DOLENJSKE NOVIC xvE Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je a poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za NeniĆijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, z« Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema tirednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvuri. Wajnikov mraz. V zadnji številki vašega cenjencga lista je v Èlankii „majnikov mraz" nek ,,8tar vinogradnik^', čegar ime nii ni znano, marsikaj navedel, kar se ne strinja z izkušnjami vešČakov in bi laliko tiste, ki bi po teh nasvetih ravnali, v Škodo spravilo. Radi tega prosim, da objavite sledeče : 'l'rto, ktcra je bila po mrazu, po toči ali kaki drugi nezgodi poškodovana, je treba vselej toliko Časa na miru pustiti, da se pravo škodo spozna. To traja vsaj kakih 10—14 dni, a v slučaju mrzlega vremena, kakor smo ga imeli letos, tudi tri tedne. Potem se sele s praktično režnjo, ako je treba, laliko marsikaj zbotjsa, Prenagliti se je toraj nevarno. To velja pa posebno o trtah, ki so bile po letošnjem majnikovem mrazu poškodovane. Za vsakim glavnim očesom (popkom) na enoletnem leau ima trta še eno postransko t. zv. rezervno oko, ki je manjše kot glavno in ima od narave namen, da nadomesti glavno oko v slučaju, ako je bilo isto uničeno. Prve mladike poganjajo vedno iz glavnih, bolj razvitih očes, kadar postranska oČesa še mirujejo. Tako 8e je tudi letos zgodilo. Jlladike, katere so pri letošnjem majnikovem mrazu pozehle, pognale so bile večinoma le iz glavnih očes, med tem, ko so rezervna očesa ostala speča in trti ohranjena, ter poganjajo sedaj prav lepe mladike, na katerih se kaŽe tu pa tam tudi zarod. Ako se je pa kdo prenaglil in je pozeble mladike iz glavnili očes takoj po mrazu potrgal, odtrgal je z istimi vred tudi postranska očesa in njegovi sčapi in sparoni ostanejo goli. Kdor se hoče o resnici teh vrstic prepričati, ima lepo priliko v državni trtnici v Novem mestu. Neumevna, neutemeljena da smešna je torej trditev, da trte, katere so bile po mrazu obrane, drugo leto raj rodijo. Ravno nasprotno mora biti res, kajti, ako ne more trta pognati iz rezervnega očesa lanskega lesa, primorana so rezervna očesa na starem les« pognati m vsak veščak ve, da šparoni ali ščapi, ki stojijo na, starem lesu, ne rodijo. Seveda imajo naši gospodarji pogostoma to nespametno navado, da napravljajo spa-rone najraj ravno iz mladik, ki stoje na starem lesu — idi na Trško goro in prepričaš se laliko o tem! Poučiti se pa ne da nihče rad, ker si misli, da je sam že preveč učen in izkušen. Kdino domača lipna ima navado, da tudi na starem lesu rada rodi. Radi tega bi bila za lege, katere rade pozebejo, priporočljiva, ako bi bilo le vino od nje boljše. Od žlalitnili vrat je znan traminec kot zelo trdna vrsta, ki mraz in tudi gnilobo prenaša in je torej za nizke lege priporočljiva. Rodi sicer manj kot nase domače vrste, daje pa tiuo in okusno vino. Plavec, katerega pisatelj ])riporoČa, ni za nizke lege priporočljiv, ker pozno zori. liodt obilo, daje pa vino bolj nizke kakovosti. Glede dnigili sredstev proti poznemu mrazu je opomniti, da se priporoča kuriti, bolje rečeno kaditi le iz tega vzroka, da gosti dim, ki se razvija, ako žgemo na ognji gnoj, sveže veje, travo in t, d., brani trto in zemljo v vinogradu pred prehitrim izhlapevanjem gorkote. Ni treba toraj misliti, da se kuri radi tega, da postane zrak bolj topel, tega ne premoremo, moramo pa narediti gost, težek dim, ki leži med trtami in brani iste ravno tako, kakor da bi bile a kako rjuho pokrite. S poskušnjami se je letos dokaz-alo, da je toplota med trtami, ki so v dimu stale za S " C. višja kakor med trtami, ki niso bile zakajene. Ker nastane navadna slama pri O" do 1 " (.). pod ničlo, razvidimo, da v takem slučaju dim trto popolnoma obvaruje pred pozebo, ker je toplota med zakajenimi trtami à t', nad niČlo, toraj zadostna, da trta ne pozebe. Ako pa nastane hud mraz, 2—3"C. pod ničlo, potem kajenje več ne pomaga, pa tudi ne ovijanje trt s papirjem. Kaditi je treba pričeti takrat, kadar pade toplota ob 2. uri po polnoči na 1—nad ničlo. Najbolj mrzlo je vedno tik pred solnčnim izhodom. Ako so trte vklub kajenju nekoliko trpele, jo treba, ako ni megle, pri izbodu solnca, tudi še naprej kaditi, da zabrani dim dostop soUičnim žarkom k trti, ker trte najbolj trpijo, ako so nekoliko prezeble in se prehitro zopet segrejejo. Priporoča se radi tega celo škropljenje trt z mrzlo vodo po BolnČnem izliodu. Priporočam vinogradnikom, da se prihodnja leta za kajenje resno zavzamejo, kakor se godi po drugih krajih nase države. Glede sredstev s katerimi se da vegetacija nekoliko zadržati, opozarja podpisani na svoj članek v št. tí, časopis ,,Weinlaube" iz dne 9, iebruarija t. 1. Podpisani je opazil in istemu je bilo (v št. 10. istega lista) tudi od druge strani pritrjeno, da trte, katere se mažejo meseca februarija ali marca s 40% raztopljino zelene galice in l7o raztopljino žveplene ki- sliiiti, 10 in več dui poznejo odgacjajo, kakor take, ki niso bilo namazane. Ker je to delo proti raznim boleznim, vzl. črnemu paleža (kozam) jako izdatno, ceno in laliko izpeljivo, ^A vinof^radnikom zelo priporočam. Konečno naj bodejo vinogradniki opozorjeni, ila daje podpisani vsakovrstna strokovna pojasnila pri svojili predavanjih, pri inšpek-eijiskih potovanjih, kakor tudi v svoji pisarni v llndol-fovem. Ima toraj vsak priliko se v enem ali drngem vprašanju brezplačno poučiti. Rudolfovo, dne ii6, maja 1902. Bohuslav Skalický, C. kr. vinarski iiadzorink 7,á Kranjsko, Kako nabirajte češnje. „Dolenjske novice" že mnogo let nagovarjajo in spodbujajo posestnike, da naj napredujejo v viuoreji, aadjereji itd. Mnogo lepih naukov iit svetov ni padlo na trda tla. temveč na dobro sree. Napredek že opa-ziijeino, Glede na aadjerejo smo Dolenjci še daleČ za drugimi deželami, posebno pa glede na češnje, uesenj sploli premalo sadimo in premalo gojimo. Sadimo in cepimo se večji del stare domače vrste, zgodnjih, vipavskih še ne poznamo. Ali da bi vsaj te, katere imamo dostojno in snažno brali! Na trg prinašajo kmetice osmukaiie češnje, to je, brez pecljev, pome-sane Črne z ritdečimi in rumenimi v eni posodi. Ker se bliža caa češnje brati, svetujemu posestnikom, ki želijo prodajati svoje češnje na trgu, da naj se ravnajo tako-le, ko jih bodo brali. 1. Tešuje beri s pecljem; zakaj osmukane fto je brez pecljev, repov) niso snažne in se studijo gospodi ; takih češenj ne moreâ djati v žganje, ne v stcklenlco (kompot) ; prej gnijejo in so prej tudi Črvive. Ako jih boij počasi nabereá, jih boš pa tem bolj leliko in drago prodal. 2, Cesnje beri zrele; zakaj če&nje se ne dajo mediti kakor hruške, so manj okusne in zdravju škodljive. V večjih mestih tržni komisar gnilo in nezrelo sadje na trgu vzame prodajaveera in v vodo pomeče. v Češenj ne beri v dežju ali precej po dežju, ker take Češnje rade gnijejo. Češnje drevesa zelo trpijo in bolj lehko padeš z drevesa. Skušnja nam pravi, da vsako leto tu pa tam kak s češnje pade, se vbije ali vsaj zelo poškoduje. 4. Iz nabranih češenj izberi gnile, na pol dorasle (olevke), nezrele, razpočene in najedene od ptičev ali drugih živalij. Take slabe češnje so za žganje, ali za svinje. 5, Kadar staviš češnje v posodo, deni Črne v posebno posodo, redeče, bele zopet posebe, ali vsaj na eno stran košare deni črne, na drugo stran pa rudeče, ker imajo nekateri rajši Črne, drugi pa rudeČe ali bele. Ako se boš tako ravnal, bos, se ve, porabil več časa, ali tako obrane in spravljene češnje boš lehko po svetu pošiljal. Ako bi v Trst prinesel ali pripeljal take češnje kakorsne nosijo v Novo mesto, bi jih ne mogel prodati za noben denar. Naj se pokaže napredek tudi v tej reči ! A. Sadna trgovina in cene 1.1901. Zveza gospodarskih zadrug na Htajarskem s sedežem v Grad(;ii je dobila přetečeno leto 1901 doli navedene ponudbe in popraševanja ozir, sadja in sadnih izdelkov : Ponudba Vprašanje Mostna jabolka , , , 3,270.152 kg 18,001.800kg Namizna jabolka . . , 4,709.100 „ 7,949.495 „ Mostne hruške . . , 115,600 „ GlO.OOO „ Namizne liruške , , , 48.500 „ 73.700 „ Cesplje...... 351.445 „ 125.945 „ Kutnje...... — „ 550 „ Slive....... — „ 8.000 „ lireskve...... 23.200 „ 2.580 „ Slarclice..........G20 ,, 355 ,, Renklod..........200 „ — „ (Vesnje...... 