11 P ,Ne eudi se, saj si trpin in vajen truda, bolečin.' I. Č. Prav resničen je stih našega tovarišapesnika I. _., ki nam pravi, naj se ne čudimo našemu slabemu gmotnemu položaju, saj smo trpini in vajeni bolečin. — V tem pogledu se spomnim vpokojenega učileljstva Goriško-Gradiščanskega, ki je ob sedanjih vojnih razmerah edino v Avstriji ostalo brez vojnib draginjskih doklad. Vsi aktivni in neaktivni — vpokojeni — c. k. in ne c. k. uradniki in ueitelji dobivajo, če tudi ne mastnih, pa vsaj skromne draginjske doklade, ker vsakdo prav dobro ve, da v nobenem plačilnem razredu ne morejo družine izhajati s plačo, ki so jo dobivali za časa blaženega miru. Smelo trdimo, da so se življenske potrebšcine gotovo po petorile, po desetorile, če ne še več. To uvažujoc je c. kr. vlada hitela na pomoč svojim uradnikom. Podelila.jim je draginjske doklade. Spomnila se je tudi svojih vpokojencev, ter jim naklonila draginjske doklade. Enako so storili tudi deželni odbori vseh avstrijskih kronovin in podelili draginjske doklade svojemu aktivnemu in neaktivngmu uradništvu; pozabili tudi niso uciteljstva. V zadnjem času se je spomnil tudi deželni odbor kranjski ljudskega učiteljstva in mu podelil precej izdatne doklade, ki jih bo deležno tudi vpokojeno učiteljstvo. To je gotovo lepo in vpokojeno uciteljstvo mu bo za ta blagi čin hvaležno. Brez vsakoršnih podpor v teh pregrešno dragih časihje dosedaj le še vpokojeno Goriško-Gradiščansko učiteljs t v o. Aktivno učiteljstvo dobiva malenkostne doklade; ni mnogo pa vendar vsaj nekaj. Razmere so res nekaj čudne. V prvi vrsti je temu krivo, da deželni zbor zaradi vojne ne funkcionira. Vzroki so pa tudi drugi, a o teh ni možno sedaj razpravljati. Navzlic vsem tem neugodnim razmeram se pa vendar mora nekaj storiti za vpokojeno uciteljstvo, ker živo ne more pod zemljo. Za draginjske doklade naj preskrbi deželni odbor v sporazumu s c. kr. deželnim šolskim svetom. Da so draginjske doklade nujno, jako nujno potrebne, ni treba dokazov, navesti hočemo le nekatera dejstva v podkrepitev upravičenih zahtev. Draginja je že tako velika, da presega vse meje. Nič več je ne raore zmagovati vpokojeno učiteljstvo s svojo beraško pokojnino. Zahteve za živila so bajno visoke in s čim naj jih zalaga učitelj penzionist, ako nima zaloge? Vpokojeno učiteljstvo nima več prostega stanovanja in ne dobiva stanarine, ki jo je bilo deležno pred nekaj leii. 40 let so imeli učitelji, dokler so bili aklivni, prosto stanovanje v šolah ali pa so dobivali stanarino, odkar so vpokojeni, je odpadlo to. Plačevati inorajo stanovanje iz svoje majhne pokojnine in to je mnogo, ker so danes stanovanja tako silno draga. Umestno in pravično bi bilo, da bi dež. zbor, oz. odbor naknadno dovolil vpokojenemu uciteljstvu placilo za stanovanje, ki ga je vživalo pred svojo vpokojitvijo. Vpokojeno učiteljstvo se mora sedaj kot begunci potikati po svetu. Na stara leta mora trpeti glad v tujih deželah, po tujih krajih in živeti v razmerah, ki so neznosne, med ljudmi, ki ga gledajo po strani kot nadležnega tujca. Za drag denar ne dobi v takih krajih učitelj-pregnanec potrebnih živil. Gorje mu, ako ima tak ubožec mnogobrojno družino, otroke, ki bi jih moral pošiljati v mesto v šolo. S krvavečim srcem gleda, kako mora zanemarjati vzgojo in pouk svojih otročičev, ker nima sredstev, da bi skrbel za njih bodočnost. Z njim vred žive v begunstvu, kjer propadajo duševno in telesno. Pa še drug moment je, ki bi zahteval večje hvaležnosti merodajnih krogov do vpokojenega učiteljstva. Vpokojeno učiteljstvo je položilo temelj izobrazbi sedanjemu rodu, iz katerega so izšli naši junaki, ki se tako. hrabro bojujejo za domovino in cesarja. V šoli so se vzgajali k pravemu patriotizmu, v ljubezni, vdanosti in neomajni zvestobi do cesarja. Ta vzgoja jim daje moč, da se s tako silo postavljajo na vseh frontah v bran proti silnim sovražnikom. Ta vzgoja je sad neumornega dela sedaj že po večini vpokojenega učiteljstva. Vse to premalo uvažujejo merodajni krogi, kar nam izpričuje bedni položaj Goriško-Gradiščanskega vpokojenega uciteljstva. To učiteljstvo je nujno potrebno pomoči. Upamo, da merodajni krogi ne prezro tega našega apela in nam pomagajo v tej hudi stiski in bedi in to čimprej, ker potreba je res velika in — dvakrat da, kdor hitro da! T—e.