AKCIJSKI PROGRAMI V BOSNI IN HERCEGOVINI
Na temelju resolurije Ijudske skupšči-ne o pospeševanju kmetijstva in na pod-lagi nalog iz perspektivTiega plana je re-publiSka poslovna zveza skupaj s kme-tijskimi organizaeijami in ustanovama iz-delala a.kcijske programe, ki govore o tem. kaj je treba doseei letos in kakšne ukrepe je treba sforiti za upolnitev pro-gramov. Programi so bili izdelani v sode-lovaiijn s strokovnjaki jn praktiiki iiz za-drug im to na podlagn večletnih iizkušenj in dejanskih letošnjih možnosti za razvoj kmetijstva v Bosiii in Hercegovini.
Akcijski prograirui za 1. 19*56 določajo. kaj je treba stori.ti za pospeševanje na-predka vsega kmetijstva in v njih je toč-no označeno, kaišna dela morajo opraviti posamezne organizacije. Čeprav pa pre za programe zadružnih orsanizacij, ni«o iz njin izpustili nob^nega kmetijskesa posestva niti kakšne dnige kmeiijske ustanove in oruranizacijc, četudi doslej morrla niso imele nobene"poslovne zveze z zadru?ami. Vsaka izmed teh orsanizacij
je dobila konikretne naloge za letošnje le-to in v programu je do podrobnosti ozna-čeno, kaj inorajo pridelati, nakupiti. po-sejatii in storiti, da bo miniimalni program za 1. 1958 uresničen.
Osnovna zoaofluost akciijskdb. progra-mov poslovnih zv&z je ta, da ne težijo za tein, da bi šlo delo čim bolj v ši ri.no. temveč za tem, da bj na določenih povr-šinah in v določendh 6rganizacijah dose-gLi maksimalno pwečanje proizvodmje, ki bo silužilo kot podlaga za širše posege v prihodnjib. letib..
Da bi se uresničile ie naloge, so poslovne zveze storile ukrepe za naknp 80.000 ton umetnih pnojil, S.OOO ton kakovost-nih semen žita i.n 400 traktor.jev z ustrez-nimi priključnimi stroji. Razen tega bo-do meliorirali 15.000 bektarov naravnih tra^nikov in pašnikov ter uredilj približ-nb 2.500 ha novih travnikov. Kooperacija bo letos zajela približno 103.090 ha setve-nih površin.
Kaj pričakujejo v poljedelstvu
Koruza je važna poljedelska kultura. V republfkj zavzema 40 odstotkov setve-nih površin. Perspektivni plan zahteva, da naj bt v letu 1961 z njo poscjali ]e 3G.O00 ha več ko doslej (588.000 namesto 356.000 hektarov), a da bi ob (ako neznatnem po-večanju porršin pridelali 62,8 odstotka eli 222.700 ton koruze več. RazumljiTo je, da je mogoče to dosečj le z bolj sodobno obdelavo. a nosiloi akcij za večji pride-lek bocfo kmefijska posestva. delovne za-drujre. ekononuje in napredni kmetoval-ci, ki bodo v kooperaci ji s svojiniii zadru-gami oskrbljeni j. !xwljšiini semeni. unriP.t-niini ^nojili ih mphanizacijo iti lx>do tako dosegii, da bo dal Iiektar zemlje donos ^fl. 40 im tudi 50 slotor konizne^a zrnja. Za-io dolofajo proirami, tTa naj bi letos na kinetijs'k.ili posestvih in v zadrugah pose-jali 56.000 na z najboljšim scnienom ko ruze rn to preko kooperacije. ker j€ p-rejšnje leto pokazelo, kaj je T«e mnpoče dospči. če se iTidiTidualni kmefovaJci na-slomijo na tehnična sred.stva. strokoTno pomoč in kredite. ki jih lah-ko nti-di za-drupa. Razen te-sra bodo približno IT.OflO Tie-ktaror po«ejali s hi'bri<)-no koruzo. ker fe +o semf že pokazfllo dbbre rezultate t Bosni in HerceL<yrjni.
Pride-l^ek pšen.ice je treba povečati za 6"5.9 odstotka ali za 130.000 fon ob pove-čanju setvenih površin za n.^jOOha. Pše-nico so že posejali in setev je bila oprav-Ijena pravočasno. Poseiali so kakovostno seme in nporabili trikrat več unietnili pnojii kakor prejšinia lcfa. Ostalo je še precej dfl t zrezi z naknadnim dohra-nferanjpm i,-n drusrimi agrotchn^nimi ¦akrepi. Te uikrepe bndo razen kraetijskih nosestev in zadrutr ob materialrii in stro TcoTTii ponioči opravlrali tudi kniPtoralH. ki so letos kooperirali z zadrnsrami 19.000 bektaroT.
V 1, 1961 je treba za 40 odstotkov pove-čati površine zasejane z industrijsiklmi rastlinami. kar pomeni pridelek sladkor-ne pese, sončnic, tobaJca, lann. konoplje,
soje in oljae repice povefeti za dra in večikrat. Zaninjanje pridelovalcev za se-tev teh kultur je že dames takšno, da bo-<lo posejali na primer vei stmčmic kakor zahteva perspektivni plan v svojem pe-tem letu, a podobna bi bilo tudi z dru-g\m\ kuliturami, posebno s sladkorno peso, (e bi bile dbkončane zmogljivosti za nji-h<vo pred^elavo.