12.810 „ 119.852 „ Višnje...... 2,G20 „ 1.175,, Rdeče jagode , , , , 7,800 „ 1,015 „ Alalinee...... 8,220 „ 1.105 „ Ribezelj............„ 1.030 „ Ogras (bodeče grozdičje) 100 „ .'j 15 „ liorovnice..... 2.000 „ — ,, Gromzclišče (pružnice) . 2.000 „ 550 „ Grozdje ...... 12.310 „ 345 „ Orehi......13fJ.700 „ 9.7GO „ Kostanj...... 72.160 „ 51.810 „ Nešplje............238 „ — „ Sadne pečke .... 700 „ 100 „ Krhlji...... 12.125 „ 15.120 „ Med....... 11.203 „ 180,, Jabolčnik (vino) . . . 67G.014 litrov 119.852 litrov Hruškovee (vino) . . . 26.808 „ 3,550 „ Jagodna vino . . . , 762 ,, 30 ,, IVtno vino..... 341.971 „ 11.096 „ Žganje...... 1,200 „ 300 „ tSadni kis . . . , • 5.900 „ — „ Poprečna cena za sadje za v stiskalnico je bilo přetečeno leto po 8 K za 100 kil; za namizno vino po IG do 50 K. Izvanredno visoko so se plačevale ananasové rejnete I. vrste, namreč kilo po kroni ; potem so bile izvrstne cene za nekoliko slabejše ananasové rejnete, Damazanove in kanadske rejnete ter rmeni belfler ali lepi cvet, namreč po 80 vinarjev za kito. Iz teh malih podatkov se lahko učimo, kje da nam namigava ugodna bodočnost, namreč v umnem sadjarstvu za koje imamo lege, da boljših ni treba. Treba le pridno saditi, drevje skrbno negovati, jemati in cepiti le malo, pa to pripraviiiii in žlahtnih sort, od katerih ena kila več zaleže, kot 10 kg slabega sadja. Kdor misli letos saditi mlado drevje, in liog daj da bi ga prav veliko, naj vsaj zdaj ob VslS. uri skoplje jame, da vendar ne bo prišlo mlado sadno revČe v popolnoma divjaško in nepripravljeno zemljo, v kateri se ne more dobro obnašati. — o — Politični pregled. Kako da se je naš poslanec gospod Pťeifer resno zavzel v državnem zboru za belokranjsko železnico, razvidno je iz njegovega govora, katerega pri-občujemo na dntgem mestu. Dostaviti nam je še sleikče : železniški iiiiniater pl. Wittek je zífradbi Tielokraiijsktí železnice naklonjen. Zaltíeval je ud tlružbe, ki liofe ijiaditi to železnico, da so mu predloži vse potrebno v pregled. Upanje je torej, da bc bo vendarle enkrat ta zadeva iigodno resila. Poslanee Pogačnik (kat. narodne stranke) je ostro prijemal heljaško vodstvo državnik železnic, ki širi nematvo ter povsod prezira Slovcnee- Pritoževal se je tudi nad tem, da podjetniki pri gradnji nove železniee skozi lioliinj odrivajo od zaslužka domače delavec ter najemajo tuje. Vojno ministrstvo je zahtevalo 38 iniljonov kron za nove topove. Delfgaeije so dovolile to svoto. — Kar se že pet let ni posrečilo, se je letos; državni proračun je rešen postavnim potom. Presvitli cesar je bil tega prav vesel. Časnikarski shod o binkoŠtnili praznikih v Ljubljani se je vršil v najlepšem redu. Sieer je bil razgovor Ic o stanovskili zadevali, a vendar sc je zinila marsikatera beseda, ki je pomagala oživiti in okrepiti vse-slovansko vzajemnost in navdušenje za narodno stvar. Slovanski časnikarji so si pri tej priliki tudi ogledali najiepie kraje naše 'dežele — lîled z okolico in Po-st(gno, ter bodo med svojci zbudili zanimanje za našo domovino. Priliodnji slovanski časnikarski sliod bode drugo leto v Plznu na Češkem. Vsenemcl so si sedaj med seboj v laseb in pero svoje umazano perilo kar očitno. Posebno volku-Wolfu eedaj strojijo kožo. Neki prejšnji tovariš njegov poslanec Sclialk je izdal knjižico, v kateri celemu svetu kaže razna nelepa dejanja Wolfova, da se je dal podkupiti, da ni plačal svojih dolgov itd. Wolf preti s tožbo, in tedaj utegnejo priti na dan le bolj čedne reči, Veřkrat smo že na tern mestu omenjali, kako trdo ravnajo Prusi s Poljaki. Panes zopet nekaj, Vlada od zborniee zaliteva nad 100 miljonov kron v ta namen, da na vzhodnem 1'rnskeni, koder bivajo Poljaki, naseli nemške kmetovalce ter domačinom iz rok iztrga rodno zemljo. Namen pruske vlade je prav jasen : Poljake nniČiti. Nemški cesar se rad balia s svojo strogo pravičnostjo in krščanstvom. A v narodnem oziru tega ne pozna. Poljski starisi, ki eo braniii svoje otroke pred nemeko surovostjo in so bili zato obsojeni v ječo, so ga prosili, naj jim odpusti kazen. A trdosrčno je zavrnil iijib prošnjo, "ôe se pa par gospodov tega ali onega stanu med seboj pomori v dvoboju, jih brž pomiloati. Francoski predsednik je bil v Petrogradu na olnsku pri ruskem earju. Narod ga je pozdravljal navdiišeno, prisrčno ga je vsprejel car. Ta obisk je potrdil fran-cosko-nisko zvezo še bolj ter zvezal mogočni državi še tesneje med seboj, upajmo, da v blagor Kvrope. Španska ima novega kralja. 17. m. m. Alfonz XIII. je bil namreč s 16 leti proglašen polnoletnim in je prevzel vlado španskega kraljestva. Vršile so se razne slavnosti več dni po vrsti in je bilo navzočih obilo odposlancev drugih evropskih držav. Ko se je kralj peljal v zbornico priseč na ustavo, je nekdo ustrelil proti kočiji, ne da bi koga zadel. Prišli so pri tej priliki na sled večji anarhistični zaroti, ki je hotela vreči dinamita pod kraljev voz in tako kralja usmrtiti. Španska, nekdaj mogočna in silna je zaradi rovanja različnih ljudij v prav slabem stanju, ter bo imel mladi kralj težaven posel in obilo dela, če bo hotel državi res pomagati na noge. Anierikauť^i 80 v zadnji vojski Špancem vzeli Kubo. precej velik otok. Kuba je yO. m. m. postala samostojna ljudovlada iu je nje prvi predsednik Palma. Pri zadnjih volitvah v Belgiji so zmagali katoličani ter imajo v zbornici 9(1 poslancev (2(i glas v večine), v senatu (kakor naša gosposka zbornicaj pa Clí poslancev (15 glasov večine). Zadnji nemiri torej katoličanom niso nie škodili, nasprotno : narod je sprevidel, da so le katoliški poslanci za resno, pametno delo. Kajti to pač ni težko, kakor delajo liberalci in socijalni demokrati: ljudstvo z nesmiselnimi obljubami razburiti, da zahtevajo krivične reči. A res kaj storiti v prid narodu in državi, more le nesebičen, veren človek, pred vsem katoličan. Vedno bolj pogostna so poročila, da se bo sklenil mir med Buri in Angleži, liilo bi to res že želeti, da sc konča B2-mescčna krvava krivična vojska, s katero so zlataželjni Angleži precej Škodili hrabrim in poštenim Hurom. Kadar nam bo poročati o miru in sicer zii liure dobrem miru, storili bomo z največjim veseljem. Angležem pa preti sedaj druga vojska, na morju, pa ne z orožjem. Lioslej so namreč Angleži imeli »koro izključno vso pomorsko trgovino v svojih rokah. Amerikanski milijonarji so sklenili ta prekomorski promet in kupčijo dobiti v svoje roke, kar se jim bo tudi posrečilo, ker imajo denarja, Angleži pa ne, temveč le dolgove. Prijazna beseda staršem novomeških učencev. tDdje.) NttjnfvvtKliiejia razvnda, v katero zapelje dmiba mladino, je kadenje iu popiv-nnje. Da se úlovek polagoma privadi pijaii, to ni nič ćiidiifgfi ; narava suma ga vahi in napeljuje, Diugíiř« je s kadtťtijem. Tenui se upira narava od začetka z vsemi silami, z nogmui in z rokami. Snj se vvsakem kad.Icu sjumnn prve smodke, prve pipe. S kakim stnihom se je prižgala; kako nizburila mlado telo I Mraz je stresal ude, vrteti se je začelo v glavi, iiirtvjíĚka bleilobîi je pokrila obraz, pot je stopil nn čelo, črno fc delalo pied očmi in v liuilili slutnjah .se je opotfkain iîoïji žrtev nečimernega strupa iz ,šninne družbe proč v Ulio ZHvetje. Človek bi mislil, da bo prva siiiodk» tudi zadnja. Kaj še! Poskna se ponovi, dvakrat, trikrat; narav;» se posili in navaditi se mora na tobak kakor iiii miSico. Ako bi oblastveni prišlo na miael z ozirom na prazne blHgajnice ukazati, tla moriijo tubak kaditi kot dokhdo k osebni dohodarini, koliko bi lilo vpitja! Strastni kadilci bi se upirali in pritajevali osebne dchodke. A upirale so se m nstailjale v prvih časib, ko se je jela širiti po Evrojji ta amerikanska Ěegii, države same. S smitno ue,aniostjo je, nosd tihotapec prepovedano rastlino črez mejo; vse premoženje je zastavil kmet, ki je skrivaj ž njo posejal svojo njivo iu naj-LujSft kazni so se nalngnle kadilcem, Sekale so se jim roke, rezali nosovi. Nič ni pomagalo. V drugo roko je vzel kadilec svojo smodko in prej je zgrdb.l zopet za svojo pipo, nego za svoj nos. Ti mncenci nialovredne stvari so premiigali polagoma veo državno moč. Ivo pa so spozniili zviti državniki, da ne upognejo ljudske time. Sinila jim je v glavo misel, kako bi si jo oliiiiili v korist. Taka trma je namreč kakor liudournik, ki razdere, kar se nui ustavi; prebrisan Človek pa ga napelje v pravo atnigo, da mu goni mline iu žage. Tako so dižave, iiajJiiij.ie nasprotnice kadenju, naposled .