dc'avccm v okrajih trdega premoga povečale leta 1 (joj. Delavci so dobili okoli 30 milijonov povečane plače. Če pomislite, da v okrajih trdega premoga ved na4 dela kakih 170.000 delavcev, te laj pride na posameznega delavca $170 poboljšano plače v desetih letih ali v enem letu $i7fio, kar je komaj zado-ti. da, se plača za eno stvar, ki se jf tekom deset podražila. Delavci v okrajih trdega premoga so po mnenju predsednika pre-mogarske zveze naj slabše plačani delavci v Zjedinjenih državah, pa imajo tudi zelo odgovorno službo in delo. In ker se njih plače celih deset niso povečale, je pač sedaj čas in vzrok, da se jim dovoli nekaj prll>oljška pri plač'. Tndianapolis, Ind., 10: aprila. Danes volijo premogarji v okrajih trdega premoga, če sprejmejo one predloge, katere je njih odbor in pododbor pre-mogovih lastnikov odobril, linijski uradniki v tem mestu so odposlali 300.000 glasovnic na tazne lokalne unije. Unijski uradniki upajo, da bodejo premogarji z veliko večino sklenili. da se povrnejo na delo. Pričakuje se najmanj 250.000 glasov. Uspeh glasovanja seveda ne bo znan še uekaij dnij. Priporočilo. Naš zastopnik za Waukegan in No. Chicago, 111. je Mr. Fr. Osredkar. Box 546 No. Chicago. III., ki je pooblaščen, da pobira naročnino. Rojakom ga iporočamo. Ognjenik blizu je naenkrat ti in tisoi bilo" POGREZNJ1 del Toro si bljuva-idij je Svetovne novice. Poročila iz delavskih krogov. Španski kralj je baje ujetnik. Morgan želi konec vojske v Tri-polisu. RAZNE VOLITVE. le indijanske vasi so bile fio polnoma razdejane, ko je začel bljuvati ognjenik Chlricjui bl:-zn IVoca del Toro na Panami, kak« r pripoveduje kapitan Ol-svik, ki ji prišel s svojim par-nikom v Xew York. Gora je začela bljuvati ogenj zgrdaj zjutraj 5. aprila. Vsi prebivafci 'v bljižnj*' okoliei so začeli bežati smrtno prestrašeni. Stoti re in stotine jih je dohitela goreča tava ter jih podstula ]>o(l seboj. Daleč na okoli so videle posledice bruhajočega ognjenika. Morje je Jiilo milje in 111'lje daleč razburkano t.r umazano od padajočemu pepela, vasi pod goro So gorele, da se je plamen videl več milj daleč. Ljudje v o-koliei so sprva mislili, da se bliža konec sveta, C.ora Chi-ri(|ui, kolikor sedaj vedo, Še nikdar ni bruhala ognja in lave. Skoda, ki jo je povzročil ognjenik z bruhanjem, je ne precenljiva, ker so cela me-ta in vasi uničena. Prebivalci so bežali več milj daleč. Ravno ob vznožju gore je bilo več indijanskih va.sij. Ko se je pričel delati dan. svetloba naenkrat zginila in velikanski oblaki dima so se začeli valiti iz gore, in kmalu za dimom s<" je prikazal plamen in žareča lava, ki je drvila navzdol in opus točil a / a seboj vse, kar j? je bilo na potu. Tako so bile popolnoma uničene vse indijanske vasi pod goro in z njimi vred nekaj tisoč ljudi j. - Mr. Louis Vesel, je pooblaščen zastopnik za Gilbert. Minn, in druga sosednja mesta ter ga rojakom povsod prav toplo priporočamo. NAZNANILO. Naš novi zastopnik za Kansas Citv. Kans.. je Mr. Ant. Marinčič, 338 No. 5th. St,, ki je pooblaščen, da pobira naročnino. Rojaki naj se obrnejo v vseh zadevah nanj. ki se tičejo našega jih na Angleškem so premogarji že začeli delati. Te dnij se pričakuje, da se začne delati s polnim parom p<> vseh jamah. Kakor sc je izrazil delavski vodja Hftrsthorn, bo posledica to. da se bodejo 11a Angleškem združili vsi kapitalisti. ki bodejo pritiskali na vlado. da uared: take postave, po katerih bi -e splošen štrajk prepovedal, ;i1i pa pol 11 o ni a pre-; rečil. Xa drugi strani pa bodejo zopet delavci se morali poprijeti bolj tesno svojih or-ganiz.acij, da v slučaju potrebe bolj ostro nastopijo. San Francisco. 0;»L 10. aprila. Po Californiji se vrši delavska borba. To borbo vodi jo organizatorji unije Industrial W orkers of the World. Šerifi in konštablerji v raznih mestih podijo člane te unije proč. Organizatorji so organizirali kakih 1000 delavcev in jih bodo peljali v San Diego. odkoder so bili pred kratkim prepodeni. Mestna oblast je poostrila zakon, ki prepoveduje govore na ulici. Včeraj zvečer so priredili veliko demonstracijo po mestu, pri kateri je prišlo do izgredov. Policija je zaprla nad 300 delavcev. Prišlo je tudi do smešnih prizorov. Šerifi so silili, da so jetniki poljubovali zvezdnato zastavo in prepevali "Star Spangled Banner", Madrid, 11. aprila. Senor Alvarez, ki je vodja španskih republikancev, je imel včeraj pri nekem banketu govor, ki je povzročil veliko senzacijo. Izrekel se je, da je španski kralj ujetnik v rokah gotove klike, ki vodi vso vlado zanj, in da španski kralj sploh nima nobene veljave. Kralj se zanaša farno na duhovščino in na vojaštvo. London. 10. aprila. Iz Bero-lina se zopet poroča, da milijonar Morgan zopet skuša, če more ustaviti turško-laško vojsko. Sam Viljem je prosil Morgana naj pride v Benetke ob priliki, ko se blagoslovi novi zvonik cerkve sv. Marka. Pri tem sestanku se bo tudi govo-r lo. kako naj se konča krva- Excellent advertising medium. V Illinoisu so se vršile primarne predsedniške volitve, ki so prinesle Roose-veltu zmago. VELIKA VEČINA. Prim ar vršile \ lino's sr veliko Chicago, to. aprila, ne volitve, ki so torek pa celi državi I prinesle Rooseveltu zmago. Prejšnji predsednik je zmagal v vsakem kongresnem distrfktu in je dobil o cel državi do 150.000 vtčiiie. I'r žava llliiicis pošlje 58 delegati v na konvencijo, ki voli pred sednika, in izmeti teh i'h bo moralo 56 glasovati za Koose-velta. \ajbolj čudna je bila volitev v onem mestu, kjer i.' doma Mc. Kinlev. ki vodi za predsednika Tafta volilni boj. V tem mestu je dobil Roosevelt dvakrat toliko glasov kot Taft. in torej bo moral Taf-tov vodja politične kampanje za Koo-evelta glasovati, ko bo šel kot delegat na konvencijo. Ironija usode! T ud i strijc Joe Cannon, nekdajni predsednik zbornice poslancev, ki je tn li nasprotnik Rooneveha bo moral pri konvenciji za njega glasovati. ker tudi v njegovem kraju je Roosevelt zmagal 3 proti 1. ()e je pravkar vc^ ; nil iz Tripolisa' in je pripovedoval o vojski med Turki mi Italijani sledeče: Italijanom se ■ jako slabo godi v Tripoiis»J&j Turki jih vedno dobro gfiišfifi ganjaj > in jim ne dajo miru. V ojaki so silno trtnsj^iti in zelo trpe, ker nimajo ptf*r jp toplomer 104 stopinje Farr«*-! heita ,in v maju ter jhinijn te« gotovo dosegel 140 stopinj. takem položaju je izkljiučenov?. i da bi mogli Italijani pri vrpčini prodirati na»prej. Vojaki zgubi vajo pogum, ker jih. Ar-ralbci skoro vsako noč nenadni ma napadajo. Arabce vezb*jo> izučeni turški častniki. Arabci so jako dobro preskrbljena z vsemi vojnimi potrebšfčii kakor tudi s živežem, in je glavno, odločni so in viti. Prav nič se ne katere fiodušno. Prepričan sem, da se! dejo Italijani kmalu umal(i na obrežje, kjer jih branijo topovi njih vojnih ladij. V Tti^ polisu ne bodejo dosti 0] vili, in če hočejo imeti uspeha, morajo s svojimi nimi ladijami napasti DardaHf nele. Kakšne posledice bi to imelo v Evropi, si lahko-vsak sam misli. Tekom enega meseca so It*si|f lijani zgubili radi neprestanifo napadov od strani Arabcev. kih 6000 mož izurjenih vojakov. Vlada mora pošiljati' dno nove čete v Tripoli's, kar* stane silno denarja Naprej to- | jaki ne morejo prodirati. Arabci planejo naenkrat nje na vseh krajih, hitro par-krat ustrele med Italijane, kar se poskrijejo in oc na svojih iskrih konjih, janom ne preostaja dr kot da se obrnejo odkoder prišli. Italijani bi radi s TurlSr sklenli mir, toda tega jjnt pripusti narodni ponos, iro ur-tudi boje. da nastane * TtaBfT upor. če bi sklenila vTadkr "sramotno pogodbo s Tbtcjj«*. Vendar če Italijani ne (fobipa* v kratkem kake odločilne Wte-ke. ttxlaj bodejo morali eno pobrati svojih sedem Špel j in oditi domov. Iz lega* poročila se vidi torej, da Italijanom pri Turkih v Tripofisafc ne rastejo rožice. Proti linčarjem. Washington, 11. aprila, sednrk Taft je včeraj dijaikom Howard vseiučilišča^ kjer so sami zamorci, se je. da ostro obsoja li in oni. ki pomagajo vleči linčarjem. bi morali biti s obešeni. Pozneje je b'l Taft vzoč pri nekem banketu čast novega sodnika vrh -odšča Pitney a. Novi Pitnev je zagrizen so delavstva. ■ m M = pa.;..' , ; 'f-V-" ' V''- V"- ' '< ' ' Historično politični roman. spisnl^Sir John Reteliffe; za Clev. Ameriko priredil L. J. P. T vi pravzaprav, tla hočete kar meni nič t d) i nič imeti pomoč od Tom Watsona?' "Hanmed, pomorščak sem ka kor vi!" odvrne Jakob, "Se vam ni treba prav nič bati ker sem pošten, le grog me včasih nekoliko zmeša/' "Tako? In pri kateri ladij «»te v dužbi?" "IIc# tovariš," reče Jakob nt kol ilk o v zadregi, "k ladij! pravzaprav k nobeni ne spadam. Prišel sem sem z Indiji "Ajre" v San Kraneiseo, in ker so mi toliko od sonorske ekspe dtem je pa ena navzo-deklic stopila kakor brez na med rudarje. Eden izid slednjih, z dolgo, zaneseno brado, je bas dobil de-zlatnikov od banke. Deklica obrne proti temu človeku. "Senor rudar," reče, "upam, da bodete dami, ki vam je prinesla srečo, toliko ueklonjenih in ji podarili en ali dva zlatni-, da si lahko kuj) i m novo ob-:o. Angleški trgovec tam v u je bas kar dcVbil novo za- krasnih oblek." Nagovorjeni rudar pa potisne deklico v stran in vrže zah-j dtcije pripovedovali in o zlatu vana dva zlatnika na eno kar-! ki v kupih tam leži, sem se tu di jaz vpisal v kompanijo, jaz in moj tovariš Viljen Burns in sedaj pomagam mastni Slongu delati mir med lo-povi pri igri." "Damned! Vi in vaš Viljem Burns sta torej pobegnila od svojega kapitana?" "No — radi mene, če hočete tako imeti. Saj jih veliko pobegne. katere mika iti proti zlatim jamam/' "In vi ubeženi, dezertirani, pijani capin hočete seči v roke s krmilarjem Indije "Najade"? reče krmilar. "Tu, vzemite to za vašo predrznost!" In 'krmilar priloži mojstru Jakobu udarec na obraz, da se ubogi Jakob zvrne po tleh ka- ,................ c____o_______ _ kor je bil dolg in širok. J'ri (lit osem zlatnikov, katere je j tem pa pade na i udarja, ki je ..••.>1 ..•/.ill m'«'.;," T'lL-ni ylwri' Pojdi k vragu, punca, motiš pri igri! Pridi pozneje I Precej lepa se mi adiš," "Fuj, senor, vi niste ka-baljero." Rudar je zgubil dva zlatnl-v gorečnosti, da dobi de-r nazaj, vrže ostanek denarna prihodnjo karto. "Hej, mala devici ca," zakliče 11 od rudarja, in slednji se brne z divjo kletvijo proti sklici. i ostaneš tukaj, vlačuga, r jaz hočem tako!" Fuj, senor. prosta deklica Vi se obnašate kot po- lHL .. _...... ■ toda* novi oboževa deklice skoči z enim sa-skokom preko mize, da predate in karte; kmalu se aja v sredini družbe. si, počasi, senor runi" reče in se drenja proti lici. "Vi ste pozabili menda, a je ta dama že sprejela mo-: povabilo, torej so nahaja v ■jem varstvu. Cc dvignete to-roko proti njej,, jo (Ivigne-tudi proti meni." "Toda mene za zlodjevo ma-i briga vaše varstvo." "Senores. senores, rotim vas, ar se ur prepirajte tukaj!" i bankir. Master Roberton," je bilo ime mornarja, "skr-e, da se začnejo kabaljeri na ugein mestu prepirati. Mater Meredit, dobro držite ban- Toda vsi ti opomini bivšega tista bi jako malo koristili, rudarji so že zgrabili po jih nožih, in nastali bi kravi boj, da ni teška pest jez- rudarja potlačila vstran. "Damnation!" zagrmi 1110-in surov glas. "Kaj pomeni hrup, adut? Ali nimate pe-da se pogodite med seboj or pošteni adut je, mesto da ite svoje ostre jezike? Jaz nečem imenovati To m \Vat-in nečem biti prvi krmilar lije "Najade", če ne pobijem j vsakega tVa tla, ki se upa idvigidti roko z nožem." Vzraščena postava angleškega mornarja se je torej vmešala med prepirajoče in res je krmilar od ladije angleške-lorda, ki je bil prišel s svo-ii tovanši nn subo, da se ue-kol'ko zabava. Jakob Roberton. 