Po perspektiivneina planu je treba pri-delek vrtnin podvojiti, površine pa pove-čati samo za 53.7 orlstotka. Glede pridelo-vanja se pridelovalci že letos zanimajo, da bi povečali poTršiTi«, todn tr^ovsko om.režje -n'i sposobno jamčiti za odkup. Kolikor ne bo prišlo do planiranih pove-čanj pridel'kov, zato ne smemo is.kati razlogov izključno n'a vasi. temveč tudi v prjimitivni oprem-i naše tngoviTie iin ne-zadostnih nnogljiTostih pred«lovalne in-dustrije.
Posebcn problem pomend pridelovainje krompirja. ki jra Bosna in Hercegovina sedaj. mmata dovolj. Plan določa, da je treba grlede krotnpirja doseči prcdvoj.ni pridelek in da se povcoajo po\TŠine v kooperaoiji. Računajo, da bodo kupili rečje koVičine kakovostne«^ semena na Nizoz€m«kem  in v  SloTenij.i.
Povečanje števila sadnih in trsnih sadik
Naloga v sadjarsdrvu se omejuje pred-vsem na to, da se do konca 1. 1%1 dbseže število rodn^ih dreves, ki so ga imeli pred dvemii leti. Zato določajo programi zelo široko organizacijo drevesnic za nove sadne in trsne sadike, da bi razen pomla-jpvanja. starih cFroves zasadili ttidi 9.000 lia novth plantažnih sadovnjakov in 900 ha plantažnih vino^radov. Obnarljanje sa-dovnjakav iti vino^radov je samo del akdje, ker ležijo glavne  rezerv« z^a pp-
veoanje prideLka sadja in grozdja v pove-čanjudonosov. kar bodo dosegli z asana-djo sadovnjakov in viinogradov. AJkcijski program poslovme zveze za sadjarstvo določa, da se bodo še letos lotili s koope-raeijo asanacije 2,5 mdldjona mladiih sIčt, ki dajejo sedaj pcvprečmo 25kg in ki bodo po izvedemh ukrepdh rodi'le pov-prečno po 50 kig sli'v na drevo in leto. S tem bi vsako leto dbbili pribMžno 4mi-lijarde devizndh dinarjcv.
Program določa zatem tudi UTedditev nov'ih ustanov za va.rstvo rastLm, nato na.kup orfldja iin zigraditeT objektov za sodobnejše sprarilo in predelavo sadja, Struikitura sacfovnjakov se bo nekoljko spre.menila, ker so kTaji, kjer odHično uspevajo jafeofei, hruške ali kaikšno dro-g>o sadije, v sadoTnjaikitih pa imajo samo slive.
Kot novost računajo t*wii s sadiivi jo jagod'i5evja na površini 1990 ha, za kate-rega pr©delaTQ so že zagotovljene zmo-gljivosti,
Pospeševanje živinoreje
Z uvazom iz inozemstva dn z naiknpam Jz Hrrats-ke in Slovenij« se bo šievalo domačih živali povecalo za 20.500 visoko-mlečnih krav dm plemsmskih bikov. Večioo teh novdh živali bodo dobila kmetijska posest"va, delovne zadrttge in ekonomije. Za razvoj govedoreje so določena tucld ukrepi za oplemenitenje sedanjih čred. V letu 1957 ie bilo umetno osemenjenih 12.000 krav ali triikra/t Teč kakor v 1..1956-Sedaj fočtoajo z umelno osemejnitvdjo 50.000 krav. Število plemendlnih postaj se lx> poveoa-Io letos na 2">Q, bikov pa bodo kupili na novo še 500.
Zelo se je izboljšala tudi Telerinarska služba. To bo v pomoč vzrejii plemenske govedi. Do 1. 1961 se bo število goveda povefalo le za 100.000, toda vsaka bo dala 40 odstoikw mesa več in 28 odstotkov več mlcka kakor doslej.
PribMžno 509.000 o-vac bodo križali z ovcami pasme rnerino, to pa je 25 odsiot-kov vsega števila ovac v Bosni in Herce-govini. Kinefcijska služba je pripravila vse za ustenovitev 350postaj. kjer bodoopra^v-ljali to delo. Na socialistični; 'sektor od-pade +7.000 ovac, dru^go pa bodo prispeTali zasebni  rejoi.
Po per&pektivnem planu se Bsmeriiter v ovčarsivu omejuj^ na to. da bodo ovce d^jale dvakrat več mesa in dvakrat več kakovostne volne. To br> ranogo \ei vred-no in bolj rentabilno kakor 40 litrov mle-ka.kolikor dobivajo sedaj od vsake ovce.
Mesnata sviiuja, kakršno terja sodobno tržišče v Bosni in Hercegov.ini. je sedaj praT-a redlkost. To nakazuje, da je treba STiinjerejo prensmeriti v rejo bele nemške pasme in velikega jorkširca. Zato bo po-slovna zveza za ždvinorejo že letos knpila 2.580 takih plemen-skih svioj ia 125 mer-jascev, kar bo služilo kot osnova za raz-množiitev te pasmp.
Več inkubatorskih postaj bo razen tega naglo razmnoževalo kakoTostoo perutniino, ki jo bodo zadruge odstopale vaškim go-spodarstvom kot kooperantom. Organizi-ralti bodo tudi nove zbirne postajc za od-kup in predelavo ja.jc, prav tako pa bodo posvetili pozornost tudii pitaniti oziroma dopilanju perutoine, ki jo hodo imeli ko-operanti in drugd rejci.
I. Bodnarnk