^lune zafele prodajati tobak. In kako uspevajo te prodíijiilii ce, to vidimo po vseh koncili ill krajih. Z navdušenjem plačuje staro in mlado, ubožec in togatin, silni davek; iu naj tudi zmanjka denarja za sol, za tobak se ga še vedno dobi. Toda će kadi dorasel, zdrav človek iii ne kadi preveĆ, to sicer iiić ne koristi njegovemu telesu niti njegovi deuiiraici; a škoda ni prevelika; ako pa zaćue kaditi nedorasla, slabotna njladina, so |»08ledic6 (irii^aČiiB, Kolikrát pride bledolićen, prepadel dijak k zdravniku iti v lekarno. — Kaj je? Kri liljuje; ])rai ga V)i>\e; sajiiv ga diisi. — Zakaj? — Cigarete. — Drugi ziipet to/,i, da imi ne prebavlja želodec, da mu preproata jed ne diši več; jesih in papr.ka mu gre še v slast; s knjigo ped pazduho in s katarom v želodcu hodi v šolo. — Ali menite, da 1)0 pustil kadetije, ki mu je nakopalo to nadlogo? Kaj ňel Íiízviida zahteva svojili žrtev, kakor stari maliki svojih goved. Kadil in kašljal in bolehal bo, dokler mu prezgodnja smrt ne vzame pipe iz ust. — Z ipet drugemu nagaja srce. '— V mladih letih že? — „Časi mi tako utriplje, kakor bi hotelo počiti ; ne morem ne sedeti mirno ne spati." — Revež! Hamo kaditi še in s tem skrbeti, da se ne pomiri arce, Toda nespametni mladenić! srce se bo naveliéalo trpinčenja s tobakom; iu če je bilo navito za sedemdeset let, obstalo bo v štiridesetih, ali boš še iimrljivejše kadil, se prej. — Tretji toži, da se ga loteva nekaka omotica pri učenju, da se mu kar zmiglja pred oČmi in kakor oblak stopi pred glavo. — Istina, oblak tobačnega dima. To SI) telesne posledice prezgodnjega kadenja, za nameček pridejo Še gnili z^bje, težka sapa iii katar v grlu. A duh ne trpi nič manj. Za učenje treba bistrega razuma in trdne \olje. Tobačna megla pa temni in zatira razum, ker vzbuja na njegovo škodo živahno domišljijo, ki tako rada vzdigne mladega človeka z reUnih tal v oblake dima. Temeljito misliti iu vstrajno se držati ene misli se ne dá s pipo v ustih in tobak je večkrat izvor površnosti mnogih naših dijakov. — „Ne razumem ne; a na pamet se učim naprej in naprej." — Seved;i! A zakaj se tako učeuje imenuje na pamet, je Uganjka; „na nespamet" bi bil primernejši izraz; in ta puhli dim se tolikrát vzdigiije iz pipe tn amodke. Torej, stariši, če želite svojim sinovom zdravja in dolgega, srečnega življenja, varujte jih v prezgodnjih letih kadenja! Potrata denarja je Še najmanjše zlo, dasi je tudi občutna; a mnogo bolj škoda je zdravja. Koliko trpe mbida pljuča črez dau po zakajenih sobih, kako nemirno in nezdravo je po noči spanje v tobačnem dimu, kako skele zjutraj oči, kako težka je glava 1 Z'iradi tob.ika otiemore mnogo niladaničev po srednjili, mnogo po visjkih š.ilah. lu Če kdo vedn^i boleha, ali je tako življenje vreduo imena? Kaj pounja svet onenm, ki si kupuje jedi in pijače po lekarnah! „No, no", se muaa ta in oni kadilec v postavnih letih, „nekoliko prehud tobak! Kdor preveč dokazuje, nič ne dokaže. Oe tuli koristi tobak res največ državnim blagajnicam, ulitek ima pa kadilec vendarle". — Kes ga ima, zdrav, dorasel človek A niti di>raalemu ne diši sïiiodka, če se ne čuti zdravega. Prezgodnje kadenje pa je kakor neirelo siidj«, vedno kvarno in brez slasti. Ce tedaj ndad kadilec nima pravega užitka, kaj je vendar vzrok tolikemu dimu/ Največkrat nečimernost, Dijaček kadi, da se p »kaže s smodko v uđtib strmečemu svetu. Smodka se zapali, kadar se stopi iz hiša; odtod pa hajdi! \ii cesto, na trg iiiipunirat Z dimom se vzdigaje domišljavost in zaslepljen kakor ruševec spomladi strmi mladi kadilec v svojo imeiiitnost, da lie zapazi učitelja, ki nui prihaja nasproti. Posledica je kazen v soli za nčenca; starše pa je veljala že marsikatera cigareta trideset kron, ki so jih morali plačati za šolnino. Huda kazen, in vendar nič v primeri z drugo škodo, ki jo dela mladini prezgodnje kadenje. (Dalje sledi.) Dolenjska železnica. Dne 2. maja je izmed slovenskih poslancev prišel na vrsto )osl. Pfeifer, ki je zopet vlado poživljal, naj stori potrebna corake, da se železnica od Novega mesta čez Belo Krajino do hrvaške meje ])odaljŠa, G-ovor se glasi ; Že večkrat sem v tej zbornici utemeljeval resolnc'jo, da se Bela Krajina sprejme v omrežje dolenjskih železtitc. Kot zastopnik dolenjskili kmečkih občiu sera sa z>pet oglasil za besedo, da nasvetujein sledečo resolucijo; „C. kr. vlada se nujno poživlja, da k izdatnimi denarnimi «redatvi omogoči podaljšanje dolenjske lokalne železnice od Novega mesta «kozi Belo Krajino (Metlika - Črnomelj) do deželn« meje," To vprašanje je že star znanec v tej zb.irnici. Že I, ISSi je kranjska trgovska in obrtniška zbornica v obširni spomenici na C. kr. deželno vlado temeljito dokazala potrebo zgradbe takozvane dolenjske železnice od Ljubljane skozi Dolenjsko di hrvaških železiic. (D)bro, d)bro!) Tudi v petidjali na drž. zbor je pozneje pojasnjevala važmst ta proge za povzdigo gospodarskega razvoja na Kranjskem m sploh državnega prometa. Tudi deželni zbor kranjski, dolenjske občine in druge korporacije so pošiljale prošije na c- kr. vlado in državni zbir, naj bi se ta železnica dogradila. Posdbno kranjski deželni zbor se je bavil s tem vpraáanjem ter pošiljal svoje prošnje na pristojna me^ta. To se je zgodilo v letih 1866, ItJGS, 18^9, 1870, 1872 do 1878, od 1880 do 1889, da se vendar enkrat uresniči želja po pregovoru: Gutta cavat lapidem. Konečno je bila z zakonom z dne ii. junija 1S90 z»go-tovljena železnica, žhI, da samo od Ljubljana do Straže in Kočevja, Komaj sta bili ti d.'e progi zngotovljeni, takoj so se v kranjskem dež, zboru oglasili poslanci, ki so zahtevali podaljšanje železnice sk'izi Belo Krajino ter dokazovali, di je ta del načrta živa gospodarska potreba za Bttlo Krajino. Ža to podaljšanje železnice je dež, zbor obljubil izdatno podporo ter tudi dovolil dež. flaancam primeren prispevek za načrt in proračun. Z oziroin na važnost in nujnost tega podjetja je dež. zbor, oziroma dež, nd^or zopet minulo leto odposlal pro.šnji na •Žel. ministerstvo in na državni zbor. Kranjski poslanci pa so skoraj vsiko leto v tej zbornici ponavljali resolucije, ter priporočali vladi zgradbo belokranjske železnice, da tudi za gospodarski razvoj zmožna, pa zanemarjena Bela Krajina dobi potrebno prometno sredstvo, Kikor znano, dele Gorjanci Belo Krajino od ostala dežele ter jo ločijo od prometa. Vsled le osamělosti in pa neprimerno zgrajenih cest se Bela Krajina v gospodarskem tiziru res ni mogla razvijati, V Belo Krajino ne prihajajo vnanjl trgovci in kupci, gozdnih in poljskih pridelkov, izvrstnega sadja, pa tudi uekdaj alovečega belokranjskega vina liudje nis) mogli spraviti v denar iu ša danes ni nobenega prometa vsled previsokili prevoznili stroškov. Belokranjsko prebivaUtvo je marljivo insjtrMinio, vendar pa nima najpotrebnejšega zaslužka V dimovini. (Ďiijte, čujte!) /jsto je piisiljeuj, da se v trumah izieljuje preko m irja v tuje dežele, (Ůujte, Čujte!) le. podatkov ljudskega štetja je znano, da število prebivalstva v črnomaljskem okraju vedno pada; 1. 1880 je prebivaUtvo v tem okraju štelo okoli 30.000 duí, 1. 1890 le 28.46(1. in 1, 1900 le a().280. Ce tudi so slabe prometne zveze in razmere, vendar prebivalstvo v domovini ni še izgubilo upanja v boljšo prihod-njost. V tem upanju se ne straši trdega dela. Tako je n. pr. trtna uš prebivalstvu uničila skoraj vse vinograde, Z največjo težavo in muko si je prebivalstvo s pomočjo države in dežele obnovilo že velik dol viiMgradov. Marljivo in delavno prebivalstvo je, smem reči, izdab skoraj zadnji vinar, da si ohrani svoje vinograde in se vzdrži na svoji rodni zemlji. (Oujte, čnjte!) Zato pa tudi goji opravičeno nado, da ne ostane na večne čase brez železničiie zveze, da dobi kupca za svoje a tolikim trudom zopet pridobljene pridelke, si zboljša svoje gospodarske razmere in povrne posijila državi in deželi. P(deg izvrstnega vina pa rodovitna zemlja rodi tudi izvrstno sadje. Tu so še zakladi prennga in rude, veliki gozdovi ter sploh pogoji za industrijska podjetja, Dnkiz temu je železna tovarna pri Gradacu, ki je nedavno prenehala z delom, dalje premog pri Črnomlju, ki pa se ne more izvažati. Vse 10 dokazuje, (H je niijuo potrebna belokranjska železnica. Ako govorim o belokranjski železnici, iinim vedno pred očmi, da se bode vendar enkrat Dalmacija zvezala po železnici z državo, (Živahn.i pohvala.) D,i se omogoči ta zveza, je treba belokranjsko železnio podiljšiti do hrvaške meje. (Tako je!), n, pr, pri Karlovcu, Ogalinn ali 0.5tariji, Ze 1. 