'katerega $ta Meredit in Slong najela, da miri prepirajoče, je takoj zraven. Takoj stegne svojo desnico proti svojemu rojaku in re- *Bog naj me obsodi, stara >rska podgana. če ne priha-ob pravem času! Sicer bi fe moral s to sodrgo sam pre-Dajte svojo taco. po-nrfiva, kdo bo naju hotel ga pa debelo pogle-ste pa ves začuden prvi začel prepir. Takoj zbere vso svojo moč, prime mornarja in ga vrže nazaj in sicer ne preveč mehko. "Prekleti angleški hinavec!" zakliče rudar, "kaj se meša ta svinja v naš prepir!" Jakob pa gle nekaj časa m nekaj časa rudarja. Ker je pa bil korajžen. se kmalu spravi kvišku in si zaviha rokave, pri pravi jen planiti nn vsalkogar, ki bi se mu približal. Toda stvar se je vse drugače kon-čalrfl kot je kdo mislil. Angleški krmilar je z nevo-lj'o opazoval obnašanje meksi-kanskega rudarja. "Halo. adut. vi tam s pasjim obrazom in umazano su k ijo." kriči angleški krmilar, "kako se morete predrzniti. da suvate angleškega mornarja ju zabavljate čeznj? Ali mislite, ker sem jaz. Tom Watsti. krmilar ladije 'Naj a de' tenm gen_ tlinianU p v oje ni mestu, senor. če se nečete seznaniti z mojim nožem. \'i ste pahnili i tega moža na mene, in on bi sin me podrl na tla. če ga ne bi jaz vrgel nazaj." "No. in kaj posebnega bi bilo. če bi tak lump kot ste vi; i v množici ter pusti na cedilu sVoje ostale zlatnike in oba tovariša. Vzrok temu se je pa seveda takoj pokazal. Dočiin se tovariši rudarja medseboj tepejo, kdo bo pobral vrečice z namišljenim zlatom, je ena vrečica, ki je zadela rudarja na čelo, se raztrgala, in iz nje se je mesto zllatega prahu vsul prav navaden zemelski prah. V ak ver ji in vsi navzoči se glasno nasmejejo; to naredi rudarja še bolj jeznega in z odprtim nožem se zakadi proti svojim nasprotnikom. Klina bi gotovo krmilarja ladije Najada zadela prav srce. da ni bilo Jaikoba. ki je roko Meiksikanca še ob pravem času pahnil proč. Tako je klina samo oprasnila krmilarja, in rudar, katerega je zadel močni Jakobov udarec, se zvrne na tla. "Dobro narejeno, Jakob, kriči krmilar, "saj si vendar boljši človek kot sem mislil. Prosim te odpuščanja za oni udarec, ki si ga prej dobil. Toda. sedaj nad nje. in naučite j h kozjih molitvic!" Miza. na kateri so stale luči in laterne. prevrnejo, deklice pobegnejo kričeče na vse strani .in v sobi nastane poboj. K oren jaški Angleži so sicer preobvladali rudarje, toda so se morali kmalu umakniti njih nožem, ker je bilo rudarjev preveč in sv jim je tudi pridružil del občinstva. Angleži 0 se branili z vsem, kar jim je prišlo pod r< ke. Grabili >o noge od miz in stolov ter mlatili z njimi okoli sebe, kamor je priletelo. Hranili so se koli rt. ker je v skladišču samem o še več težakov, ki >o 1 rev a žal i blago sem in tja Tu ob Vhodn počene jo mornarji na tla. Tovariši so izgubili e-nega svojih katerega je zadel nož rudarjev v srce, dočim sta dobila dva le manjše poškodbe. Nngleži se oborožijo z želez nimi drogovi, njim se pridruži ekaj delavcev in težakov in iko oboroženi snujejo nov na ad na svoje nasprotnike. \uinlu pa dobijo nepričakovano pomoč. Nasproti banke Meredita in Slonga je odprl drugo banko \itajec Čtin-Sin, Seveda je bil i Kitajec ravno tako velik lopov kakor mojster Slong in Mcmlrt; tnda ker ni bil toliko joznan. so mu bolj zaupali. lika množica ljudij je bila zbrana okoli Kitajca, ki je imel za pomoč samo enega svojih rojakov, svoje roke in prebrisanost. Pocestnih deklin *vt'd a tudi pri Kitajcu ni anikalo. iu tekom kratkega isn se je marsikateri vakver peon spoznal in spoprijaznil meksikanskinii lepoticam!. Zlato iu se^bro jako hitro ižlja po mizi, in mojster Cunje bil previden in zvit do-olj. da ni pograbil vse za se-)C, pač pa po veliki previdnosti večkrat kakega igralca pu dobiti, dasiravno je večji nekoliko poljubili prah matere del denarja ostal njemu. Druž zemlje? Povedat sem vam, da morate Jakoba prositi odpuščanja, že radi časti Anglije/' "Hip. hip. hitra]" kričijo krmilarjevi spremljevalci. "Prav imate, krmilar Watson." "SenorT' reče rudar z zobmi škripajoč, ko pogleda s pomenljivim pogledom na svoje tovariše, "svarim vas, da -c ne spuščate v prepir z menoj." "Kaj ti je to šele sedaj padlo v glavo? Tu — vzemi to za plačilo!" In krmilar zagrabi celo pest usnjenih \ rečic, v katerih so bil zlatniki in drugi denar master Slonga in Meredita. Vse to zažene rudarju v glavo. Častiti bankir je sicer že takoj ob začetku prepira pričel pospravljati denar, toda zabra-niti pa vendar ni mogel, da jp velik del njegovega denarja porabil surovi krmilar na tako silovit način, ' ta iz tnffipve, ki je imel na logo zapirati in zaklepati trd-njavska ^^^^ Druga četa, ki se je približevala, je pa imela za vodnika senorja Herero, ki je bil sc-dajni vodja težakov v Ouaj-mas. Mož je moral biti star kakih 30 let: njegova postava ni* bila (kaj posebnega, toda i-inel je mišičaste roke, ki so i nekega sorodnika razodevale moč, radi katere j Pepe usmrtili pri se je najtbrž povzel do časti | storil sem obljubo, da se načelnika težakov. Toda Here- liko časa ne dotaknem l ro je bil jako strog, radi če-' dokler morilci Pepeja niso obe- j " šeui." Obraz sedajnega poročnika postane pri teh besedah ves rtuleč; kajti on sam je bik ki m _ Munjez, da se do gotovega sa ne dotaknem nobene karte/* "Oh, kako hudo! In ali je dovoljeno vprašati, kaj vas je napotilo k tako grozni obljubi, radi katere se morate zdržat: tako lepe zabave?" "Jako rad, senor Munjez. Obljubo sem storil, ker so mil z imenom Pepe usmrtili pri kartah, in to-kart. IP tla , SW f. 145 St, New NajTcčja zaloga sloTcnakih knjig. Pilite po cenik Slovenske trgovine. Sledeče trgovine MriporoSamo rojako m Ml K t;l ia je bila tukaj veliko bolj pri izna kot pri Mereditu: tujci so vedno bolj uljurliii kot domačini: iločini sc jc v sobi mir-, no igralo, so priredile deklice v bližnjem šotoru divje mek-sikanske plese, s katerimi so za bavale svoje moške oboževalce. Domačini so se bratili s člani ekspedicije, in vse je živelo v najlepšem miru. ki pa ni dolgo trajal, Malo pred začetkom v prvem šotoru, so pristopile k tni-■/.) Kitajca dve družbi. Prvo je vod'1 novi poročnik grofove ekspedicije. senor Diego Munjez. katerega je spremljal bivši načelnik težakov v Guajma-su .iu ki je klub vzrokom rvo-jega i v mesta, imel še veliko privržencev. Senor Munjez vodi v šotor prav ošabno neko črnolaso in vitko deklico: spremljajo ga njegovi najbolj predrzni in ju- sar so se ga njegovi delavci bolj bali kakor ga spoštovali. Ko vidijo torej lepo spremstvo, ki ga ima njih nekdajni načelnik, mu veliko težakov zakliče slava in živijo. Senor Hercro pa temno pogleda po svojih ljudeh. Že od narave je bil resen, ponosen in varčen, i-h vsi so vedeli, da je bila družina, katero je Munjez v svoji strasti umoril, bila v sorodu z njegovo družino. Radi tega je načelnika težakov še bolj razžalifl klic njegovih tovarišev. Ljudje so bili prepričani, da ne bo ostalo brez prepira, če prideta oba možaka skupaj. I11 ker so Meksikan-ci hitro razvneti wi ljubijo vsako uovotarijo, zato nihče ni odšel ia šotora, ko je vstopila nova družba. Oba nasprotnika se pozdravita, uljudno, kakor je v Meksiki navada. ''Sejior I lerero," .reče novo-peeeni poročnik, "dovolite mi. da vam /.tlim tisoč let življen ia. Odkar sem prišel v to me-10. še 'nisem imel veselja, da 1»i vas videl, torej sem. ves src cen, ker vas vidim pri dobrem zdravju." IJiv.ši načelnik in scm s° FRANK MRVAR Štele točke njegovega nasprot- E 55 gt, nika trideset. Vsi navzoči pozdravljajo srečlnega poročnika. "Srečo imate na svoji strani. senor Munjez," reče načelnik težakov, ko mu porine pre- JOHN BRESKVAR ČISTILNICA OBLEK Slovenska izdelovalnica smodk. BRIVNICE. FRANK SKERJANEC, 6124 St. Clair ave. A. BENSA, 3338 St. Clair ave. . MESNICE, OGRINC & AN2LOVAR, 6124 Glass ave FRANK VESEL, 4034 St Clair ave. i MESNICA IN GROCERIJA JOS FURLAN 1604 E. 81 St. - "'•■H -tU ČEVLJARSKE PRODA JALNE: FRANK SUHADOLNIK, 6107 St. Clair ave. FRANK BUTALA 6220, St. Clair pve. KROJAČI JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave. JOHN GORNIK, 61O5 St. Clair ave. ANDREJ JARC 6110 St, Clair ave. BELAJ & MOČNIK 6205 St. Clair ave. ' BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co.. podružnica, A. Bobek posiovd. 6104 St. Clair ave. TOBAK IGRAČE in CANDY STATIONERY. GEO. BOŠTJAN, 6oio St. Clair ave. M. ERMAKORA 6116 ST. Clair ave. " 2ELEZNINA —POHIŠTVO i. t. d. ANTON GRDINA, 6127 St .Clair ave. JOSIP ŽELE, 6108 — 10 St. Clair ave TRGOVINE Z MODNIM BLAGOM. JERNEJ KNAUS, 6x29 St. Clair ave. .. ANTON LOGAR, 3837 St.. Clair av* . JOHN GRDINA, # 6111 St. Clair, ave. FRANK J. TURK. 1361 E. 55th St. M. MAREŠIČ 4322 St. Clair ave. IZDELOVALNICA MEHKIH PIJAČ. JONH POTOKAR, 4126 St. Clair ave, KONTRAKTORJI SATKOVIČ BRATA. 