18i9 se je mislilo na to, da se po dilenjski železnici avstrijska Železnice zvežejo z (iilmitiiiíkinii. Tudi 1. 1890 je vlada ssnia nrglašala, da iinii dolenjska želfznica velik pomen v gcspodnrsketn, politiiuem in strate-Riinem oziiu, »ko se nanirei podaljša in zveie z ilslniatinskiuii železnicami. Pied tedni so govorniki v obeh zboniiciili opozarjali na potrebo zveze Dalmucije z di'žavo; v gospićki zbornici je odličen govornik mej < dobiavanjem pť ndaijal, da je to „uniciim" y Evropi, ker kr» novina (Dalmacijs) ni zvezana z drž-av« pn železnici. (Cujte!) V blii.nji bodočnosti iiioi'a torej avstrijska vlada z ozi-rcni na nujno potrebo premagati maíarskt «por. Jlej tem ))a naj cesarska vlada dogotovi p ( daljša nje dolenjske železnice v Belo Krajino. Ako se zgradi belokrsiijska železnica, bode država vsaj nekaj po\rni!a zanemarjenemu crnomhljskenin okiajii. Kako \]flda zaiitniaija ta del kranjske dežele, dokazuje liidi to, da je fiiianfna uprava iz letošnjega piorařuna čítala 4f),000 kion, ki eo bild nanitnjejie za preložitev dižavne ceste med Lužo in iletliko, 8ktira\no je dotifni načit že gotov pri deželni vladi. (Cujte, fujte!) T imenu Velokiajijskega piebivalstva, ki je p( zabíjeno cd sveta, zanemarjeno od vJule, ter z največjo težavo jlačuje davek v kni in denarju, povzdignem svoj glas v tej zt ornici, naj vlada verdar puoaga, da more (o ljudstvo cstati v svoji domovini ter se puiiviti s tul m delom. Zato pripoiočam visoki zbo]n:ci prtčitmo lescliicijo in pn sim, da jo visoka vlada tudi kninhl izvisi. (Ži\a!ina polivala.) LI^EK. j- Kardinal dr. Jakob Missia. (V „KrSiianaka-sodiiliii zve?.!" preilaTal dr. Mitmel Opeka.) (Kouec.) lil. Zdaj pa poéiva na lepi Sveti goil Tiste n(ge počivajo —■ kakor je prelepo govoril ob njegovi rakvi nas presvetli knezi ňkof Ant. líoiiaveuiura — ki eo liodile po uašili Iribili apcistolska p( la; liste roke počivajo, ki so nas blagoslavljale in delile nestevilno dušu li in telesnih đobr< t; tisti jezik, ki je v ki asni inaterinščini oznanjal besedo božjo po naših eerkyali ; tisto srce počiva, ki ni nikoli jHiZualo sovraštva, ki je planitelo le za čast bořjo, ki je vdano prenašalo žaljenja nasprotnikov in se maščevalo s tem, da je vse odpustilo. Velika moč nas je ž njim zapustila, niogočeu stel er se je pni uàil, visok cei kven dostojanstvenik nam je preminul, odličen škof in ple»;euit človek. Da, p lem en i t čl o ve k ! Ke moreni končati tega predavanja, častito olčiustvo, da Vam ne bi vsaj v par potezah iiznučil pokojnega kardinala Jlissio kot človeka. Pred vsem je tu znano njegovo d o b r o 11 j i v o in Usmiljeno srce. Veliko je daroval, da snio vedeli, a_ Se mnogo več tako, da ni vedela levica za to, kar je dala desnica. Piei)riča]ii smo, da so prav odgovorili listi na neka malo liberalna očitanja o „ogromni" zapuščini kardinalovi, rekoč; „Zapuščina kardinalov« je jako skromna. Vpraša se. kam je izginilo p]'emoženje? ^o nam pove tisoč in tisoČ ubogih, knteie je kardinal podpiral v Jjjubljaiii in v Gorici". — Eisnično. ob prvem glasiu o njegovi řmiti sem jaz sam čul v nekem tukajlnem rodovniškem zavodu vzdih: ^Ah, mi řmo ludi veliko izgubili — se sedaj se nas je kardinal vsako leto spominjal z gmotno podpoi'o !" I^okg te njegove dobrodelne usniiljtnoali je bila obČe Čislana in spoštovana njegova modrost in preudarnost. Pokojni kardinal je bil možniislec Vsako svoje dejanje, vsak svoj korak je natančno preudaril, pieden ga jo storil. Po prtndaiku prtčtiden mir in odločnost, to sta spldi dve značilni potezi v njegovi podobi ~ piii''' lejio „Slovenet:" ob pokojnikovem tdhodu s Kianjskega. A pieudaijal je na vse strani, pod vsemi rziri. Njegov prvi ozir pa je bil vsikdar in i:ovsod: Kaj Ih če liog? Kaj je volja božjaV Toda bolj nego vse to, je pa obČe znana in širom hvaljena kaid. llissijeva jiiisrOna 1 j u b ezn j i v o s t in priljudnost. SpMiiinjani se, kako je v llimu y Gtnuanikn naš p. lektor fc'tliroeder čestikiat, pripovedoval mojim tovarišem o pokojnem kardinalu in vsakokrat s pristavkom : „Da bi ga le vi videli, kako Ijuleznjiv mož je toi" In ko nas je nekoč obiskal ogr. monsignor dr, Boiomisza, slučajno tovariš Jlissijev iz rimskih let, mož, ki ga je bila sama prijaznost in priljudnost, takrat nam je potem p. rektor dejal: „Glejte, nions. Ediomiřza je v svoji ljubeznjiiusti nekoliko podoben knezoškofu Missiii." In resnično, j ri vsem tistem knežjem dostojanstvu, s katerim je visoki pokojnik delal Čast svojemu visokemu stanu, pri vsi oni moški resnobi, ki je črtala kremenit značaj že na njegovem obraz«, kolika preprostost in Ijubeznji^ost, kaka odkrita, naravna prikupljivost v navadnem, zlasti še prijateljskem občevanju! Za vse je bil dovzeten; za veselje, za smeh, za nedolžno Šalo .... Nikoli ne pozabim naslednje dogodbice, s katei'o naj tudi končam te svoje skit'mne spominske glase o velikem pokojniku. L. 1898. v juliju je romalo iz Einia, iz iste biše, v kateri je pokojni kaidinal postal niftĚjiik, pet mladih duhovnikov proti seveiu v domovino. Eden je bil .Slovenec, eden Kruit, trije pa trdi Nemci iz Porenskih pokrajin. Nemci so hoteli skozi Kranjsko, da si ogledajo sloiečo nalo Postonjsko jamo ter Blejsko jezero. V Benetkah so bili dva dni še vsi peteri sknpaj, potlej pa so se ločili, toda po dogovoru, da se zopet snidejo v Gorici. Hi vat in Neirci so se namreč hoteli še nekoliko naužili Benetk, Sloiencu pa se je mudilo v Gorico, da se ondi pcklmi svojemu dobrotniku, tedaj že gíiríškemu nadškofu llissiu. „Kje se pa dobjno v Gorici?" so vprašali to\aiiši odhajajočega Slovenca. „Pi'i treh kronah" — je bil odgovor, kajti Slovenec je poznal gostilno pri ,,Treli kronah". Dobro I Sloienec dojde v Gorico, Prijazno ga sprejme nadškif in povabi, da ostane par dni pn njem. „Toda moida imate ěe kakega tovariša s seloj?" ga vpraša takoj pa to. „Imam", odgovori Slovenec, „nekega Hrvata, ki pa dcjde julri dopoindne v Gorico." „Kje pa Vo ostalV" „Pri Trth kronah!" „Ne, ]ri meni bode, jutn pojdete ponj!" Tn res, Slovenec je šel drugo jutro pu Hrvata, ki si je pri „Tieh kronah" ravno naročil sobo in zmival s sebe železniški dim in prah, „Hodi, brate!" 1) „Bognie, kamo?**-) „Kod UHdbisknpa!"») „Štáář"'} Povedal je Slovenec Hrvalu, kaj in kako, in Hrvat se je vdal. Vesejo je bilo potem pri kosilu pri nadškofu. Kakor z bratoma je krnniljal pokojni kardinal z mladima duhovnikoma, Slovencem in Hrvatom. — Toda Slovenca in Hrvata je morila ena velika skib: Popoldne pridejo še drugi trije in sicer k „Trfm kronam" — a naju ne bode tam. Povedati pa tega nista Btnela nadškofu, ker so oni trije to piepovedali, češ, potem bi ]]as nadiíkof pri svoji znani Ijiibeznjivosti tudi povabil k sebi, nas zadriaval pri sebi in nam tako zmešal naš potni načrt. Ali kaj če Slovenec in Hrvat nista povedala, kar jima je bilo pri srcu ~ ko je pa nadškof Jlissia sam vse to skoro uganil. „Ali Vas je morda ,še več sliupaj odpotovalo iz liima?" je zaprašai naenkrat. „Da petorica!" „Kje pa so Še trije?" „Ostali so v Benetkah, a—" „No, a-" „Pridejo tudi danes v Gorico!" „Tako? Kam?" „K ,Trem kromam'." „Zakaj pa ne k meni?" odvrne knezoškof. ,,Ne, k meni morajo priti! Vidva gospoda pojdeta ponje na kolotlvorl" Slovenec in Hrvat sta seveda morala obljubiti pokoršiíino. — Potem je prešel pogovor zopet na druge stvari. Naenkrat pa šine poiednenm Slovencu ena v glavo. Prevzviši-ni ~ pravi, potem k» se je čutil že dovolj domačega pri uadškofovi mizi — kaj pa, če bi midva one tri malo prevarila; če bi jiii pri- peljala tusèm v palačo Vaše Prevj^višeiiosti tako, da bi oni mislili, da s(i prišli v gitstilno k „Trem kronam". „To bi bilo izvrstno!" se je nasmejal IjiibHznjiyi pokojnik — ; „toda to se Vam vsem skupaj ne posreči (pri tem je pokazal Se ua svojega dvornega kapelana). — A če izvršite to šalo, bodem tudi jaz z vami vred vesel " „Izvršimo jo", odvrne eden, „samo će Prevzyiëeni dovolite, da malokaj poukvenemo po Vaši liiši." „Kar hočete 1" izborno 1 Kar precej na delo ! — Gospod dvorni kapelan je izprstno pomagal. Iz sob, ki so bile odločene za one tri, "ao najprej odstranili vse, kar bi utegnilo izdati, da to niso sobe kakega hotela, Potlej je bilo treba postaviti na široko liodišče tri, štiri mize, da je prostoi' postal podoben gostilniškemu prostoru. Nazaduje so pa poučili poredneži o vsej stvari Ře debelega Avgusta, škofovega hišnika, ki je bil tudi takoj pi-i-prafljeii igrati iilngo „oštirja". Puteni pa na kolodvor po one tri ! Vlak je pripihal, in res, vsi tri]^ so izstopili. Prisrčno so se pozdravili. Gospoda dvoi'nega kapelana sta Slovenec in Hrvat predstavila za enega svojih goriških prijateljev. „Ali je vse narnadSkof Missia stopi na liodišče, l^rijazuo gre mimo naših znancev, kateri vstuuejo in spoštljivo jiozdravijo visokega dostojanstvenika. Potem pa zopet sedejo, meni nič, tebi nič, k pivu — misleč: To je ]iač škof, ki se tudi mudi v hoteUi pri „Treh kronah". — Knez gre prek« liodišča dalje in se za malo trenotkov zopet vrne. Tedaj pa priđtopi bliže k mizi in smehljaje se nagovori gospode: „Odkod, gospodje?" „Iz liiina " „A — iz večnega meafa. Pa kam?" „V domovino." — In povedaliso Nemci vsaksvoj kraj, kam. „Vam je všeč tu pri ,Treh kroiifih'?" „Všeč, Vaša milost!" Takrat pa je bilo šale do vrha! • , . Hrvat ga je prvi spustil na vse usta. Za njim Slovenec in gospod dvorní kapelan, potlej pa še Prevzvišeni sam. Nemci so izvedeli pri kakšnih ,Treh kronah" so pravzaprav. Malo so pobledeli, se opravičevali . . , , no potlej je pa bilo veselja in smeha in smeha in veselja .... Pri večerji, seve, je Se tekla beseda o izvrstno uspeli prevari, in tisti „kiinštui" Kolinec je zapretil Slovencu, češ: Lakaj, ti nepridiprav — tako me še ni nihče v življenju zvodil! Iijubeznjivi nadškof Missia pa je proti koncu po še mnogo drugih ljubih pogovorih, dvignil čašo iu prijateljsko napil svojim „mlajšim bratom" — kakor je dejal — in jih prosU, naj po svetu razkropljeni ne pozabijo njega, „gostilničarja" pri ,Treli kronah'. Dovolj bodi ! Vse to, kar sem Vam povedal, so le slabe, neznatne poteze o velikem pokojniku, o našem nepozabnem kardinalu Missiu. Zgodovina naša bode o njem povedala še mnogo več In večjih stvari. A tudi le-te površne črtice naj visoko razplamte vnas ljubezen in hvaležnost do njegovega spomina. Piše se nam: Iz Čateža pod Zaplazotn; S solzutmi očmi se ozira vâa Čatežka fara za svojim tako priljubljenim in od vseii čislanim duhovnim pastirjem. D:in 23. m-vja nam ostane v veduem spominu. Tu je bil dan žalosti in tugepoln za celo župnijo. Zapustili so nas ta dan naš duhovni vodnik, in pravi prijatelj v vs.=ikem oziru. Koliko so se ta gjspod trulili, da bi v nas obudili versko življenje. Ker to iniraai prizuati, v tem oziru je bilo pri nas nekako mlačno in zaspan». Posrečilo se je g. Staziuikemu ako r^vno na na prvi hip, da so nas do cela prebudili, tako da se je pri nas začelo čisto udvo življenje. Ako ravno je bilo nekoliko zaprek, gospod niso obnpab, z božjo pomočjo s'j vsa ovire premagali. Kako so skrbeli in goreli zi blagor svojih ovčic, se vidi iz tega. Preskrbeli so nam Zii binkoštne praznike dva gospoda duhovnika, vneta spovednika. In v tem času je vrelo v cerkev in v spovedtiico ljudstvo kar trumoma. Kako ganljivo in spodbudno je bilo videti odraščene, mladeniče in mladenke ko so pristopali k mizi Gospodovi v velikem Številu, tako da smo imeli kakor sv. misjon. Vse to je zasluga g. žiip. upravitelju. Z i vse to jim ne moremo izkazati nikoli dosti hvaležnosti, da se bo-demo po ujihovili navkih ravnali, s tem mislim, da jim bo-demo najlepše njih dobroto poplačali. ,Še vel.ko lepega in koristnega za blagor duš so vpeljali, kar sedaj ne bom tukaj navajal. Kake simpatije so ta gospod pri nas vživali se je videlo ua dan njihovega odhoda. Pred župniščem zbralo se nas je precejšno šteřilo mož, da spremimo ljubljenega gospoda učenika do postije VelikoloŠke. Peljali smo se na šestih vozeb, bilo naa je pa toliko, da jih je moralo nekaj izostati, ker ni bilo dosti prostora za vse na vozeh. O kako žalosten sprevod je bil to. V vaseh in na polju, vse je hitelo k cesti, ker vsak je hotel še enkrat videti svojega milega davnega pastirja. Ne euo oko ni suho ostalo. Ko smo dospeli na kolodvor, so nam gospiid kot pravim očetom, podali še nekaj naukov kako naj vzgojimo svoje otroke, da bodo vneti za Boga in vdani cesarju. Nato so nas še enkrat priporočili Bogu, in obljubili so pm, da ako bo uu^goče, da nas gotovo še katerikrat obiščejo in to nas bo srčno veselilo. Še veliko bi imel pisati ali moja roka je preokorna da bi vse zasluge naštel, kar so jih pridobili v tem kratkem času, kar so bili pri nas. — DomaČe vesti. (Novi škofje.) Za nadškofa v Gorici je določen mil. g. monsignor Andrej Jordan, pnmt stolne cerkve in kapitulami vikar goriške nadškofije. Rojen je bil v Gorici 29, no- 1» Pojili, Uratl -) Za Buifu, kamï •f) K iiaiiSkofii ! ^ Kanj? vemhra 1845. Oče mu je bil profesor Filip Jordan, doma v Mnleiieab. itmli va3Í žUDiiije Kostanjevica, na noleiijskem, mati pa Gorií^nka, — Z^ škofii v Trstu pa je določeu iiioii-«içrior dr. Frančišek Ksav. Nagi, duhovnik St. Hipolitske škofije, rojen na Nižjem Avstrijskem in dosedaj vodja zavoda iidfll Anima" v liimu. Slovesni) proglašena bosta oba škofa 4. juuija v Rimu. (Ose line vesti.) Podeljene so župnije : Cernomelj č. g. StfinkotH Peltarcu, kapelanu v Stari Loki, Dragaius e.g. Leopoldu lin k tel ju, doaedaj župiiiku v Grčaricah, Premeščeni SO: ČČ. gg. Nikiilaj Stazinski s Oateia pud Zipkzoin kot kaplan v Staro Loko; AJolf Knol iz Semiča kot /upni upravitelj lia B:ibino polje; Frančišek Pavlin, bivši župnik dragatuški, kot župni upravitelj na Col ; Ivan FJorijanóié iz Crnoiiilia kot prvi kaphn v Poljane nad Skof)0 Loko. Pravni praktikant g. Fr. Kiissel je imenovan nvskultantom. (Procesija sv. lieš u j ega Telesa) je bila letos inav veličastna, kakor po splošnem spričevanju že leta ne. Veliko število vdeležencev vseli slo;ev, zlasti obilo z gorečimi svečami, vzorni red in pobožna splošna molitev je lepo povzdignila ta najlepši katolaki prantiik. (Novo zastavo) dekliške ljudske šole je slovesno blagoslovil mil g. prošt dr. Elhert 22. majiiika. Vsi, ki so videli bodi si v cerkvi «li pri proi',esiji to prelejio delo tvrdke F. in I, Mattner v Lncu, so bili ene misli: nekaj krasnega, finega je to. Na eni strani je lepa poJoba Marije brez madeža spočete, na drugi nngeljskega mladeniča sv. Alojzija, Težak bel svileni damast je kaj okusno vezen z zlatom v prav vzvišenem delu. Zastava se sme imenovati bogata, a ni preobložena. Tudi cena 300 K ni pretirana. Vsem blagim dobrotnikom, ki PO radodarno prispeli k stroškom za to zastavo, izreka šolsko vodstvo dekliške šole na tem mestu najprisrčnejšo zahvalo. Bog povrni stotero 1 Slavnostni nagovor ob tej priliki je izšel v tiHku in so ga dobile v spomin vse učenke. Kdor bi želel imeti še kak iztis, ga še lahko dobi brezplačno pri go.si])odu vikarjti. (Sklep šolskega leta obrtno-nadaljévalué šole v Novem mestu). Obrtnonadaljevaliio šolo in trgovski te-iaj v Novem mestu je přetečeno šolsko leto 1901/:^ obiskovalo do konca šolskega leta v vseli raziedih 89 redmli učencev in pdleg tega 5 nčencev prostovoljno. Ob sklepu šolskega îeta je vodstvo te šole v risarski dvorani c. kr. višje gimnazije razstavilo pismene izdelke in risarije učencev, Ti risarski iz delki in zvezki so pokazali, da so se učenci pridno vadili v <)brtnem risarstvu, spisjll in knjigovodstvu ter lep uspeb dosegli, To razstavo so si med drugimi ogledali g. doiielni tajnik Pfeifer iz Ljubljane in g. Krajec tigovec in posestnik pri Božjeiri groUi poleg Kandije. Želeti bi bilo, da bi se gospodje mojstri, ki imajo svoje učence v obrtno-nadaljevalni šoli, vsako leto v ninogobrojnem številu ogledali razstavljena pismena in risarska dela obrtnih učencev, U.