1129 NO'RWOD Rd. \ ko mize petdeset cekinov. "Upam. da se drugič sreča obrne prpti meni." "Gotovo! Senori in senori-te/* se obrne Muinjez proti na-iti. Svoje pi,;astre okoJi stoje^im "Kot prijatelji in rojaki mi gotovo ne bodete 1364 — E. 36 St. LEKARNA. Slovenska lekarna 6036 St. Clair ave. Slovenska trgovina ženskih slamnikov in klobukov posebnost je oprava nevest. ROSI STANKO, 6303 St. Clair ave. Trgovina z moško opriuro in čevlji FRANK KENIK, 6301 St. Clair ave. '■mm URAR IN ZLATAR. ANTON SAMSON 6200 St. Clair ave. FRANK ČERNE 6120 St. Clair ave. Department store ANTON KAUSEK 6202—6204 St Clair ave. To so sami slovenski trgovci, katere slovenskemu činstv* v naši naselbini priporočamo. Pa tudi rojaki drugih naselbinah se lahko poslužujejo teh naslovov, in dar rabijo, naj pišejo na enega teh trgovcev ki ji drage volje postregel. Upamo, da se njih zgasi še več, * " • - * Natančncja — ob- 1 so out se drugi dan. S vo Ocvirkov! Prosim, razloži-povodnini pozdravom Vaš vda- te mi: kaj je oslovski kašelj? ni Migomig. j Upam, tla mi odgovorite ob- Nenavadna ribiška potrpež- Širno ni natančno, ker imate ljivost in vztrajnost. Naš ve- j gotovo večikrat sami sitnosti s lecenjeni l>rat »načelnik, gosp. to boleznijo in poznate prav' ed petimi leti je zakupila tji|)0jaZf n\ sanm odličen ne-j oslovski kašelj po svoji izkuš- Rado Murnik. ? Ali mi-ik, kdor da si celo Noblovo šila. Niti n! Prosimo svetorica požrtvovalnih ne- aeljski lovec, ampak tudi nav-deljskih lovcev lovi-šče v Zali lhlšen „edel>ski ribič. Navzlic tli. dasi tam ni prav nobene tcmu {ja je vestno proučil že vjačine. Obenem so si os- vse ve£je riboslovne špehe, =e novali svoje glasilo. Njih "O- mu vendar ni, posrečilo, da bi cvirki Diane". Izhajajo po en- ujei kako luskino. Lani o pa-krat na leto v sto izvodili. Ure- sjih tlneh pa mu je b;|a sreča ije jih sam Bibolaz, dični na- vsaj toljko mila, da je ujel na čelnijc idealne nedeljske bra- trnek tele predmete: pomeč-tovsčine. )-dno življenje! Vendar bi jo bili ,jariiai priroda s tako vzorno lahko dobili, ako ne bi bila 0d-; ^trajnostjo! Upamo, da uja-šla precej v začetku brakade me neUstrašeni g. Bibolaz prav polovica lovcev v bližnjo go- j knialn pravo ribo ali pa vsaj stilnico. Tam so se krepčali.! žabo j R^bi^ki na zdar! — Ple-prebirali dnevnike in priredili šoprask. upok. profesor, brafkado na zalo natakarico Ki- Velikanski sulec ali sulač. lipino. Ta gospoda žalibog »"«i- (Salmo Huclio h. dtr Huchen pozna nobene discipline! Njih i nder Rotfiscli) je meseca ja-rezgetanje in Filipinino cvilje- j nuarja razburjal Nedeljske nje je preplašilo veverico, ven- hratovšcine ribiško kri! Dolgo dar se je posrečilo g. Pipo- so Ra ]ovj)j tnikarji in mrežarji puhu. da jo je vsaj fotografiral. /astonj Ko so ga pa ujeli, so preden nam je ušla! Njena; ve^aki dognali nepobitno, da slika visi v .našem društvenem j ujetj sn1ec aH suiač ni nobena lokalu pri Kašolizniku. ki toči riba ampak fc8en kol. B:1 je i zborno vino. Kdor misli, da ! sltlcil jako podoben. — Tehtal hvalim njegovo krčmo zato, da j je njra ' prekrasnega zajca. Notabene, Osem metrov (!) dolga tra-zajec ni bil privezan! Lovski (Taenja solium. der ge- lar! (O sy. Jožefu ne sme- meiine Bandwurm) se je yjel -ljati zajcev, tudi v sa- prakticnemU zfravnikp g. faz-njah ne. ker imajo tedaj dolgo- becg Jla umetno nastavljene li-, tihci že lovopust. Počakajte do nia]lice Veleposestnik g. Ma-j i. septemibra! Želimo, da vam tic Mukef sre^ni nče ie lepe j ostaneta lovska j atrona Dana ^ redkva,a njenH1 na -ast jn pozlljni Uredništvo Ocvirkov.) rodovom v poučno zabavo. Vi Zverine na Kranjskem. - ■ vat seqiiens. j;ovski pozdrav! Meseca julija pride v Ljublia-,,)r c)|lRa (Resnj učenjaki ne no veliki, menežarija divjih le- prištcvaj0 trakulje ribam: klju-vov. tigrov, medvedov, volkov. bu tenui smo sprejelj to veselo leopardov, hijen in take zver- nnvjn) v Mrežo, ker je velece-jadi. Zadnji dan bodo znižane njeni R Mukec naročen na dva cene. Na to opozarjamo vse -/volh Ocvirkov. Posebno is-preljube tovariše. Naj ne za- krcnf) čestitamo njenil1 j.n Vsei mudi noben pravi nedeljski njegovi žlahti k lepemu uspe-vec te ugodne .prilike. ter na] ^ jn jim žeUu>0r da bi Se si natančno ogleda vse te zve- mnogokrat učakali tako izre- dno veselje v ožjem obiteilj-skem krogi^ — Ur.) Naprej, zastava rakov! Slovenski raki še vedno nazadujejo in žalostno kobacajo svojo ; ogubuo rakovo pot. To ni prav. Skrajni čas je, da kaj storimo za to plemenito žival rine. ki so dandanes tako redke na Kranjskem. Zatorej pozor! Zadnji dan vsi v mene-žarijo! — Bibolaz. načelnik. Sraka mlade je imela. Zopet morem poročati veselo novico za vašo priljubljeino malho! V Praznem gozdu blizu Zale skale še je naselila krasna P(>,nagajtno ji.'da o petkih in sraka, se veselo omozda, grte- dnigih postnih dneh 11e botTK) zdila in izvalila več zdravih otepali samo ki,sle repe pa li-mladičev. Marljivo in oprezno žola j. pokoucu zat0rej, kar vas smo opazovali vsak dan šege -e rakarjev! Ni,kar ne obupaj. in navade tega lepega ptica. te> -e utegnemo storiti kaj koče smo se veselili, da bomo ristnega in pametnega. Ako mogli priredit, nanje ?0v ka- i2po|ninlo v,St1lk svojo dolžnost, kor -na kljunače, toda prekma- smemo upati {]a b() jmel čez lu se je skujala stara sra'ka z par )et ygak SIovenec 0 petkih mladiči vred. Komaj so bih go- svojega raka v p5sknu xapreJ. dni, že so jo odkurili, ne da zastava rakov! bi nam rekli ne bev. ne mev. i ' Na.šft nedeijska lllreža je ža-M9rda se vrnejo prihodnje le- libog skoraj vedtno tako prazna to? Na veselo svidenje pri Fi- kakor kurji strah Prav ,epo lipini! Hahalio, prosimo cenjene sotrudnike. Odstrel divjačine v zaloskal- naj ne spe spanje pravičnega skem lovišču. Lani so ustrelili ribiča, marveč naj nam pridno tukajšnji nedeljski lovci: pet pošiljajo rokopisov, zlasti pa vrabcev, dva srakoperja, dve živih rib in rakov! Radi bi jih podgaini, tri miši in enega mo- znanstveno poskusili, če so za čerada — summa summarum kaj. Moker pozdrav! Onga. -{ zatorej tfi kose divjačine več Vprašanje in odgovori. Ko kakor predlanskim. Le tako seni Se peljal pretekli teden z naprej! čestitamo prisrčno! — avtomobilom v Radovljico, sem Migomig. videl priletnega zajca; na glavi Iz nedeljske mreže. Ježka je iriiel tako rogovje kakor riba. Pet kilogramov težko star jelen, samo da je bilo ne- iko (Esox lbcius L ).so lani koliko manjše. Kaj pravite k med šmarnimi mašami pojedli temu? rli člani Nedeljske bratovšči- Odgovor: Pravimo, da ste fki je zakupila tudi ribo- se ga prav pošteno nalezli, v Blatnicivvsem je jako1 preden ste zlezli v avtomobil, jala velika riba. pa tudi Le pazite, sicer dobite deliri- cviček. Ribo so um tremens in boste' vsak čas T Ii.kllnnl stat I .. pi. \ Odgovor: Ne^raninež! Na tako hudobno zafrkazen ne morjmo'odgovarjati; to nam branita naš zdravi ponos in prava pamet. Pač pa vas prosimo. da nas pustite s svojimi oslarijami pri miru in da r;gate le tam. koder vas nihče ne sliši, sicer se bomo morali videti pri Filipih sodne dvorane. Vprašanje: Kaj naj si mislim, kadar ne zadenem divjačine? Odgovor: Preljubi prijatelj v Kristusu, ako tega ne veste sami, vam ne moremo pomagati. S»ploh pa mislimo, da ni treba nič premišljati. Najbolje je, da se vdaste v svojo zlo >rcčo in hitro sprožite še drugega petelina, ali pa na-bijete puško iznova. Upamo, da nas ne nameravate zafrkavati. kakor zgoraj ožigosani nagajivec. Čudni biseri so med nedeljskimi lovci! Naposled nas utegne še kdo vprašati, kai si naj misli zajec, kadar gr zgreši lovec. Tn potem imej Človek še veselje do nredm Stva! Zapomnite si zlati pregovor: En sam hudobnež more vprašati več. kakor mu more odgovoriti devet francosikih akademij! Pa pozdravljeni! Vprašanje: Koliko soli j? treba za nojevo jajce, kuhano v mehko? Ali barvajo zamorci nojeva jajca za liruhe? Ali bi se dala za velikonočne pirhe poslikati tudi mravljinčna jr» ca? Odgovor: To je pa že res od stle, kar uganjajo neusmiljeni vpraševalci z urednršt vom! Menda premišljujete ve? božji dan, s katerimi vprašanji bi nas mučili bolj kanibalsko Veste kaj? Dajte se sami skuhati v mehko in pojdite se solit s piruhi vred! ' Dvoje vprašanj: Slavni O-cvirki! Prosim, rešite mi tile dve pereči pasji vprašanji: Kužek nima repa več. kdo nui ga je odsekal preč? Kaj bo zdej, koi bo zde j, ko ne miga več naprej? Odgovor: žalost nas obhaja neizmerno globoko žalost, videč, kako mikroskopično malo resnobe Htiajo nekateri Tjudje in kako strastno radi uganjajr neslane šale z uredništvom Kaj smo vam storili žalega da nas morite s takimi pasjim5 ugankami? Saj vendar nismo skrivili nikomur nobene dlake na kapi. Prizanesite Ocvirkom s takimi rebusi! Vaše nočenja-nje je naravnosLnedostoiUo za evropskega lovca in kinologa Xemara pa celo doniišljuie-te. da ste humorist? Toda resnično vam povemo: Kakor "lovec" ni lovec, tako tudi "humorist" ni humorist. Poboljšajte se in ne dražite nobenega uredništva več! Cekar uredništva. Vse vele-cenjene gg. sotrudnike prosimo najprijazneje. naj nam pošiljajo svoje dragocene rokopise vsaj samo dva meseca prepozno, da bo nfogel izhajati naš list tudi zanaprej z redno I in točno zamudo. G. K. v L. Vi ste eden izmed onih trdokornih grešnikov. ki pišejo s tako raskavim peresom, da more brati njih rokopise kvecewtifcrspecialist za hieroglife. To%. so recepti, ne pa rokopisi! Ubogi stavci bio-rajo hoditi povpraševat za vsa-kq drugo besedo. Ob popravi so stayec, faktor in korektor v nevarnosti, da se jim omeh-1 čajo možgani. Tudi vsebina; vaših spisov je tako strupena, i da bi jih naš prijatelj in dro- j gist Kane prodajal lahko name-1 stu strihnina za Itsice. — C.' B. Zakaj pišete vsak stavek posebej, kakor bi pisali evangelij? Nemec imenuje take ifti-di "Zeilenfaenger", Prejkone^ upate, da dobite zato več ho-; norarja. Pa >e presneto motite! Ocvirki sploh ne plačajo nikomur nobene nagrade, ker j si nočejo pridobiti sotrudni-kov s podkuozno. Cenjenim društvenim tajnikom po Ameriki se priporočamo za izdelavo vseh društvenih tiskovin za vsako Jednoto. Izdelujemo društvena pravila, trdo ali mehko vezana, najcenejše, trpežno in okusno. Stotera društvena zahvalna pisma so priča, da smo naredili dobro in trpežno delo. V, i., jSLa slovenska t in pogrebni zav< sLku. 4 Rnfdeijciia v dva dcia tn v polni mnrl t t i" f*krblj«nft. Trgovin* sa nnknf pobJlta. orodja, barve, stekla tn drago. Pogrebni savod Je a nejflnejilmi prrsfcrhtjen. \T1' preekrbnjemo najluple sprevode r ijudij, zaknr imamo bres tterila zahval. Za ▼■Od ftlntiaj ambulance In One kočije. Trgovina odprta noč In »m vsem Rtorenoen In eleisnskli drufttvom. Ttfl. PmnoijiMi. um. a TRGOVEC is mi Bu* t««, a. urama, «27 st. tuflf Raj ta kompaiina dela^ da prepre-že stare hišie z električnimi žicami. HHOj i -rtH 1. Dogovorila se je • iposebnimi kontr&ktorji^ da na-redi hitro delo in lepo - ne da bi te hiia kaj poškodovala. 