^peh letomjega poduka je pokazal, da obrtno nadaljevalna šola vsako leto večje koristi obrtnikom iu rokodelcem donaša. Dol, pevskega društva) moiki zbor ima zaradi vrtnega koncerta in izleta pevske vaje vsako sredo in soboto ob 8. uri zvečer v svoji pevski sobi. Po dogovoru z pevovodjo so prirede tudi di'uge pevske vaje. Prva vaja je v soboto 31. maja. (Koncert.) Z'iradi slabega vremena preloženi koncert za g. kapelnika E neršič-a sa vrši dne 8. junija pri gosp, Miillerju v Bršljinii in se vljudno ponovi povabili) na vso slavno gospodo. liUgajne n-i bo in ae bodo karte pri mizi prodajale. Začetek ob uri popoludne. Za izvrstna jedila in pijače skrbi g. Miiller, (Sveče v korist družbi sv. Cirila in Metoda), o kater.h se je že mnogo govorilo med r.idolju\)i in prijatelji prekoristne šolske družbe sv. OiriU iu Metoda, bodo sedaj vendarle prišle v promet. Ako se pomisli, kako velikega pomena je naša Šolska družba, in koliko podpore daje slovenski mladini, je pričakovati, da se bode slavno |j. n občinstvo zavedalo svitje dolžnosti in povsodi zahtevalo le sveče družbe sv. Cirila in Metoda. — Ker je kakovost teli sveč najbuljša, cena pa enaka drugim sovrstnim izdelkom, je dolžnost vsiikega narodnega trgovca, da si omisli te sveče, — V krat.kein izidejo ceniki, ki se bodo na zihtevanje dopošiljali poštiiitie prosto. — Zi razpečavaiije Ciril-llptodi»vih stearin-sveč jo družbino vodstvo poverilo trgovca gospoda Mateja Zigona v Škofji Loki kot glavnega zalagatelja. Vsa naroČila ali sploh kaka pojasnila naj bodo naslovljena na omenjenega gospodi trgovcii, ki bo drage volje vedno na razpolago, (Vabilo) na XXXVIII. redni občni zbor „Slovenske Matice" v sredi) dne 4. rožnika 1902, 1. ob šestih zvečer v veliki dvorani „Mestnega doma" na cesarja ,Tožefa trgu Vrsta razpravam; I) Predsednikov ogovor. 2) Letno poročilo taj-iiikoTo za dobo od I rožnika lani do 31. velikega travna letos. 3) Poročilo blagajniko vo o računskem sklepu za 1. 1E)01. 4) Volitev treli računskih presojevavcev, (§ 9 lit. a) dr. pravil). 5) Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1, 19o2, 6) Dopolnilna volitev društvenega odbora. 7, Posamezni nasveti in predlogi. V Ljubljani, dne i 5, velikega travna i 902. Blagajnik ; D,-, Jožef Staré. Predsednik ; F r. Leveč. Tajnik: E. Lah, (Pri It. zasedanju porotnih obravnav) tukajš-nega c, kr. okro/neça sodišča pridejo na vrsto tile slučaji: Í3. junija Pogačnik Edmund in Kirar Franc radi hudodelstva jiroti nravnosti ; 3. jun, Zabikar Janez radi hudodelstva po-sknšanega ponarejanja kovanega denarja in tatvine; 4. jun. Mahiar .lakob, Buščaj Anton ter 5 jun. Zaletel Anton, vsi radi hudodelstva uboja; (J. in I. jun. Kajk Franc in Hajk Helena radi hudodelstva prostega umora; I), jun. Verbid Augustina radi liuilodelstva zlorabe uradne oblasti in uradnega izneverjeiija; 10. juti. Koncilija Franc radi hudodelstva goljufije in zlorabe uradne oblasti. (Kozé) 86 bodo stavile v novomeškem okrožju letos sledeče dneve: Torek : 17. jmi, an Velkem Kaki gb 8. dop., pregledovanje ob isti uri 24. jna, „ „ v Mirai [iCíi „ O, „ „ v Freiiii „ 11. , v Vftvti vbhí H n ti n >1 Ït rt řř n jv M ft » n r It n B » M It TI IÏ ÍŤ IÏ h It It II .t Sredo: Ití.jiiu.iia Riijtrúvrhii ob 1. pop., pregledovanje ob lati uri S,'), jun. „ „ v Stdiiiiiah „ 3. „ „ s „ H „ n „ „ v l'odijraiiu „ 5. „ „ Petek: 2j. jim, v N'oveiii luesia ob 1Ù. doji, pregledovauje ob isti nri 27. juu, „ „ v Šmiliel« „ 4. poll, „ ^ r, „ - -r Sjboto; 21, juu. iia Vel. Slfitiieku ob 8. dop., pregleduvanje ob isti ari 28, juu, t, n v lïriisiiicîi)! „ ». „ „ „ v Orelijvci „Vali., „ „ „ „ v Beli cfrkvi „ 'i pop, „ „ „ „ pri.îiorkotii „i/U. „ „ „ v St. 1'ritrii „ 1/./). „ Otroci naj se prinesó točno ob napovedani uri na ce-pilno piistajo (v Novem mestu „Narodni dom") in ne na dom zdravnikov. Javna cepitev je brezplačna, kdor pa prinese otroka k cepitvi v zdravnikovo stanovanje, plača predpisano takso. Otroci naj bodo oblečeni v snažna oprana (ne poštirkana) oblačilca, Sosebiio je paziti na šolske otroke, da so lepo vmili in imajo oprano, četudi raïtrgano srajco. Ker je cepljenje brez nevarnosti in tudi brezdvomno obvaruje človeka nevarne bolezni se toplo priporoča občmstvu, sicer je pa državna oblast strogo odredila cepljenja vseh še necepljenih otrok in tudi onih, kteri so doyrsili deseto leto. Manj nego tri mesece stari otroci naj se ne prineso letos, pač pa prihodnje leto. Na cepilniïi postajah se zdravnik bavi samo s cepljenjem, ne zadržavati ga tedaj z vprašanji glede raznih bolezni. {D v o j e gr o b i š Č) na novomeškem pokopališču (eno poleg mrtvašnice, rodbine Shkrem, drugo ob drevoredu, Wilbelm Laseh an) je tako zanemarjenih, da prav res kaze sicer čedno pokopališče. Ker je pa skrb zaostal h, da se grobišča ohranijo v dobrem stan», zato se leti s tem poživljajo, da tekom 14 dnij popravijo imenovana grobišča, sicer bo dalo predstojništvo mestne župne cerkve spomenike odstraniti. Tako določa pokopališču! red potrjen z odlokom si. c. kr, okr. glavarstva Noyo mesto Št. 2ií.lí60 z dne 7. nov. 1901. Oiikrbništvo pokopališča. (iz Ajdovca se nam sporoča): Dne 20. maja t. 1. ponesrečil se je Franc Giiidovec, brat duhovnikov Janeza in Karola Gnidovec iz Velikega Lipovca. Nabiral je zelenje za živino, splezal na veliko bukev, oilsekal si je prst, vsled tega padel več kot 10 m globoko, ter obležal nezavesten na tleh. Odnesli so ga na dom, kier je bil previden s sv, zakramenti ter v par uralt umrl. Nesrečni slučaj mun kliče v spomin zopet: čujte in molite, ker ne veste ne ure nedneial Pogreb je pokazni, kako priljubljen je bil raiijki, Vdeleiila se ga j« Murijiiia diuiba, katere ud je bil pokojnik, prišla sta od daleč duhovnika spiniiit svojega brnta in nm skazati zadnjo Ćast. Spoštovani dtužiiii bcidi v tolažbo sočutje vstli prijateljev posebno pa še vsf-h družabnikov Marijine družbe v Ajdnvcu! (Preiiiovanje konj) se vrsi letos, kot smo že omenili, po naslednjem redu: 1. Za kobile z žrebetoni, ki Se seaa D)i je že odstavljeno; 2. za nilade zaekočene kobile, in 3. za Žiebice v naslediijli sftlniili, konkurenčnih )0stajab : dne 11. HVgusta t. L na Vrluiiki za mesto Ljub j »na in za okr, glavarstva ljubljanska okolica, Logatec in Postojna; dne 12, avgusta t. 1. v Kh m niku za konje noriskega plemena za okr. glavarstvo Kamnik;; dne 13. avgusta t. 1. v Kranju za konje noriskega plemena za okiajno glavarstvo Kranj; ilne 2. septembra t. 1. v Ijescah za konje noiiškega plemena za okrajno glavprstvo liadovljica; dne 14. avgusta t. ]. v liibnici za okiajno glavarstvo Koievje; dne 1(1. avgustu t, 1. v Trebnjem /a okrajni glavarstvi Eudolfovo in Litija; dne 20. avgusta t. 1. v St, Jerneju za okrajni glavaistvi KiŠko in Cnuinielj, ^selej ob 9. uri, le v Ribnici in Trebnjem je priřetek ob K), uri dopeludne. Ža delitev daril veljajo že znane odredbe. Razdelilo se bo in sicer: v Leseiih 14 da]'il 8 440 kion ter t) sretinj, v Kranju 12 daril s 300 kron ter 7 svetinj, v Kamniku 9 daril s 300 kion ter 7 svetinj, na Vrhniki 14 daril s 440 kiou ter 8 svetinj, v Ribnici 10 daril s 314 kron ter^7 svetinj, v Trebnjem 12 daril s 370 kron ter S sveHnj, v Št. Jeineju 2(3 daril s 730 kron ter 12 svetinj, skupno 2984 kron in fjS svetinj. — Konji morajo imeti seboj predpisane živinske potne liste. Zoper izrek ob-darjevanske komisije ni nobeufga priziva. Posestniki triletnili za jileine sposobnih žrelcev se vabijo, naj jih ob priliki obdarjen a pripeljejo pred komisijo, da se zapišejo, ker bi se utegni i pozneje kupiti kot plemenski žrebei, (Semenj za volno) Tigovska in obrtniška zbornica T Miskolczu naznanja tigoyski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo letošnji semenj za volno vršil v Miskolczu dne 18. junija t, 1. (Mil. goup. stolni prošt dr. Kulavic) bo dne 8. t. m, slovesni) vmešeen. (Današnji list) obsega dvanajst strani. zavihti palico in iiilnri z vso mi rjo po dečkovi roki. Ves razjarjen zakriči deček: „Zakaj me biješ! ali sem vas prosil za denar?" Jlož vpraSa dečka ;„ Ali je tebe pes prosil za klobaso?" (K sedmi božji zapovedi). Deček: „OČe, rokovico sem našel!" — Oče: „Samo jedrn»V" — Deček: „Da! Na dnigi je še mož sedel.!" Umrli so: ál. jjiíijtiika: FraiiÈiSek Be!ô, biiái postiljoti, št. 4G, iiljnúuicft. ai, wajiiikft; Otuifir Pimar, iioseatnika in goatiluiíaijíi siu, št. 36, Iiljnínicft, ÍJ iHesecev- '2G. itiíijuika: Janez Bstc, c. kr. kujigorotija j ri okr. bodn,, St Plirideiije jeter, ,'')3 td. iiinjtiikft; Ana Benedikt, vdova za.-îfibuioa, St. 187, vU««" katar, 77 let Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Jjlap. gospa .losijiijia Ibjtevar 40 K; g. LHilžtipiiik Fr. Scliwtijïer 8 K; ir. župnik L.Jtiiko 4 K; p. tiaiiofik A Fetticii-Frnnklieim 10 K; mil. g. pru-it dr, Seb. Elbert SO K. TRST, GRADEC, 24. Loterijske številke. 17. maja 2 8'2 3 «7 17 14 24 48 32 33 Zahvala. PoiiitlMiift rodbina izreka tem iiotoiu V6eni Borodiiikoni, ziisncem iu iirijnteljem za dokaze urinega soÈutja ob smrti svojega Ijuljljenťigň soiJioga, gofipoda Ivan 15cvc-a, C. tr. tgJji^ leiiilj. Lnjiu, |itsi:f(«d pazduho, to bom raje hodil brez glave, vsaj me ne bo kdaj bolela, zobje pa tudi ne". Moža so slednjič vtaknili v blaznico. * (Katekizem.) Grozovit sovr/ižnik sv, vere je bil poleg Voltftirja na Francoskem l«di Diderot, Sovražil je vse, kar je le diĚaío poveri. — Nekega dne ga obišče prijatelj. Stopi v sitbo. Tu najde Diderota sedečega pri mizi, ko ravno iz-priišnje svojo hčerko v krščanskem nauku. Ko se hčerka odstrani, zavzame se, kako more on, ki celo Boga taji, katekizem V7.eti v roke. — Diderot nm odgovori ; „Prijatelj, ali morem niljti boljšo podlago za vzgojo ličerke in za to, kar ima po-stat-i, iiaiiinč poštena in skrbna mati V Se li najde kje nauk, ki bi bil katoliškemu ])odolien in le])5i in močnejši?" ~ Prijatelj je molčal ! Da, da, bitz k«tfk znia ni vïgoje, ni strahu božjega, ni poštenih hčeiii ne dobrih mater. (144) Preklic. Sniesiiice. (Vrnil mu je}. Deček je Šel po fe.^ti ter držai veliko klolaso v roki. Kar zagleda na dnigi strani mnlegn psa, ki je mirno sedel ter se tam igia). DeČtk zazviiga ter kliče psa ponujajoč n,n klobaso. Pes veselo priteče Čez cesto in zmaja z repi iii, ali ko pride do rjega ře nasmeje deček in neusmiljeno iidwri s palici) psa po gJavi, da je kar zacvilil. To videč neki mož izîmie iz žepa nekaj denarja ter ga p Dragotin Novak v Trebnjem. Za v Avstryi koncesijo-novano francosko prekmorsko družbo „Comi>agiiie generule Traiisatlantiquo" Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzoparnikov, ki prevežajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni lia ttaTi:^ Za. vožnje tii in inozemskili železtiic, za nivadiia in «krožca potovanja in prireditev ronuii'sliili vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Si» Šmmwém - v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6 - bliîû EUfttie gostilue ^pri Figabiitii". (13G -2) Karbolineum. Patent; Areimriue ae kakor uAjbuljâa les ohranjujuue ëredstvi) obnese že uail 25 let, Vsi kiirbolineji iz rftziiili dnuili f.ibrik so slabe [lonareilbe Aveuftrijevega karbolineja. Aveuarjjev karbiiliuej je sicer nekaj uuvoev ■dražji, kakor drugi karbuliiieji, pn tem jo i>a skoraj trikrat izdatnejši, kakor vsaki drugi korbuliiif^j. i'ral II oil a re d ba m i ee avari. Tovarim karboUiioja: U. Avoirarius, Amstottcu, NU. Avstrijsko. (102—4) Pisarna: Dunaj III, I. Hauptstrasse 18. Izključna prodaja za sodni okraj Novo mesto: pri Alfons Oblaku, trgovcu v Novem mestu. Eksport isterskega vina. Razpošiljam pristno vino lastnega pridelka in sicer re-foškata, terana, biirguudca in bflega rizlinga od 26 do 36 h postavljeno na tiikajSni kolodvor DIgnano. A. M. Pujman, (131-2) Eksport vina, Dignano Istra. Ičcncc zmožen slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme v iUi-1) kavarni v Novem mestu. [Najbolj izvrstne, priznano najboljSc jeklene pluge z 2, 3 in 4 lemeži, bra Ine, ti'avniùke m za mah, klepne in di-jttgonalne, valjarje za polje iz jeklene plosčevine, gladke in robate, sejalne stroje „Agricola", orlg. amerikanske stroje za košnjo trave, detelje in žita, grablje za seno In žito, priprava za obračanje sena. patentovane sušilnice za i^adje iu súčivje^ stiskalnice za vino In mošt in sploh za vse namene, mline za grozdje in sadje, stroje za robijanje, samndtUijoče ** patentovane brizgalnice za trsje, zelenjad in pokončavanje uši «> „Sjphonla"' premične sledilne peči, priprave za parjenje živinske krme, z obroćasto pripravo zn mazanje, ročne, na gepel in na par, vsakovrstne gepelne za vprego I do O živalij, najnovejše žitočistilnice, ^^ trijerje, robljače za koruzo, stroje za napravo krme-rezanice, stroje za mečkanje žita la roianjo repe. ' ší^ stiskalnice za seno in slamo, ručne^ preiii)6ne In nepremične, kakor aploli vse poljedelske stroje i/iieljiiie in raz.mšilja lio najnovejši seBiavi Pil. Míiylíirth A: r C. kr. edino priv, tovarnEi kmet strojev, livLirna in fužina na par Ustaimlj. 1.1872. DUNAl, ll[i, TABORSTRASSE št. 71, 750 dekvyev. oilîikiiviiii z itiiil liai., «ifUr. iii livmi. kiilňjiiaiiii lui vhi>Ii vcfjili ra/.-ilmiiL. Olisiritl r.oniki in Tiiriup^ostovnnii iiri/iialua ]mhmj:l /^i^touj. ZuHldtmiki lu iii'ukuiiui se išfcju. I Naznanilo. Podpisani uljudno naznanjam si. obCinstvn iji preóastiti dnbovačini, da sem se preselil iz gosp, Pintar-jeve v gosp. Skaberne-tovo hišo ter priporoiam svoj katerega izvršujem po najnovejšem slogu in jako nizki ceni. dobro delo jaiiiĆiin. — Tndt sj>rejmem takoj trgovina z železnino in šf^cerijsii^ blagom priporoča najboljše mehove za žvepljanje po navodilu g. li„ Dolenoa, vodja kmetijske šole na Grmu, kakor tudi najfinejši gumi „Excelsior" za cepljenje trt iu cepilne nože veĚ vrst pu jako nizkih cunali, — Uavao tako priporoča Železnino vsake vrste, ter specerijsko "WS blago, puške, pištole in samokrese, po najnižjih cenah in točni postrežbi, (iao-2) dečka "iC® iz poštene hiše v puduk. Oto Smitka, C128-SÍ1 slikiir iu pleskar v Novem mestu. Excelsior najboljši gumi za cepljenje, prodaja kakor vsa leta Fran Perko v Novem mestu, (HO-i) kjer se dobi indi galica, žveplo in r»fija. 032-2) Pruda se dobro ohranjen klavir po nizki ceni. VeĚ se izve v hiši št. 85. v Rudolfovem. Hcsecna mebloviiua sol)a ali tudi dve ste takoj za oddati na Glavnem trgu št. 68. Separaten vhod. ti:;5-3) Največji in najhitrejši parnilíi iï Breineuft v Ameriko so: Cesarski parniki (Kaiser-ScliifTe) Oilliol iz Premena TBnc.egft ti.rka Kaiser Wilhelm dor Grosse dulg ]t)8 nietiov Kroiiprinz Wilhclm „ 202 „ Kaiserin Maria Tliorosia ,, KiO ,, Kaiser Willielm II. „ 2'a Ti ccsarski parnaki viizi.io jedino le iss Bremena m kdur se lioSe lia iijili voziti, mwa si poprui niiřito îiayiiseKti t.teiii, (In iKiĚIJe oJ (loiiift za Tuako nselio 20 kron are na naslov: F. Missler, Bremen, Bahnhofstr. 30. Odprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Afriko. OF Najnižje ceue. • Dobra iiost.režlia. îïataiiiinejSa liojaKiiil« lireziiîaùiio (Hň—1) F. Missler, Bremen, menjalnica. lĚče se za gospodarstvo kmetijske šole na Grmu vrtnarskega ucenca. ANTON WEISS, krojaški mojster v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 39 priporoča svoj nad 20 let iki dobrem glasu obstiijeii obrt v napravo civilne obleke, vojaikili ui urailniškili iniiforiii, kukdr tndi oblek /n preittstito duhovščino, gĎzdurje in livrej« vsake viste, i'« predpisih iti iiud janistvoiii. Pravo tuje in inozemsko blago je vsak éňs na izbero. Postrežba točna in vestna! Hranilnica in posojilnica za Eandijo in okolico (registrovana zadruga z neomejeno zavezo) sprejema hranilne vloge tudi od iieudov, ter obrestuje iste pt> a o na iz On mora biti krepak, 15 dn Ki kt star, ter slovenski dobro ćitati in pisati znati. — Oas poduka traja tri leta, na kar ndobi, po L dobrim aspelmm piestani pi'eskusnjt spriňnlo vrtnarskega pomoćnik«. — Poduk, stanovanje, hrano in obleko, udobi skozi \sa tri leta brezplačno. — Oglase pri-(127-i;) Čaku;e vodstvo šole na Grmu, prej ko mugoče. ťgrske 1-70 gld., domače iz sunknfi 1'20 gld., kiaitlllll^ domače 1 ghl,, dtîmijske 80 kr, Šuiika brez kosti (Hollsehinke) 90 kr. in I 10 gld., suho meso 70 kr., glavina brez k(>t;ti 40 kr. kilo, velike kranjske kiubaae po 18 kr. in diugo poSilja od 5 kil naprej po povzetju iii sicer le dobro blago. Janko Ev. Sire v Kranju. (126-3) Pivovarna Brate Beiniiishaus J o Steinfeld-Gradec zaloga v Rudolfovem v lastni hiši na glavnem trgu. Zastopnik: Anton Jakaz si dovoljuje pripori/čati Sioje najizbornejše pivo V sodčkih in steklenicah. Velike ledenice kakor tudi najnovejše priprave za na|)olnjevanje pivu v steklenice omogočujejo isto vedno svežo in iino