2. Računa n^jcenejie cene, lo to mogt^ katere lahko vsak lastnik hiie plač«. Nikdo vam ne more preveč računati. ti 3. Pogodila se je s kontraktorjf, da imate detet cev časa, da |4a2ate vse strolke za delo • v lahkih 4. Ima posebne načrte za delo, da se garantira vama in zanesljiva instalacija za najmaqjSo ceno. Vse te pogodbe se sklenejo in so podpisane od obeh »trank. Tu ni prilike, da bi kdo k*j napačno razumel Če je vaša hiša ob naši črti, vam kreditiramo 15 procentov stroskov za napeljavo žic, do $15.00, kar se vam odračuna pri računih za elektriko. The Illuminating Company Sales Department 232 Superior Ave« N. E. ^ VAŽNO za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in grč s pamikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše^ parnike. Por siljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldni, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. , To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba Čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. Rojaki, uvažujte to in vedno bodete cM&ro in sigurno postopali Pošiljatve je nasloviti: 3M Naročata: AMERIKO: ..... EVROPO: ........H** Cleveland po polti .. M j® nežne številke po 3 K>opiii brez podpisa in t sprejemajo. pisma, dopisi in i« pošiljajo na: Clevelandaka Amerika" />U9 St. Clair ave. N. E Cleveland, Ohio. neprliike, nesreče in nezgode kažejo, kako slab je človek danes v naravi, kako mora trpeli za svoj obstanek, da se preživi, kako ničvredno je živ Strelice. ban je pridigo val tu. da sta si katolicizem in socijalizem smrtna sovražnika. Razlitega ne moreta obstati eden poleg dru- "Clevelandska Amerika" | Tuesdays and Friday« ti« 19 St. Clair ave. N. tt. Cleveland, Ohio. ftrnA by 15.000 Slovenians i K miners) in the City of CI* «ref«nk mik svobodno voljo svoliodno mišljenje ter lah-tjela kar hoče. V pri rod nem tu človečaiitsva se sve-razniere vsako leto, vsa-deset ali stoletje spreminja-Iz tega sklepamo, da člo-nnrava nikakor ni poker če bi bila popolna, ■morala vedno enaka biti. jški Čuli stremi vedno na-tj za popolnostjo, katere pa far doseči ne more, ker 1110-upoštevati, da narava sa-v kateri živimo, ni popol-V sv. pismu beremo, da je $lov«jc sani kriv, ker se mu ta-» hudo gadi na svetu. Bog je mmiui čioveku rekel, da če "bo grešil, se mu bo dobro lilo na svetu. In po tem iz-tn Boga bi imel \isak poto-rniec Adamov in Eeve raj na ; zemlji. Vprašanje nastane se-• ' ce zasledujemo .sveto pi-jinno. če je pravično in logično, da b morali tisoči in tisoči milijoni Ijiudij. ki so bili že in ki st- bodejo na svetu trpeli ra-I* «fli takozvanega greha enega r aamega človeka, ene same že-jase? Poglejte, koliko je na sve-trpljenja, koliko grehov,-ko-i *iko ropov. umorov, tatvin, po-samomorov in drugih TluidoMj'? Vprašujete se, zakaj rseselo? Kakor uči sveto jti.smo, "vue railitega. ker je prvi človek "vuKVunitf v jabolko, ki je bilo v|>re;:ovedano tul Boga. In ker "je prvi človek tu storil, zato je ' ^u) kaznovati ves človeški rod, .•'»'ilai se mora truditi in ubijati. -gHožjgati in morit i po svetu. Ka_ vtiutvan j*1 bil delavee. ki dela irsex ur na dan /a borny pla- Vjndti. toliko tisoč in tistA' ljudij naredil nesreč-etu — zato se mora Ta preklicana slovenska ban- zega. Socijalizem se mora iz-Ijeuie "v takih'trenutkih si člo-] ka v Zjedinjehih državah Se-j trebiti. Naivnost! Katolicizem vek skoro misli, da bi bilo bo-' verne Amerike! 2e zklaj je je vera v lx>ljši drugi svet po !je da Ue bi bil nikdar rojen povzročila več prahu, kot bo smrti. socijalizem pa boljši svet kot da živi v taki naravi, ki ; ve- denar vreden, kar so ga Že na tem svetu. Vsaj tako uci mu ue muli druzega kot bolest j bo kdaj noter položilo. in-trpljenje. j * * + Toda revolucijo imamo! Ka-j Čudno da se za slovensko dar nam razmere ne ugajajo, banko oglašajo samo tisti, ki revolt i ram o, in takrat dobimo se o njej najmanj razumejo. druge razmere. Dobre so za * * * eno leto, za pet, ?a deset let. Sicer pa, da bo stvar konča- Jurija It!., ki je z.vel leta 1705 pa pridejo za nami zopet drngi na: Zakaj se ni upoštevalo na- da ne sme podzemeljska zelezni in jih zopet preobrnejo. Tako, šega nasveta pred kakim do- ca teči pod svetom imenovane človek s seboj ni nikdar zada- brini mesecem. Svetovali smo cerkve, č astite lastnike te cer- teni would be bankirjem, naj k-ve bi morali opomniti naj po- izberejo Francesco Zottija za Sljejo svoj protest kralju Juriju prvega • predsednika pr? banki, v grob. O11 je--mojster za take posle jo zastopniki enega ali druzega. ♦ * * Protestantovska cerkev sv. Trojice v New York 11 se sklicuje na svobodno pismo kralja voljen, vedno hrepeni po neznanih stvareh, vedno išče nekaj novega, vedno išče sredstev. katere bi rad dosegel, in o katerih misli, da 11111 pomagale do boljšega življenja, kar je pa nemogoče On bo tako dobro vodil po sle. da bo banka vedno prazna, torej delničarjem ne bo treba Na kmetije. Človeška narava, pokvarjena 'meti nobene skrbi radi denar- po zavživanju jabolka v raju, ic nezmožna, da naredi človeka popolnega. Vsako ljudsko delo, vsa prebrisanost celega sveta, vse je razjpadljivo, vse gre v prah iti pepel tekom let. Kar smo danes slišali pri pri dig', pri politiki, pri delu. pri učenosti, vse bo zgubilo svojo veljavo tekom sto let. Sto let nazaj je bilo veliko praznikov v. katoliški cerkvi, katere ic bil vsak katoličan prinioran spoštovati in obhajati, sicer je imel velik greh. Danes je precej teh praznikov odpravljenih, iu nihče nima greha, če jiji ne;-spoštuje, Pred sto leti ni nihče slišal od različnih političnih strank kot jih imamo danes. Ljudje so verovali v one politikarje, kot so bili tedaj in zadovoljni so bili. Danes i-niatno tisoče političnih strank, tisoče političnih želj in načrtov,, in čez sto let bo vse to pokopano v široko večnost. Danes zdravnik to ve, zapiše to zdravilo zoper gotovo bolezen. čez sto let bo zopet drugo zdravHo za isto bolezen, ali pa se bo veda toliko spopolni-la, da bo preprečila bolezni, kar je seveda veliko vprašanje. I11 tako naprej je s celim svetom. To so skušnje, katere ima svet odkar obstoji. Torej moramo tudi upoštevati, da je vsaka država le toliko časa zmožna, da obstoji, dokler državljani in sicer vsi skupaj ne zahtevajo spremembe. Nastane revolucija. Država ni bila popolna. državljani so jo preuredili. in dobili so drugačno vla-dino obliko. Tisoč in tisoč let na z a j smo imeli malike, iTarer^ je ljudstvo po božje častilo, smo imeli cesarje, katerim se kazovala božja čast. pred katerim se je klečalo in v prahu i>. Minila je doba, ljudstvo se ji4 uprlo, pregnalo po božje čaščenega vladarja in si postavilo vladarja, ki je bil odvisen od ljudske volje. Namesto malikov smo dobili, oziroma se je upeljala vera v enega Boga, ki je ustvaril svet, kateri vlada po svoji previdnosti, mogočnosti in usnii-Ijenosti. Toda mi zopet vidimo, da se godi onemu, ki moli malike. če je reven delavec, ravno tako slabo, kakor onemu. ki veruje \ enega Boga, če je reven delavec.. Razlika je t- v teiii, tla ima prvi obup. lvt m iu nekako nezaupanje do '\ojih malikov. dočini ima večina vernikov \ enega Boga v srcih up. tolažbo in zaupanje, kar pa seveda nobenemu pri trpljeujki ničesar ne pomaga. Ce si reveži, če si bogat in imaš milijone, si lahko na ta svet po. staviš nebesa. Gotovo pa je. da imajo tudi bogatini, milijarderji in milijonarji svoje križe in težave, če ne take kot siromak pa zopet drugačne, ker met ni popolen in si le prizadeva. da postane popolen, če->ar pa nikdar dosegel ne bo. Zato se pa vrši v svetu neprestana revolucija, katero povzroča človeško nezadovoljstvo. človeška slaba pamet, človeška pri roda. ki se vedno spreminja. Popolen je vsak le tedaj, kadar je dokončal svojo revolucijo, kadar ie na večno zatisnil oči. Tedaj se mu ni več brigati za svetovni ja. ♦ * * Nekateri pišejo od samih Magdalene, So. Dakota, 7. aprila. Približuje se nam vese-štorkelj, drugi o samih farjih, la ,)oiniHjdite, (rava učenja bujno poganjati iz tal, polje zeleni, živina zjutraj pohaja ji a pašo in se tudi Ofelije! ♦ * * Danzadnevoni čitamo, kako band it ji v Parizu pri belem dnevu napadajo v avtomobilih veseli probujene narave. Ravno tako se tudi mi ve-elimo, ker smo zapodili zimo bančne uradnike in jih oropajo ((<, ||;is 'prej)a je rojakom, da vsega denarja. Proti tem ban- sj naredijo svoje bivališče, svo- ditoni je samo ena pomoč 1110- jt. (|oma£e gnezdo, kakor ptiči, goča: Policija naj prepove, da skiiša^e sj dobiti svoje kine- se v Parizu ne more nihče v o- tjjt, ker z<|a.j jt. vsc ;e pocetii, žiti v avtomobili}., • jtl |,o danzatlnevom dražji, kar bo hudo za nas. ker nimamo Sto anarhistov sdv San Die- mnuR0 denarja: Vsi seveda ne go, Cal, prisilili, da so polju- morertlo hiti bogati, ker nebih anteriško zastavo. Poročila kaj niora bjti tU(jj delavcev v pa ne povedo, če so si anar- Ameriki. Oni pa, ki bisti pozneje jezik obrisali. more p„ najb0|je stori, ako * . stopi.ua kmetijo in se tam udo-Ameriški časopisi, se norču- |nači Nikar ne skušajte biti vejejo iz Nemcev, ker so Nemci h]apt,c drugmi. ker pri tem u.peljali • davek na mačke. (ldu ne |)Ckietc nikdar ničesar Smešni Atnerikanci ! Ali je i imeli. Vsakdo ve. da kmetsko sji davek kaj bolj smešen kot■ žjvije)1je je najlepše življenje, mačji davek? Pes je bil bolj Nra k!i4etijj Ze,nlja rodi. ko mi potreben kot maček, pa je že fH)(;.jV;nmn Narkva in živina zdavnej obdavčen, dočini so j de|a /a vas a v5 7 nj0 bile mačke do danes davka Tukaj. y So Oakoti je vso proste. prerija, pa tudi vsega druzega * * * # je dosti. Lignit si vsak lahko Ameriški advokati hočejo j sam kop|je kllipi sc pa za $,.5o ustanoviti organizacijo prot«|tmia Kra| je ^lo prijazen, ra- sodiiijskeniu »xliwkltcu. Te bo ■ stc pa vse kar človek poseje le to postavno. Ali ni vsak a-meriški advokat sodnik in vsak sodnik advokat? Naravno je, da ne morejo potem proti sebi nastopiti. * * * Clevelandska policija je prijela tekom enega tedna r 2 žensk, katere ic dobila r go- ni vsadi. Lansko leto smo imeli sušo v So. Dakoti. pa ne po vsih krajih. Toda vsem je znano. da je bila suša skoro po vseh ameriških krajih, kakor tudi v starem kraju, zaradi tega pa se še ne sme zgubiti korajže. Letošnja spomlad se 11am~k.11/.e tulcaj zelo prijazna stilnah za baro. Tri deklice za. ,n krristnn Ra(1 W[ vMel. če baro so bile komaj nekaj me- hj na-{m rojakoni poka- secev v Ameriki. Vse tri mora- ^ fa kraj. kj>r scni si naredil jo nazaj v staro domovino. svo-f) ^neZ(!0i Se'dobi še ne- Prav jim je. zakaj pa prezgodaj ^nico homesteadov in zemlja začnejo uživati ameriško pro- ^ k[]])- p(.) ceni ,oiK <»lass ave. Odda se tudi in truda. Ob tej priliki se je ustavil na Dunaju in cesarju Franc Jožefu prav s toplimi besedami pripovedoval, naj o- I- stane še na prestolu, ker če se on odpove, zna nastati v Evropi taka kriza, da bodejo kmalu vojaki vseh držav pripravljeni za divje klanje. Cesar Franc Josip, ki vedno rad posluša svojega nemškega prijatelja, se je tudi sedaj uda! in sklenil, da bo vodil še zanaprej usodo avstrijske monarhije. Potem je pa Viljem potolažen nadaljeval svojo, pot na počitnice, kamor je' vzel s seboj tudi svojo hčer, 20 letne Viktorijo Lujizo, ki se je nesrečno zaljubila v nekega bavarskega grofa, toda o tej ljubezni njen očka Viljem, nemški cesar, neče ničesar slišati. Ob tej'.priliki, pri sestanku obeh cesarjev namreč na Dunaju, se je zopet pokazal velik iiipljiv, ki ga ima nemški cesar na avstrijskega cesarja. Avstrijski generali se hodijo predstavljati nemškemu cesarju, i cesar je dvakrat na leto na Dunaju, kujejo se skrivni načrti, vse v korist Nemcev, v krivico Slovanov, j Na Hrvatskem se pripravlja /skrivna ustaja. Mbžari so s / svojim nasiljem napram Hrva-/ torn prišli že do vrhunca ter '/Hrvatom ne pustijo proste in I svobodne besede nikjer več. *lrvati komaj čakajo, da se o-tresejo ognskega jarma in da ustanovijo svojo kraljevino neodvisno od Mažarov. Slovaki tudi zdihuj4o v svojih mažar-skih verigah ter čakajo prilike, kdaj jih vtizejo' od sebe. Italijani gledajo na Italijo, kdaj pridejo pod gospodstvo laškega kralja, in drugi narodi v Avstriji tudi niso posebno zadovoljni. Od prestolonaslednika se pričakuje malo ali nič. Politični oblaki so torej v Avstriji jako gosti, in ko zatisne stari oče Francelj oči, bo začela padati toča. Pet milijonov. V sredo, 10. aprila smo praznovali prvo obletnico smrti clevelandskega župana Toni L. Johnsona. Eno leto j 1 tak,h zadevah obmtjo n, nas. Wielskepa kloroformirali in NAZKANILO. pobegnili. O roparjih . m sledu. Slovensko Lovsko podporno društvo je sklenilo, da ne ra-Razburljiv dogodek ne kolo- čuna za prihodnje tri mesece dvoru v Caserti. \ Ca«ert. v ■ nobene vstopnine za vse one. Italiji se je te dni pri prihodu kj |l0fie-0 prist0piti k društvu transporta ujetih Arabcev do- jn k; nijo nad 30 ]et stari. godil razburljiv prizor. Kakor stari:jSe se rač„na vstopnina znano, so spremenili kraljev Vsj dnigi pa kj |)ristopijo v grad v Caserti v bolnišnico za prihodnjih treh mesccih k dru-v Tripolisu ranjene vojake, po štvu p|ačaj0 samo $I OO „ leg tega pa so nastanili v gra- snirtninsko blagajno in soc za du tudi arabske jetnike. Ker re(Jne stroške in nič druzega je bilo znano, da se pripelje Rojaki ^ va|)ljeni k obilnemu zopet poln vlak arabskih jetrn-1 prjstopu kov. se je zbrala na kohnlvorn jak> Poiull lajllik velika množica ljudi. Ko je pri i ' 1i64 jr 6ist St ix-14-32 vozil vlak na kolodvor, je zbra- _' mi občinstvo pričelo demonstrativno vpiti, žvižgati ter hotelo končno med klici "Doli s Turčijo!" — vdreti v posamezne vozove vlaka in linčati A-rabce. Le duševni prisotnosti strojevodje gre hvala, da se je nadstropju> preprečilo grozno klanje, kajti _________ _______ ta je. ko je spoznal vsled raz- Prodajajo se 3 loti zemlje na planitde ljudske strasti nastali West Side radi odhoda v staro Hiša za dve družini naprodaj. 5 sob športa j in zgorej. PHft in elektrika .Velika peč v kleti. Lot 40x135. Cena $3150.00. Vprašajte na 4323 Bucyrus av. South Brooklyn, City.v prvem (32) položaj takoj spravil vlak zopet v tek '11 kolikor mogoče hitro peljal proč. Čensthovski rop. V Lublinu >o pri hišni preiskavi pri zlatarju Adlerju »našli briljante. domovino. Poizve se pri F. Močilnikar. 4108 St. Clair ave. -4-----(3I) Priporočilo! Slovenskim in hrvaškim društvom kakor tudi strankam ob bisere in dragocenosti, ki so priliki izletov, društvenih ve-bile ukradene leta 1010. v pav- se|ic. krstov, porok in ob vseh lanskem samostanu v Čensto- prilikah b< za 4 družine lot 30x150. Hlev za 4 konje. $3200 ŽENSKE IN DEKLETA POZOR! Ker sem dobil nad 300 friš-kih, čisto volnenih in jako fino izdelanih kikelj v različnih barvah in številkah, za katere morate povsod plačati $5.50 do $6.00 ,jih dobite sedaj pri meni do Velike noči za posebno znižano ceno $3.65. Torej ne prenaglite se in počakajlc, dokler vam jih prineseni na dom. ali mi pa pošljite vaš naslov, tla se pri vas oglasim. Se najtople-je priporočani. Beno Leustig, 6426 St. Clair ave. Pohištvo najprodaj. peči. mize, postelje, stoli. Proda še prav poceni radi odhoda v drugi kraj. Poizvejte pri John Ko-nerth, 1153 Norwood Rd. (30) ZDRAVILA. Kadar kupujete zdravila, morate najprvo gledati na čistost Zdravila so čista ali nečista, zanesljiva ali ne, srednje poti ni. Nikar ne riskirajte. Naša zdravila najboljša, kar jih more denar in pamet pro-duciati. Naše cene niso višje kot jih plačujete za slabša zdravila. .Naša posebnost je izdelovanje zdravniških predpisov in samo najboljša zdravila prodajamo našim odjemalcem. H. GUENTHER, lekarnar, Addison Rd. in St. Clair. S MATI J A S K EN D- J ClAtfAnelri i« TJT_____ I. 1 Slovenski in Hrvatski j^vni n< za Ameriko m s an kraj. Hfjre.cm« toibc — ZAgurttrja in tolitiMii n« ijl. —Z»*itcva in i'ti.jK otliko nine od koiunauij « h punc* reče ne pri delu - 1*1,. 01,blatil*, kupoprodajne pogodbe, proinjr in ojiTost ir» voj.fc « e. df.lina pinmu Itd. Istiija dolgoTe tukaj in r atarem k.aju - Itvrftuje vn« v n« tar»-<, rtroko spadajoča dela. Cen? vedno zmerne. — Svoji k uvoicmu! 5241 Butler St. Pittsburg, Pa. BELI. PHONK7-H FIHK VINO! VINO! Concord vino po 8of galona, zelo fino Niagara vino po $1.20 galona na drobno. Vse moje vino je pristno, dobro in izdelano iz najboljšega grozdja. JOS. KOZELY, 4734 Hamilton ave. (30) J. S. Jablonski, SI.OVENShl FOTOG It A F. 6122 st claiii a vb. e. Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otro&ke slike, po najnovejii modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni vdikosti zastonj. Vse delo je garantirano m Stara žena dobi delo pri gospodinjstvu, da varuje otroke in nekoliko kuha. Vpraša se na 3829 St. Clair ave., (30) Vi se bodete čudili ..kako vebke koristi n\ človeško zdravje je :: Father Kneipovo grenko vino Iščem pošteno mlado slovensko dekle, ki je zmožno govoriti angleško. Stara mora biti nad 16 let. Poizve se pri Gornik in Temistokle, trgovina z moško opravo, oblekami, čevlji itd'. 672 E. 1 >2 St. Collimvood, Oio. ' * (30); čela marca. Mali oglasi, Tri hiše na St. Clair ave s prodajalnami in ena hiša zadaj, lot 60x165. Samo $14.500. Hiša, lot 30x120, samo $1800. Fantje se sprejmejo na dobro |,Hi.ša .lot 30x130, -.amo $2000. stanovanje prav po nizkih ce- Vse hiše v naši nah. Vprašajte pri Mrs. Mary iz Če bi vedeli ? Koliko snovi za vsakovrstne bolezni imate v svojih ustih, če imate slabe zobe! Priti morate k meni takoj. Snovi za bolezen, slednjo čimdalje bolj razširjajo, kakor uničuje črv jabolko. Če\ niso vaši zobje v' dobrem položaju, požirate vselej, ka-dardar uživate hrano, del 'vaših zob. Ali ni to lepo? Mi zdravilno zobe hrez bolečin in vam dajemo nove zobe brez plošč. Naše cene SO najnižje in delo ter materija! najboljše. Preiskava zastonj. Govorimo različne jezike. Ženska postrežba. Odprto zvečer. Vprašajte soseda. RED CROSS, zobozdravniki, 6426 St. Clair ave. vogal Addison Ril., I. nadstropje , To grenko vino je eno najboljših, kar jih je bilo dosedaj narejeno. To greilko vino je narejeno iz najboljših gorskih zelišč in korenin, raditega na' boljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo n. dalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo poskusil, 3 »se bo sam prepričal o njega pristnosti. Zahtevajte KneipaJ ; katerega dobite po najboljših lekarnah in gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kfieipovo gren- ] ' ko vino ima na 'vsaki steklenici natisnjeno sliko, ka- 1 kor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vaš gostilničar aIi 1 lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker smo mi \ edini glavni založniki in razprodajami Kneipovega vina. IJrvw NlovoiiwlfH drtižha i S OHIO BRANDY DISTILLING * 0102-04- St. Clair Ave., Clevela«d, Ohio ri DOMAČE VIN0!= —R Avstro • Amerikanska ČRTA. Najpripra vnvjSii in nnjctnrjftH p]ir«ihra je, da se je zbala Sršena, ki le pika, in bo raje imela svojega moža, ki je le nevaren pregrešnim prstom Sršenovim. Na hudič, ali imaš dosti? — V nedeljo dne io. marca t. 1. je bil še dosti lep in gorak ve-j|v Zgornjem Karteljevem Mirno pečjo. Posestnik iit mizar Prance Florr sta nekoliko pokram-, Ijala na ulici na vasi. Tedaj privpije in prirazgraja do nju posestnikov sin Jože Rozman, ki je bil precej pijan. Vpil in klel je,- da de je delala tema. Florjančič ga je posvaril, da ne sme preklinjati in ga podil domov. Tedaj je bil pa o-genj v strehi ,Ho/man, ki je nadlega celemu kraju, je segel /a škornje, potegnil dolg kuhinjski nož in sunil z veliko močjo Florjančiča s tem no-,/in v trebuh, da so morali j repe!jati Klorjančiča v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Njegovo življenje visi na niti. Rozman je pobegnil po storjenem zločinu in se skrival nred orožniki, ki so g*» pa vendar izsledili že drugi dan in ga odgnali k okrajnemu sodišču v Novo mesto. Če b' dobra ne bila, b' ne hodil zanjo. Osivel je pri svoji ženi Neži že nad (>o let stari Kratice Petrič iz Srednjega Or- čt vja. pa nikoli ni b'l zadovoljen ž njo, ampak je grdo ravnal ž njo, pa tudi s hčerjo Nežo. ki je mater jemala v zaščito. Ker niste mogli več prenašati njegovih sitnosti, sta mu ušli obe o sv. Martinu lani iti šli na Dobovo, Zdaj je šele videl sitnež, kaj je imel v ženi. Hodil je okoli nje in jo prosil, naj se povrne na dom. toda žena je imela še vselej slabe izkušnje, kadar se je bila vrnila, /ato tii hotela iti več * k n j t mu nazaj. To pa je zopet Petriča tako vjezilo, da je prišel dne j. marca t. 1, k ženi in, ko ta zopet ni marala iti ž njim, pokazal ji nabasan revolver in ji zagrozil: "Vidiš ga. tri krogi je so za tebe. tri za mene. Najpreje bom tebe, potem pa še sebe." Žena ga je ovadila in bo imel - nemara še sitnosti. Ko ga je vprašal nek znanec, zakaj da je z ženo tako grdo ravnal, in če ni morda dobra bila, je dejal: "Dobra je bila, dobra. Če b' dobra ne bila, b' ne hodil za njo". Prve žrtve belokranjske železnice. — Dne 22. marca so se peljali trije Bošnjaki čez Gorjance proti Metliki na delo, in sicer: 2jletni Periniovič Dajo, mohamcdaiiske vere, ter 27letni Veselic £ero in 40letni Padzel Stojan, oba pravoslavne vere, vsi trije doma iz Gli-nice v Bosni. Na Gorjancih pa so se konji splašili in prevrnili voz 'j vsi trije so poškodovani rti so jih prepeljali v bol-nišireo usmiljenih bratov v Kandijo; prva dva sta močno pobita, zadnjemu so pa zlomljena rebra in noga. To so prve nesreče pri novi železnici, še dan popreje ko je bila zakajena prvo lopata. Velika nezgoda v Kranjski gori, — 25. marca zjutraj so šli vozniki rn delavci gospoda' Ivana Zakotnika v planino nakladati hlode, na katerih je ležal precej debel sneg. Naenkrat se utrgajo hlodi i 11 sneg ter potlačijo tri delavce in jih hudo poškodujejo. Janezu Plesu je zlomilo dvakrat nogo, Francu Koširju pa je zlomilo nogo in rebra, Lovrenca Mraka je pa na zgornjem životu hudo poškodovalo. Vse tri so morali prepeljati na saneh domov. ' Uboj v Zagorju ob Savi. — 25. marca je v Zagorju ob Savi neki neznanec udaril z železnim drogom po glavi rudarja Jožefa Kokaljji s tako silo, da se je Kokalj nezavesten zgrudil. Kokalja so prepeljali v deželno bolnico, ker ga niso mogli spr.Tviti k zavesti ter je (lanes Kokalj umrl, ne da bi bil povedal imena svojega ubijalca. Navihan oigan. Pred kratkim se je zadrževala okoli Bresta tglpa ciganov, med katerimi je bil tudi Mihael l«e-vakovič iz Postojne. I,e-ta je nekega kmetica znal tako pregovoriti, da 11111 je prodal škornje za jo kron. 11a katere mu je dal- pa samo 4 krone, za drugo je |>a obljubil. ' da mu pošlje po pošti. Ko je cigan odšel, je obul škornje, na denar pa tii več mislil. Ko je prišel kmetič na zadnji ljubljanski semenj, je naletel na Levakoviča v njegovih škor-njili, kar je takoj prijavil policiji, ki je zvitega cigana aretirala in izročila sodišču, kmetic pa je dobil svoje obyvalo nazaj, vcem. V novomeški okolici je malodane tisoč delavcev, ki so prišli brez vsakih sredstev iskat dela k zgradbi belokranjske železnice, ker se je poročalo, da prično z zgradbo z 16. . marcem t. 1. Zdaj postavajo lačni, brez dela in brez strehe. Pa tudi po 23. marcu -e še ne bo pričelo a delom, ker morajo kopirati po-jetniki načrte in dobiti orodja in druge priprave. Naprej niso mogli. Fantje iz Rodin in iz Črešnjevca pri Trebnjem se kar ne morejo, pa menda