izdržavati. (109-3) Oene zmeine, postrežba točna. leto in sicer brez ovlbitka reiitnejja da\ka, katerega sninit lastnega plačuje. Najmanjša vloga je 2 K. Poitne poJožuiCB ao na razpolago, (110-3) Uradne ure vsaki dnn od 8—12 ure dup. Gorki vrelci 33" do 38" C iîrofkrsDefe-oïa toola ïm\ Toplice S(izuna ocl 1. maja do konca oktobra. Zdi'avljenje s kopanjem in pitjem. Zelo uspesno proti protiiin, tiganju, ischias, neuralgiji, kožnim iu ženskim boleznim, — Vtliki bnseni za kopelj, posebne in blatne kopelji. — "Udobno spravljene sobe zn tujce, sobe za igre in družbo. Puščanje krvi oskrbuje topliški zdravnik. Zdravo podnebje, v okolici veliko gozdov. Novo jako elegantno zdraviliško poslopje. I Sobe v zdraviliški hiši po 1 K in višje. Dobra cena restavracija. Cene v knežji kopeli 70 v, v karlovi kopeli 30 V. Za one goste, ki stanujejo v zdraviliškem poslopju, se zniža cenn za knežjo kopelj tia 60 v. Za aktivne ognjegasce in železniške uslužbence so cene za kopelji znižane za 50%. Pojasnila in prospekte daje brezplačno {ÍOO--4) vodstvo kopališča. • CI M 11 A M I A J domačih obrtnikov v Novem mestu, kateri se slav. občinstvu In preč. duhovščini najvljudneje 0 priporočajo k obilni naročbi in prijaznemu obisku. S Matko Malo Vič, mizar S oji?i m m^rmmm^^ _ izdeluje stavbeno m poln Št van o inizarstvo v najnovejšem 0 priporoča zalogo tiajiiovejiiii klobukov, kolesarskih itidiitgih ^ slogu. V zalogi iiiiii gotove mihske krste ^ tepic. Sprejeiiilje pod to stroko spadajofa popravila, giia- A po nizkih cenah ! A í^nje in kemičuo barvanje slanmikov po nizkih cenah. ® AVGUST KUSSEL S Adolf Loboda, ^ izdeluje vsa pod kleparsko stroko spadajof-a dela, po- ^ ključavničar in mohanik ^ krivanje zvonikov in streh, napravo žlebov, razne posode 0 „nij.mnja si. obSinatvu, se je na novo tu naselil. Izdelnje vaa k 9- in orodja xa kletarstvo, jiieliove /a žvepljftiije itd. njegovi titri>ki uitiestiia ilela, popravljanja iitrojev in bidkijev ter vse pa nizkih conah! druga umetcia dela po najnižjih cenah. J. GllGOREC. P" "•"^t" S IVAN KASTELIC, pok priporoča svojo Z»logo vsakovrstnih dežnikov in lepo ^ priporořa redno sveži krnli, dobm, nsnaiia, gotkti in mrzln jedila, H izbiro različnih soliičnikov. Preobleke in popravila se 0 «ajboljSili domaSili vrat: briuove«, alivovko, vinsko žganje ^ točno in ceno izvrže. ^ druge sladke opojne pijače. Dobra in cona postrežba. S Gustav Murn, svecar # Josip Kos, knjigovez priporoča veliko zalogo voščenih sveč in najfinejšega medů 9 izvršuje knjigovezna dela, ter priporoča svojo trgovino z rnz-za pitanje čebel. Kupuje rumeni vosek in voščine novrstnim papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, raznih po najvišji ceni! ^ razglednic in knjig po najnižji ceni. J AiiAr. Doktoric, zlatar • 1¥AN PINTIR. jP priporofa rnïnovrfitne ilatniiie in »rebernine vseh predmetov, 5 EíjiŤ* SObni SlÍk3.r in oleskar 5 kakor tudi žepnih ur in zalogo Gramophonov. 9 Sprejemlje popravil, ter ieta <'eno in soli,Inc. iivrSi.jo- Knpi.je 9 se priporoča za razna k njegovi^ stroki spadajoča dela, ^ staro zlato in srebro po najvišjili (Jonah. 0 iZVrsuje tlidl napise vseh vrst po )ako zmernih cenah. 9 Diniit. Štefanovio, čevljar 9 l'i'îi» Miirn, svečar, Kandija 5 priporoča zalogo obuvala lastnega izdelka iz najboljšega J priporoča svojo veliko xalogo voščenih sveč, in inedii ter 9- usnja. — Kiiročila se izvršujejo • lectarskih izdelkov. Kupuje v vseh množinah voščenine hitro, solidno in ceno! ® po najboljših cenah. $ LEOPOLD KOPAČ, g Antoa Hočevar, S priporoča si. občinstvu svojo veliko zalogo najnovejših ï tovarnar in slrojar klobukov, kakor tudi svojo gostilno, 2 izdeljnje najboljša vrste usnja in podplatov, katerih ima kjer toži domala itboTim vina in sveža piva; dube se tudi • vednr) v zalogi. Dalje priporoča domače umetno iziielanega gorka in mrzla jedila po nizkih cenah. A u^nja raznili barv in vsd Čevljarske potrebščine. Nizke cene. BRATA APPE V KANDiji & ppgn Leoič, ±\im ÎDrcchsIer) priporočata jireí. dnhitvš(íini in el. občinstvu vsakovrstne svoje lončene Q T O iidelko. - V ïalofîi imata rajsnobarvene lončBno peći, štedilnike s q izdeluje razna sti'Hgaraka delu za mizarjft, kegle, krogle kalilii'.anii, \se je po presiinsnji otínjn protivciu m trpežno iKvrseiiu. w > o i i n t o 1'eĚi v šole, iiit-anie in večje dvoraně izdelujeta z „multiplikatorji", Q pjpe za sode vseh vrst, iz di)brega lesa, po nizkih cenah, pri katerib se «a ĎO"/u kurjave pribrani. \1ZKE CENEl A__ FRAWC CIBER, g l ian Koiidrič, podobar, stanuje sedaj v Kandiji poleg novega mostu • izvošček (po domače Čampa) v hiši o. Srebotniaka. Izdeluje razna i>od<»b»r8ka deta, n, pr. » . . ,• , . i , , altarjL, prižn C, spovedn>c in križevih potov v vsel. slogih, • V'"^ pripravljeno upreg.. za prevažanje oseb ob vsakem barvino l\i naivno. Nizke cene! • vse stran.. Fnjazna postrežba, cene ,ako nizke. : = A.ïî.t©n, Klofealj.--• Îfxmîi^fa^ ěevljar kamnosek v Bršljinu 9 se priporoča si. občinst\u in preč. duhovščini k obilni izdeluje razna kamnoseška d.la : za stavbe in drugo. Iz- • unročbi za vsakovrstna obuvnla, katera se pri meni izdehije deljujeio se v prav obilnemu številu nagrobni spominki po 9 Hčno m trpežno, po zmernih cenah. - Stanuje v kat. zeh. nizkih cenah! O 'I»"'» ^""'»«^»'kov. M9999999999999999999m999999999999999999999 ^ Kazliiilljlilli, tin ii]iHri v zalORÎ vcdiia lilšiio in Iniožii« lilafjo ■ïfiako vi'Bte Ka ĚnsMte goapíiila duhov ti i ko. iS if iU Tuiii slav, 11, n. obíiiislvH tm-Kninijniii, ila imam v ííílIiiBí vnnkn vrsto 1110(1 urno átofo tor linii iiuiii-o-tiioíljiv tírolNlii loden za ii:ivoloko. Tudi imuni hritJeho Imveloko VHiike velikosti ku. gospodo in doíko ]io iii/ki coni, llljikom zDÍim reim! a Jakob Mikolić, krajankt MoTO mcBto, Veliki tri; pTiporofH Ee preů, duhovičiui v iídeloTeiije TERkovrBtue obUke, posebno - talarje, površnike itd. - ]io iiaJtikuËiiejlem iti najiiovcjšem kroju. — JzdelnjetB vfako v to struko tipadajoče delo imtasono po iiieri. rriporuùaiii ee preE, duhoTiĚini, da ine bld^ovoli poóoetiti b cenjenimi naročili, zagotavljajoč, lU bodem veduo ïktbel, da iivrsiin ranko naručili) t največjo sadovuljiLost prečagtitih naročnikov. Slav. p. D, ola&instvn priporočatn Bvojo dobro urejeno Itrojaško delavnico, v kateri delajo najboljše delavske moči; zat^irej se jamči za elegantno, lepo in moderno izvršitev narečji, kakor tudi lato, da se vsnka v moji _ delavnici narejena obleka lepo prilega. .Vir, Ueenea, kateri ima veselje do mizarske obrti sprejme Jos. Judnič, mizarski mojster v Stranski vasi pri Semiču. Autoii Piletic, pečar v Stari vasi pri Št Jerneju, najiiljiulneje priporota sL občinstvu, prečastitl duhovščini in gg. uradnikom svojo vie 36 let obstoječo izdelovalnico onćenih peči. kahelc za Dobro ohranjeno kolo (bicikolj) je tiikoj cent') nu pmdaj. Kje, ptivé upravuíŘtvo „Dol. Novic". 360 kron je izgubijenili ! 260 kron je izgubljenih od Št. Jerneja do Št. Vida pri Zatični in to 30 bankovcev po 20 kron zavite v paket t list „Ut)moljub" dne 12. aprila t, t. Posten najditelj dobi po 20''/o odstotkov najdnine pri Fr. Žitnik v Marinèi vasi ptišta Krka. (108—4i Štedilnike (šparherde) in vseh v to stroko spatlajočih stvari. Prevzame tudi postavljanje in popravljanje peči po jako nizki ceni. Zemlja katere izdeluje svoje blago je jako trpežna v ognju, — Dela (1S9—2) izvršuje hitro in dobro. Gostilna na račun v Vet. Brusnicah zraven farne cerkve se od 17. julija t. 1, pod uf^odnini pogojeni odda, — Niitančneje se izve pri Franc-u Možina v Rudolfovem, kateri ima tudi pristna isterska vina, kakor tudi domača vina na debelo, od 13 kr. liter naprej na prodaj. 137-2) Prvo darilo. Izdeluje : stroje za vezanje snopov, stroje za košnjo, brusilne stroje, ,Daisy' stroje za skladanje snopov, grablje za mrvo, ^îlaniïa' vrvice za vezanje snopov. Vsako leto se izdela 362.000 strojev. WILLIAM J. STILLMAN, ravnatelj. Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl. Me. Cormick Hanesting Machine Company ''ŤLev.) Pariz 1900. Ne kupite, prcdno niste videli naših strojev in poizvedeli njili cene. Velikanska zaloga cenili nadomestnih delov Zahtevajte našo knjigo vzorcev. BUDAPtST, V., Váczi-ut Nr. 30. lïdajatey in laložnik Urban Horvat. Tisk i. Krajec nasi.