sami ne vedo, zakaj se sovražijo. Gre to sovraštvo od roda do roda. Dne if». februarja so se srečali na cesti Anton Longar iz Roditi, s katerim je šil Franc Pakiž iz Zgornje Dobrave na eni strani iti Martin Rršte in Anton Rogelj :z Črešnjevca. ter Jože Vidmar in Megletiika na drugi strani. Ko so prišli skupaj, kar niso mogli naprej, ampak so se brez obotavljanja zgrabili in pozdravili z nožem. Potrdilo boja je dobil -icer vsak, toda najbolj jo je skup I Longar. k; je bil vrezan po desnem očesu in ima tudi nad levim očesom precejšnjo vreznino. Da se jim bodo rane lažje zacelile, pridejo v celice. Novo zanimivo smer je dobil poboj ciganov v Brusnicah. — Orožniki so bojda dognali, da so tepli Re'cherta tudi domači fantje s koli in z drugimi stvarmi po glavi. Ni se pa moglo dognati, kateri fantje in odkod so bili pri poboju. Nedavno pa sta se storilca, kakor se pripoveduje med cigani, sama izdala. Nek Janez Strniša menda iz Brusnic je prišel k ranjeni ciganki Bernardki Jul in ji rekel, da bo videla hudiča, če bo povedala, da sta bila pri pretepu tudi udeležena 011 in nek Kratice Britlec iz Brusnic. Ciganka se je zbala grožnje in šla k orožnikom po pomoč, ki so prišli na ta lep način pravim krivcem na sled. če je namreč ciganki le kaj verjeti. Strniša Janeza so o-rožniki zaprli v soboto 9. marca. Nevaren sunek za nič. — V petek je ko je gnala posestnica Franca Zonko živino na vodo. Pa tudi sosedova dekla Než'ka Prešern je gnala napajat domače govedo. Kakor se sosedi ne morejo povsod dobro razumeti, tako si tudi sosedove črede niso vselej prijateljske. Ena ju-nica, ki jo je gonila Neža Prešern, je hotela pobosti Zorko-vo kravo. Franca Zorko jo je zapodila z besedami; "Ali mi ne greš. mala!'! To pa je Nežo Prešern, ki je zelo majhne postave, tako vjezilo, da je, podrla FVanco Zorko na tla rekoč: "Ali imaš zdaj dosti od male?" Zort■" Will pros h je, da sprejmete i dar za slavnostno poje-Mogoče bo senorita Mala s svojimi prijateljicami dobra in bo spravila ta r, da naredi z njim, kakdr ite." Munjez izroči deklici de-s čimnr so bili vsi navzo-zadovoljni. "Toda. senor načelnik." re-proti Hereru, "saj nas ven-.r še ne bodete zapustili?" 'Jaz nimam več denarja s eboj, senor Munjez," odvrne načelnik težakov mrmraje. "na kredit pa ne igram." "Ah, senor vse svoje premoženje vam dam na razpolago, Beseda prvega moža pri težakih mora zadostovati vsakemu kabaljeru. Toda. stojte, '( nekaj sem si domislil." ' Herero pa zgane z rameni. "Meni je nemogoče slediti vašim fantazijam." ""Ah, eč ste dobri in nekoliko pomirljiv, tedaj se lahko vse doseže. seveda če ti gospodje tukaj dovolijo. Sami veste, da C sem jaz imel čast pripadati ča-1 st'iti zadrugi težako\. da celo J urad sem upravljal, ki ga imate vi sedaj, dokler ni prišla mala pomota in sem bi! prisiljen odložiti ta urad in prevzeti mesto njega častivredno mesto poročnika pri scnorski ekspc-diciji. Toda, kaj hočete, senor. človek ima pač svoje navade« in spomini na mladost ostane-(i jo vedno pri človeku. Pri zo-/ petnem srečanju z vami se me je polastilo neko hrepenenje, 0 in sam ovi ste v stanu, da mi to hrepenenje spolnite." "Jaz vas še vedno ne ražilnem." S "Dobro, naj na kratko povem. Z vami bi rad igral za j malo usilugo." ~ lZa uslugo?" \ «- ""'Da, senor načelnik. V sebi f| gojtim nepremagljivo željo, da >f se še enkrat, vsaj za , štiriin- 1 j dvajset ur postavim na čelo / svojih tovarišev. Odstopite torej za en dan od svojega urada, in jaz stavim z vami vse, kar hočete." Načelnik najprvo prestraše-tio. potem pa resno pogleda Mu 11 je za. "Ali se ne šalite gospod poročnik*?" vpraša "Gotovo ne. kakor sem pošten mož. Vi določite ceno, za katero mi prepustite mesto načelnika vaše zadruge. Če nw le pripuščajo moja sredstva ali pa sredstva mojih prijateljev, bom držal svojo besedo." "Vaša častna beseda?" "Beseda kabaljera." Slkoro vsi navzoči zažcnejo gla.setn klic od obra vania pri teh besedah, ker vsi težaki so mislili, da hoče hiti poročnik en dan njih načelnik in jih ves dan prav imenitno gosti. Načelnik Herero pa pristopi k mizi in se nasloni (na njo. "Dobro, senor častnik, jaz vzamem vaš predlog. Jaz odložim čast načelnika zadruge za en dan in kot stavo za to "No?" "Se vi podvržete. če zgubite, punaladi." Krik groze zadoni iz ust vseh navzočih deklic, da celo navzoči moški se prestrašijo, lin tovariši Mujeza, člani ekspe. dicije grofa Bulbona se dren-jajo proti svojemu poročniku, da ga vprašajo, kaj pravzaprav pomeni vse to. Punalada je stvar, ki je od postav prepovedana, toda pri ljudstvu je še vedno v navadi in v veliki ikanci, toda dandanes ni več v navadi. Nikdar se še ni zgodilo, da družina umorjenega bi takega morilca, ki je prestal punalado, še nadalje zasledovala. Dalje prihodnjič. Kratkočasnice. na posku- , Ker se v Meksiki postava malo briga za morilce radi svoje nezmožnosti, prevzamejo sorodniki umorjenega sami sod!njo pravico v svoje ro-le v usta in večkrat se zgodi, da pogoltnejo razne nevarne stvari : gumbe, denar, pecke itd. V takih slučajih je treba dati otroku takoj mlečne kaše za jesti, ali v mleku namočene zemlje, zmečkan krompir, gost močnik ali kaj podobnega. Taka jedi se vi e žejo okrog pred- j meta v želodcu in ga brez posebne škode spravijo..na dan. Seveda če je kdo pogoltnil kaj ostrega: iglo, koščico, košček stekla, sploh kaj oglatega i'1 špičastega. je treba zdravniške pomoči, čim prej. tem boljše. Tudi če si je otrok spravil v ušesa fižol. grah. kakšno pecko gumb. karkoli je treba k zdravniku. Nespretni prsti -.o v takem slučaju zelo nevarni, ne le da dotični otrok lahko za vselej izgubi sluh, stvar se zna obrniti tudi tako. da se gre naravnost za življenje ali smrt. Jeza je lastnost, ki jo imajo Slovenci, posebno pa med Gorenjci v prav obilni meri. Koliko prepira, sovraštva., pobojev in teških nesreč je že povzročila prevroča kri. Koliko eksistence in zadovoljnih ljudij je uničila ijesvečna naglica in razlburljivost. Res je jeza delni a' prirojena, vendar se da okrotiti s pametno vzgojo do dobra. Z vso " resnost jo bi se morali potrudit?* stariši. da iztrebijo iz src svojih otrok to nevarno ljubko. Otroka se ne sme dražiti brez potrebe, ravno ako se pa tudi ne sme dovoliti. da cepeta z nogami iu se peni od jezice. Poskušaj najprej z lepo besedo,, s podukom, če pa ne koristi, pa tudi šiba ue škodi, Najbolj pa deluje dobei zgled. Če -am krotiš svojo jezo. jo bo tudi otrok. M;r je najkoristnejša in najpotrebnejša lastnost pri .vzgoji. Tudi če kaznuješ, sc ne smeš razburiti. S takim postopom boš več po kvaril kakor popravil Jako na-pacno je, da starši -^rertnljjo čakajo ž vzgajanjem otrok. 7. čisto majhno dete je pristopno strogemu pogledu in karajoči besedi. Navadno si mislijo predobre matere, da bo dete že boljše, ko bo pametnejše a med te ni se ugnezdi slaba la stnost v nežni duši tako močno, da je ni moč več izkoreniniti. Tudi, majhnemu otroku se ne sme vse dovoliti. Seveda so starši večkrat fako neumni, da se jim prav f let no zdi. če se enoletno ali dveletno dete prav pošteno razjezi in ga še sami dražijo, da imajo kaj zn smeh. Tako postopanje je zločin. Duh po petroleju, ki je marsikomu naravnost oduren, se. odstrani z pivom. Tudi petro-lejove svetilke se dajo izvrstno očistiti z pivom. Posodo obriši najprej z mehkim papirjem, potem pa dobro oplakni s pi-vomEiiako se tudi druge kovine, posebno brončene lahko in hitro čistijo s pivom in tolče-np kredo. Večkratni morilec aretovan. V Krakov« so aretovali bandi-ta Iv. Lesniaflca, ki je v nekem je gozdu pri Berolinu umori polj- svedtie lezniškega urslda o železnišk: nesreči so dognale, da je imel ponesrečeni vlak dvaset voz. V vsakem teh voz je bilo povprečno 50 delavcev in delavk. Strojevodja Michalik je šel s svojo lokomotivo predaleč čez mej™, tako, da se je stroj ustavil t;k poleg drugega tira. MimovozeČi vlak je moral zadeti ob stroj. To je bil pravi vzrok nesreče. 18. vozov je b;-lo po; dnom a razbitih, ostali so le spodnji deli vozov na tiru. Delavec J ask o je umrl takoj nato, ko $0 mu amputirali noge. Iz K rakova je takoj do-šla preiskovalna komisija. Mnogo delavcev si je zlomilo roke in noge. ker je na nje padla težka prtljaga. Sedem težko ranjenih se bori s smrtjo. Obsojen avstrijski ogleduh. Bel grad, 20. "marca. Matija Vucetič. ki je bil obtožen zaradi ogleduštva v prid Avstro-Ogrske. je bil obsojen na deset let ječe. Imeviilt krajevnih ilništ< v S l> Z. v C lovili i* ml, 0 Društvo št. J. Ustanovljeno 13. novembra, 1910, Cleveland, O. Predsednik J (Ani • Žubč, 5704 Bonna ave. Prvi tajnik Leopold Fttrlan, 6422 Spilker ave. Blagajnik Anton Vardjan. 6401 Bonna ave. Dr. zdravnik dr. J. M. Seliškar. 6127 St. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu na 6021 St. Clair ave. ob 2. uri popoldne, s. č. Društvo .št. 2. Prrklopilo sc k Zvezi leta 1911. Cleveland. O. Predsednica Helena Per-dan. 11 14 K. 63rd St. Prva tajnica Josipi nit Razinger, 1164 Norwood Rd. Blagajmca Marija Kranje. 1139 K. 63rd St. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. tiri pop. s.č. Društvo št. 3. ustanovljeno 7. novembra 1911. Cleveland. O. Predsednik Josip Kalan, 6101 St. Clair ave, Prvi . tajnik Ivi, Kalish, 6119 St. Clair ave. Blagajnik Jak. Požun. 1164 E. 61 st St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj s. č. 11a 6006 St. Clair ave. Društvo št. 4. ust, 22. nov. 1911. Cleveland. O. Predsednica Rozalija l'rh. 1158 R. 60th St. Tajnica Rozalija Jalovec. 1284 K. 55th St. Blagajnica Ana Zoren č, 1390 K. 45th St. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu na 1284 E. 55th St. ob 2. uri pop. sol ti. čas. Društvo št. 5. Ustanovljeno 24. novembra 1911. Cleveland, O. Predsednik Prank Butala. 6220 St. Clai,- ave. Tajnik John Dejajk, 1429 E. 39th St. Blagajnik Fr. Centa, 6009 St. Clair ave. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. s. č. na f>oo6 St. Clair ave. Društvo št. 6. Ustanovljeno 10. decembra 1911. Nottingham. O. Predsednik fosip Dru-govič. Tajnik K rank Korenčič. Blagajnik J dim' Fabee Vso korespondenco tikajočo se društva, naj se pošilja na tajnika John Korenčič. 6105 St. Clair ave. Cleveland. Ohio. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugoviču ob 9. uri zjutraj s, č. Društvo št. 7. Cleveland, O. ustanovljeno 11. februarja 1912 Predsednik Anton Kozoglav. Tajnik Jos. Brkopec. 1387 E. 39th St. Blagajnik Anton Cu-gelj, 1387 E. 39th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj 11a 6006 St. Clair ave. mleko, ki ga prinaša mlekar v skega kmeta Tomczyka in mu hišo res pristno. Posebno, kjer so majhni otrobi, je prav važno vedeti, če je bila mleku pri-mešena voda ali ne. Na trgu oropal 700 markT Lesniak je tudi v Vratislavi in Babicah pri Oswiecynu umoril več poljskih emigrantov ter jih oro- sicer napravi zdaj pa zdaj me- pal. V Berolinu je bil Lesfiiak stna oblast kakšen poskus, iz- poznan med tamoknjimi "apa- . , • ' -<•> a :____________________T " - r'" Društveni oglasi. Slovensko Narodno Pevsko Podp. Sam. društvo "Edinost" ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Bra-dells Hali vogal 31. ceste in St. Clair Ave. in predsednik F. VihteKč, nik F. Pavšič, I. tajnik Fra Makse 4229 St. Clair ave. Vsa ppjasnila daje prvi tajnik. rnarc 29. 13 Slov. Lovsko Podp. društvo ima svoje redne seje vsako druso nedeljo v mesecu in sicer ob 2. uri popoldne v johr Grd'novi dvorani. V društvo sc sprejemajo člani od iC tlo 45. leta. Vstopnina po starosti Bolniška podpora znaša 00 na teden. Predsednik Jos. Rus. 1306 E. 55 St.: tajnik Jakob Požun, 1164 E. 61 St. i;t jan, 13. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 T-S.K.I. Predsednik Fr Milavec, 1031 E. 61 St.; tajnik Iv. Avsec 3858 St. Clair ave.: Mag: Anton Prijatelj, 4015 St. Clair ave. zastopnik, T.oui < Lah 1033 F. f>2 St. Društvo plačuje iepo tedensko bolniško podp« -•o in je eno najmočnejših društev. Seje se vrše vsako tretjo lfdeljo v mesecu v John C.rd -,iovi dvorani, 6021 Si. Clair ave Dr. zdravnik J: M. /Seliškar ■127 St. Clair a^e. 1 apr 12 Društvo "Sava" št. 87. S. S. P. Z. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdini, 6021 St. Clair ave. Predsednik Aut, Lekan 1264 E 55 St.; tajnik Anton Lakner 1101 E, 63 St.: blagajnink Tom Jereb, 1268 E. 55 St/— V društvo se sprejemajo rojaki od 16, leta do 55. Torej imajo rojaki, ki so preporačili 45. leto, lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnine. 1. febr. 13. K. K. podp. dr. Srca Jezusa .111:1 svoje redne seje vsako dru-go nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani Uradniki za leto 1912 so: John Pekolj, preds. 5613 Carry ave. Jernej Kraševee podpred'scd. M'athj Obhtk. tajnik 1761 E. 41 St.; J, Brus rač. taj.;.John Levstek blagajnik;'F. Levstek in F. Komidar odbornika. Maršal A. Skulj. Društveir zdravnik F. J. Schmoldt. 513? Superior ave. Uradne ure od -—8 zvečer. 30. dec. 11 K. Ž. P. dr. Srca Marijinega (staro), ima redne mesečne se je vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer v mali Kau-sovi dvorani. Vstopnina od 17 do 30 leta $1.50: od 30 do 45 leta S1.7??. Me seč niti a je 40c in bolniška podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec [»rej po društveni sestri. Predsednica Ana Štepec, 1204 E. 40 St.: L tajnica Ivanka Pelan, 6131 St. Clair ave.: rač. tajnica Helena Mali; blagajničarka Ana Povž, 4426 Hamilton ave. 19. marc 12. Samostojno K. K. P. dr. sv. Jožefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2. tiri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od r"8. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od 35 do 40 leta $2. so. Predsed Frank Koren. 1 ^83 F„ 41 St 1. tajnik Fr. Košmerlj. 455 E. 152nd St. Collitvwood: IT. taj Anton Bolha. 1131 E. 61. St. Blagaj. John Grm, 1089 F. 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. (t. jan. 13 Društvo "Delavec" št, 51. S. D. P. Z. ima redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2 pop. na 6006 St. Clair ave. Društveni uradniki: Jos. Žele. 6108 St. Clair ave. predsednik. Primož Kogoj, 6006 St. Clair ave. tajnik. John Svete, 6120 St. Clair ave. blagajnik. Društveni zdravnik za pristop je dr. Wlvte. V društvo se sprejemajo Slovenci od 16. do 55. leta. Za $1.25 na mesec se zavarujete za $7.00 bolniške podpore in $500 smrtnine. Za na-daljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. 15 marc 13. Dr. sv. Vida, št. 25. K.S.K.J. ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Preds. Mike Set-nikar, 6131 St. Clair ave, I. tnj Jos. Russ, 1306 E. 55 St društ zdravnik T. Sliškar. fit27 St od 16 do 45 leta. Usmrtnina $500 ali $1000, in $6 bolniške podpore na teden. Novovpisani član mora prinesti zdravniške liste I. tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji seji glasuje o njegovem spre-j jet ju. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1. a v g. 12 Dr. Slovenske Sokolice imajo svoje redne mesečne seje vsa-| ko drugo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne. Novopristopivša mora biti vpisana po kaki sestri Sokolici. Starostka Zofka Birk 6029 Glass ave.; tajnica Marija Pe-terlin, 6314 Glass ave.; II. taj niča Antonija Likar 6014 Collins ave. Collinwood O.; blagajničarka Ana Gorenc 1258 F. ;5 S'..: dr. Zdravnik J. Scliška-' 1 >~ S t Clair ave (1 jan 1 -1 Dr. Slovenija ima svoj. redne seje vsako prvo nedejo v mesecu ob 2. uri popoldne V prostorih na 3044 St. Clair ave. < Kdor želi lahko pristopi brez da bi bil pred mesecom dnij upisan. vstopnina owl 17 do 25 leta prosta, od 25 do 30 let itstopni-na $1.00. Bolniška podpora je $6.00 na teden, vprašaj pri predsedniku F. ŠpePko. 3504 St. Clair ave. ali Frank Russ, tajnik 6104 St. Clai,- ave. Za nove brate kateri pristopajo je zdravnik Dr. Jakob Sil-bermati na 3957 St. Clair ave. 31. dec. ii. Si. ml. pod. dr. Žal. Matere Božje ima redne mesečne seje vsako trejo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri pop. in redne vaje vsak pondeljek v mesecu ob sedmih «večer v veliki Knausovi dvorani. — Predsednik Jak. Žele 1253 E. 60 St. : tajnik Jos Glavič, 1126 E. 61 St.; blagajnik Matija Glavič. 6131 St. Clair ave..* načelnik F. H. Mrvar 1336 E. 55 St. Društvo sprejema osebe od [6 do 30 leta. in plačuje $6.00 bolniške podpore. Udnina znaša 50c na mesec. (1. avg. 12. Dr. sv. Frančiška, št. 66, K. S.K.J. ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu na 2695 H. 79th St. Predsed nik. ' Egidij Vrhove 2562 F. 79. cesta, prvi tajnik, Josip Perko. 6914 Grand Ave., zastopnik Anton SušteršiČ, 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilneni pristopu. 1. marc n Tel. in pod. dr. Slov. Sokol, ustanov. 3. jun. 1897 ima svoje redne mesečne seje vsako 3. nedeljo v mesecu na 6131 Si Clair ave ob 2. uri pop. s. č. Starosta Jos. Kalan 6006 St. Clair ave.; tajnik Fr. Hudover-nik 1243 E. 60 St.; blagajnik Iv. Pekolj, 5613 Carry ave.; dr. zdravnik J. M. Seliškai-6127 St. Clair ave. — Tel. učitelj Iv. Levar. Telovadit* vaje se vrše vsak 1. in 3 j i torek v mesecu in vsak petek, za naraščaj od 7. do Y*9. za telovadce od 8 do 10. zv. s. č. 11a 6131 St. Clair ave. 1. jan. 13. K. S. K. pod. dr. sv. Alojzija v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Mike Plutovi dvorani na 36111—81 St. Predsednik John Lekan 3559 E. 80 St. S. E.« tajnki Josip Trček 3596 E. 78th St. S. E. blagajnik Anton Fortuna 3593 E. 81 St. S. E. 1. jan. 13. Mlad. pod. dr. sv. Antona Padovanskega v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako 4. nedeljo ob 2. pop. v M. Plutovi dvorani na 3611 E. 81 st St. Predsednik Jos. Lekan 3556 E. 80 St.; tajnik Dom. Blatnik 3538 E. 82 St.; blagajnik Fr. Plut 3611 E. 81 St.; Načelnik Louis Gliha 3572 E. 82 St. 1. jan. 12 Slov. K. Vit. dr. sv. Alojzija, ima svoje redne mesečne seje vsako 4. nedeljo pop. 2. uri in redne vaje vsaki 2. in četrti torek ob 8, uri zv. v Knausovi dvorani. Predsednik r^i.^ n____!i. r___ p. 1 Makse, 4229 St. C Društveni zdravnik j. liškar. Vsa pojasnila da; tajnik, 1. jin. K. S. P. dr. sv. Barbare, 1 6. spadajoče k gl. post. v rest City, ima svoje redne me sčne seje vsako prvo nedel, v mesecu in sicer ob 10. dop. V Grdinovi dvorani V društvo se sprejemajo člani od 16 d« 45 1. Vstopnina je po starosti. Bolniške podpore se plača $7. na teden in takoj po vstopu. Predsednik M. Colarič 1188 E. 61 St.; tajnik J. VVidervol 6127 St. Clair ave.; blagaj. M. Vintar, 1141 E. 60 St. Pojasnila dajeita predsednik in tajnik i!, juh: Slovenska Narodna Čitalnica ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniških prostorih na 1157 E. 61 st St.. Knjige se izpo-sojujejo vsako nedeljo od 9 do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 zveč. Vsa pojasnila dajeio: perdsednik Peter Pikš, 6305 Glass ave.; I. tajnik Ig. Smuk. 6401 Bonna ave.; blagajnik Jakob Prižun, 1164 E. 61 St. (1. jan. 13 Samostojno Pevsko in podp. dr. Vrh Planin, ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in pevske vaje vsak torek in petek zvečer ob 8.uri. Predsed. Maks Temistokle, 672 E. 152 St.; podpredsednik A. Pelan 513 E. 152 St.; tajnik Carl Lanipe 16007 Waterloo Rd.; blagajnik Martin Janežič, 5706 W aterloo Rd. 1. apr 12 Ciril Metodova Podružnica, št. 24, ustanovljena 25. februa-rija, 191 o v pomoč onim slovenskim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci a'i pa Italijani, ker ne morejo priti v slovenske šole J.e-tni prispevek za člane je 50c. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Knausovi dvorani. — • Predsed-.nik, L. J. Pire. 6119 St. Clair ave: tajnik John Vidervol. 6127 St. Clair ave. Mike Setnjkar, 6131 St. Clair ave. bla* 4. avg. If, Narodna dobrodelna Družba v pomoč slovenski mladini, šolskim otrokom in siromakom v Clevelandu. Skrbi za učne knjige slovenskim otrokom ter jih drugače po možnosti materijal-no podpira. Letni prispevek je samo 50 centov, toda posamez ni darovi so dobrodošli. Predsed., L. J Pire, 6119 St. Clair, ave., tajnik J. Vidervol, 6127 St Clair ave ; Mike Set nikar, blagajnik. 6131 St. Clair ave. 4- avg. 11 Slovenski politični klub ima svoje redne seje vsaki drugi torek v mesecu v Knausovej dvorani Odborniki so: Predsednik. Frank Butala 6220 St Clair ave: podpreds. Ivan Zultč, 5704 Bonna ave.; tajnik Ivan Pekolj 5613 Carv ave.: blagajnik los. Žele 6108 St. Clair ave.; zapisnikar Ivan Avsec 3858 St. Clair ave. Rojaki Slovenci se vabijo k temu klubu. Pojasnila dajejo vsi uradniki kluba. 4 avg. II Žensko podporno društvo "Clevelandske Slovenke", spadajoče k S. D. P. Z. v Cone-maugh. Pa. imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih g. Smrek ar j a na 82. cesti. Društvo daje $7.00 bolniške podpore na teden in $500 smrtnine, Slovenke se vabijo za pristop. Marija Polončič predsednica 8100 Union ave. Frančiška Penko tajnica. 3557 E. 81 St.: Frančiška Juh blagajnica. 3533 E. 82 St. Dramatično in podp. društvo Lunder-Adamič, št. 20 S.S.P.Z. ima redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knausovi dvorani dopoldne. Društvo daje $8.00 bolniške podpore na teden in $500 smi nine. Reden mesečni asesmer je $1.00 Predsednik J. Mar j 6401 Bonna ave. I. tajnik Smuk 6401 Bonna ave.; 1 gajnik Fr. Lah, 1157 Natančnejša por< nik. Rojaki so f' ■>! ŠTAJERSKO. Tatvina hmelja. Pred krat-.....tki nismo poročali, da je bila obitelj Fabjati v Petrovčah ?'iftolžena tatvine hmelja pri sestniku Ježovniku vulgo Štanteli. Danes nam pa poro-čaji \ da so obdolženci /e davno d< ma in da je državno pravd-ništvo odstopilo od obtožbe,1 kil* -o ]n'poln< ina nedolžni na ttžki obdolžitvi. K Živ v studencu zasut. V pe-t.k. 22. marca, krog 4. ure popoldne se Je zasul novo izkopani studenes Mihaela Kobler v Pobrežju pri Mariboru. Na dnu shulcmca se je nahajal delavec Jakob Serbela, doma od Si, jakoba v Slovuf-kih goricah. Stene studenca so bile be-touirane s tako slabim niateri-jaloin, da se je v sredini od mučnega pritiska zemlje stena izbočila in velika plast se je vsipala na ubogega delavca. Zasulo ga ni popolnoma, ampak imel je toliko prostora, da se je stisnil in je milo klicat na pomoč. Delavca, ki sta Ser-lu pomagala, sta malo pred nesrečnim trenutkom odšla po ju ž i no. Klice nesrečnega je slišal blizu stanujoči vpokojeni nadsprevodnik L. Rakuna, ki je letel k studnecu. Po lestvi je stopil v studenec in je hotel s slamo zadelati razpokline, iz katerih se je vsul a zemlja v jgiobečino. A bilo je prepozno, betonirane stene sp zijale vedno huje, v lastni nevarnosti za živ I je nje je moral bežati po lestvi nazaj in pustiti šrebela, katere ga so potem mrtvega i z vleki na površje. Napad. Tesarja Franca Kvl ta, zaposljenega v cementni to varni v Arnovthi. je nekega ve liera, ko se je vračal od dela domov, napadel na samotnem kraju nek neznanec, Napadalec K vi ta s polenom tako pre te 1. da mu je stri roko 111 mu rkadjal tudi več drugih po-nodb po telesu. Napadalec je Požig. Iz maščevanja je za Žgal v mariborski okolici hla pec Jane/ Kapun gospodarsko poslopje Franca Roškarja, ki je popolnoma pogorelo, Skoda znaša 7000 kron, Očeta davil. Iz Konjic se piše t Med posestnikom Muc in njegovim sinom Francetom je prišlo te dni do nekega prepira. Sin je zgrabil oč.ta z:i vr.r in ga tako dolgo davil, da se je oče zgrudil. Nato ga je še ■obdelaval z nogami fn pestmi tako dolgo, da so prišli sosedje in rešili očeta Iz rok surovega sina. Surove/a so naznanili o roiništvu. Drobne novice. Iz Ptuja. n. marca se je spri pekovski pomočnik Jože Cernivec v Vel. Okiču s svojim očetom, ker ga je ta okregal. Tekom prepira je sin Zgrabil očeta ill ga je do krvi pretepel. Suroveža so o-rožniki zgrabili in zaprli. — Umrl je v Mariboru bivši akor-dant Južne železnice Jakob Sedolček. 53 let star. — K011-kurz je dovolilo mariborsko okrdJPho sodišče za premoženje umrlega hotelirja Janeza Sau-erja. Mož se je, kakor smo poročali, pred nekaterimi tedni nenadoma zastrupil/ ne da bi se takrat vedelo za pravi vzrok tega čina. — Zaprli so v Mariboru nekega krojača Štefana KampuŠa, ki se je selil iz Cu-riha v Celje. V njegovem kov-čegu so namreč našli na mariborskem eolninskem uradu 60 kig. saharina in so moža zaradi tihotapstva dejali piod ključ. nI kdo ustavil ga. H a je je že za/pustil otok. . • Samoumor. 26. marca zvečer se je poskusila v Trstu neka žena, kaleh- ime ni znano, zastrupiti z oetovo kislino v bližini nasadov pri Sv. Andreju. Prepeljali so jo v bolnico. Po poldne ob 1. istega dne se je poskusita zastrupiti 28 letna hišnica Helena Pellisola s ka-' ievim liipermanganatom, Tudi njo so prepeljali po prvi pomoči v bolnišnico. PRIMORSKO. Zadušil se je neki Rudolf Turšic, kancelist pri advokatu Cukcu v Lo vrani, in sicer namenoma. Vzrok samoumora še ni znan. Roparski napad. Kakor poročajo iz Malega Loš:nja, je %il izvršen po noči v vili grofa Baya predrzen roparski napad. Velika nesreča pri Br.onskih tokih. 27. marca se je zgodi!« •ri Bri< iiskih otokih velika ne-reča, Parnik "Bosna", last pa-0-b'rt dne jružbe "Dalmatia" je ■ Uril ob tender vojne ladje "Fa-tnra". Sunek je bil silen. Par- ■ 1:k ni dob'1 -koro nobene po š!<< iV>c, pač pa je tender na sprednjem delu dobil veliko razipoklino in se začel pota-nljati. Xa tender ju je bilo več častnikov in mornarjev. Pri sunku je vrglo višjega kurjača s tako silo v neki kotel, da je dobil smrtne poškodbe. Ko ^e je tender začel potapljati, je ^pu*tila "Bosna" v vodo rešilne čolne, na katere se je 1110 štvo rešilo. Na ta je prišel drugi ten Ter, ki je z velikimi vodnimi Acsalkami tender izpraznil toliko, da ga je mogel vleči \ l>r;staniŠče. Izmed ranjencev, katerih je 23, sta precej nevarno ranjena tudi mornar Suligo; in. topničar Marega, Zaplenjena laška zastava. V goriškem gledališču igra neka laška družba. Pri opereti "Sultana" so nastopile štiri balerine z zastavicami. Kna izmed teh je imela laško zastavo, Navzoči Lahi so zagnali silen vrišč in zahtevali, da se nastop balerin ponovi. Toda veselje jim je >kalil policijski komisar, ki je laško zastavo zaplenil. Z železniškega mosta pri jorici je skočil v Sočo Franc !)evetak iz. St. Andraža, "I rudo so potegnili iz' vode že Mizo Majnice. Stavka v Zdravščini. V tovarni v Zdravščini so začele • tavkati delavke, ker jim je hotel podravnatelj znižati mezdo za 5r/f • Delavke bodo vstrajale pri stavki, dokler se jim plača mesto zniža, ne poviša za 5%. ' J mrličev. Dunaj. 20. marca. Upravno sodišče je daires razsojalo o pritožbi nu-sta Ubere glede zgradbe k 10 matorija. UpravnQ sodišče je ugodilo pritožbi in je izjavilo \ utemeljevanju razsodbe, da se žiganje mrličev' ni tu moralno. Bivši klerikalni poslanec aretiran*— Budimpešta, 20. marca. — Bivši poslanecljudk • tranke Ud vary, ki je pred več leti zaradi različnih "deliktov pobegnil in ki .ga je sodišče brezuspešno iskalo, je bil včeraj v Srijemu aretiran. Ko so ga prijeli, je začel streljati na policiste, vendar pa k sreči brezuspešno. I klenjcnega so odpeljali v ječo in ga bodo v oMtkem izročili budiinpeštan--k< mu -odisču. RAZNOTEROSTI. Glavni dobitek v rakvi. Iz iMina poročajo, da je neki .amikajšnji zidar dobil obvestilo, da je zadel na neko svojo rečko glavni dobitek. Ker pa ■rečke ni mogel najti, je zidar domneval, da jo jc imel shran-eno v *ta'em molitveniku, ki je pred letom položit svoji umrli materi na njeno željo v krsto. Zidar je vsled tega prodi, wiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiim>ai»iii»WMtii> Evropski način zdravljenja bolezni. Zdravljenje kroničnih bolez-nij. krvi, strupa, revmatizma, \\ živčnih boleznij, nezmožnosti j I za spanje, zaprtje, oslabelega človeškega telesa, nosnega ka- ! tarja, katarja v grlu, zdravljen- 1 je v grlu, zdravljenje pljuč, že- j| lodca in drugih boleznij, se j! vrši v našem uradu s pomočjo j j karlovštkih električnih kopelji, elektro-magneta, z vdihavanjem ozona, vihriranjem, X žarki in z vsemi drugimi metodami ,ki se rabijo v slavnem kar-lovškem zavodu, kakor tudi v kopališčih v Emsu, Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer \r*"Monakovem in profesor L Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje dobite pri Dr. L. E. SIEGELSTEIN * 308 Permanent Bldg., ^ 746 Euclid ave. «|i Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah od 10 do 12. I 50c Hnaus, 6129 ST. ČLAIR AVE. i Wlllllilllllllllltllllllllllllililtlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllilillilillilllill llllllitllllllllimillilllliagilllWiitWiMiiW liitllillljtllllllllllllllil>lll«in»l|lllllllllnn:illlll.» = * + -ih + + * + + 4» -f + -f ■*• 4« * * "f K + + + ■ !lil|IIIl'4l!ri|l!|lt|IIRI|IIIII|llliii:i|l!ilitHt!iti!|il|Hl!ili»-l NajnovejSe za rojako Čudna slabost. šnji otroški bolmšnici Viljemi-'jZa Steelton. Pa. Anton Hren. na Ankers je bila aretirama. .V kratkem času je namreč zastrupila osem otrok, katerim naj >i stregla. Nesreča pri požaru. Praga, 20. marca. V Rožmitalu pri 'ribramu je danes pogorel parni mlin praškega k a rdi naj a, )e>et let nega učenca Fr. Bra-lača in nekega drugega dečka e ubil zid, ki se je porušil. Lep prijor, K rents, 20. mar-a. Pfijor samostana servitskih menihov v Laugeggn, Ignacij Weiglein, je pobegnil. Orožni-tvo ga zasleduje, ker je zape-jal kletno hčerko nekega go-tilničarja. Atenutor D'Alba, Trst, 20. marca. "Piccolo" poroča iz. Rima: Atentator D'Alba se je opetovano skušal umoriti. Ker ni imel drugega sredstva, se je z glavo zaletaval v zid. Prepeljali mi ga v celico, ki ima na stenah blazine. Požrtvovalnost milijonarja, emu vlomiku se je posre- London, 20. marca. Pred do-čilo priti v sobo priletnega brim letom umrli lord Wands-a in je predrzni ropar pri- worth je zapustil 38 milijonov 7. revolverjem v roki. da kron. 26 milijonov je zapustil je dal ve- denar 'kj.» ustanovitev siiotišnice. vt-I, — kakih 500 K. Ropar j čje vsote je pa zapustil za me- - S > ■ - V 2: o So. I'ront St. Za Luzerne. Pa. Anton Vozelj S30 Be n net St. Za Pittsburgh in Allegheny. Pa. Ignac Podvasnik. 47W Hatfield, Pa. Za So. Chicago III. John Golob 3545 - 95 St Za Wankegan, III; F. Grom, 1212 10th St. Za No. Chicago Fr Osredkar, Box 546. Za Milwaukee in West Allis, Wis. Ant. Hren, 208 Grove St. Milwaukee. Wis. Za Linkoln, 111. Karol Spent, 702 Sherman St. Za Aurora. Ill John Marsich. 586 NTo Broadway. Z a Sheboygan, Wis. John Grandlič. i f 19 No- 8th Št. Za Mohawk. Mich, in okolico. John Kocjan Box 25 Za Calumet. Mich. John Ster- benc, 706 Oak St. Z a Aurora, Minn. Jac Serjak Box 275. Za Gilbert. Minn. John Fran cel. Box 26. Za Chisbolm. Minn. John Ark' Box 826, Za Eveleth. Minn. John Kau-šek Bex «15. Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje cxl vlade iz Wa-shitigtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. 1 Alpen tinktura, od katere v 3 1 dneh - prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje j popolnoma zrastejo in ne bodo; več izpadali in ne siveli. Alpen j pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in krnicah, vam v 14 i dneh popolnoma odpravim. I Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge. ozebline m vse druge sli -čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO. POZOR! Naprodaj trgovina za škropljenje ulic "bd ' Gordon parka do C. in P. železniških tirov. Voz in vsa oprava. Vpraša naj se pri Fr, Kraker, 6102 St. Clair ave. Vse skupaj se da jako poceni. (30) Nekatere osebe so podvržene napadom čudnih slabostij, katerih vzrok si nikakor ne morejo raztolmačiti. Ta slabost pride naenkrat, brez svarila ter naredi ljudje nesposobne za delo, trudne in obupane. Ta slabost je ponajveč krat posledica nereda prebavi talnih organov. Lahko je želodec bolan, jetra ali odvajalni organi, mogoče je slaba kri, slabi živci. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, kakor pilule, dekotke in močne likerje, toda brez vsakega uspeha. Oni potrebujejo ono izvrstno zdravilo, ki deluje na vseh pr«-bavljalnih organih. £— ' --------*—.........Očisti celo telo in ......................—~——-----— , Daje moč celemu telesu, daje bogato kri, regulira sistem. To zdravilo, katero lahko rabijo vsi člani družine in katero bi morali rabiti v vseh slučajih, ko se ne počutite dobro, je dobro znano Trinerjevo Ameriško GRENKO VINO, m To naravno zdravilo je natejeno iz grenkih 2elisč in rude če ga vina, ima obširno polje delavnosti, ker ima tako -veliko zdravilno moč pri neredno-sti prebavljalnih organov, ki so podla ga zdravja celega telesa. To zdravilo bi morali rabiti pri: ^ Želodčnih boleznih in odvajalnih orga nov, zaprtju in njegovi posledici. . ponovnih glavobolih, revmatičnih napadih, nevralgiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, koliki in krčih, napetju in bruhanju. in v vseh takih boleznih, kjer čutite z gubo apetita in kjer se ponavlja slabost telesa. Po lekarnah. JOSIP TRINER, Importer In exporter. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. 4» * * * * * * * 4 * * + + + + + * + * + + + + * * +