V boj za samoupravo bomo pritegnili vse pogumne in vztrajne N« programsko volllnl konterencl organl-zaclje Zv«zs komunlstov v občlni Bezlgrad,Je bll Drago Piesko Izvoijen za predsednlka ob-tinsfc« Hontetence ZK. Rojen }e bll tala 1946., Član ZK |e od leta 1968. Drago Pleika prlhaja U prolzvodn)«. lz ČGP Dalo, k)er je bl! pbmofi-nlk komerclslnega dlrekiorja, opravljal Ja tu* dl Atevllne samoupravne In polltlCne funkcl-|*. Zadn)a Itlrl l«ts Je bil Izvran! sekretar meatna konference 2K LJublJan* i» organtzl-ranost. fszvoj In ksdrovsko polltiko, slcer pa )• tudl pr«d*ednlk 27. enot« Samoupravna interein* skupnotll za ekonomtka odnoae a luflno. Vprašatl amo ga: Kakina 1» zdajle druibenopolMčna sltumdjg, ko novo- Izvoijana kontsranca pravztma od- govornost za voden/o občlnaka orga- nfiadjm ZK v nait občlnt? -Za to obdobje so značilne zaostrene druz- benopolitične in družbenogospodarske ra- zmere. Delavci, delovni Ijudje m obfiani v bo/u za gospodarsko stabiltzacljo in za uveljavlja- nje socialtstičnih samoupravnih odnosov v praksi vse pogosteje zadevamo ob birokrat- sko m etatislično ravnanje Posamezniki in skupine že kar odkrito izjavljajo, da deiavci niso sposobm sami odiofiati o rezultatifi svo- jega in skupnega dela in da b> veljalo sociali- stično samoupravljanja graditi Lele poiem, Ko bi oni z admmistrativno ali državno prisilo -uredili- nekatere najbolj žgoče probleme, ki trenuino tarejo naSo sociaiistifino skupnost. Tako birokratsko in etatistično razmišijanje in ze !udl obnašanje, je prisolno tudi med neka- tarimi filant ZK.- Katmrt ao 0 nafbol/ žgočl probfrml? -Težava povzročajo nizka akumulativna in reproduktivna sposobnosi OZD. nizka pro-dukiivnost in slaba organizact/a dela. Menla na podroČju nagrajevanja so laka, da z njimi marsikdo nl zadovoijpn, 5e najmanj proizvod-ni delavci Pa tudi delavci v skupnih siužbah ne. pa v fiolstvu, zdrauatvu in otroSkem var-stvu tudi ne Sislem nagrajevanja v voliko or-Q«ntzacii«h »lruianeg« deta posiajs predmet sporov in zamer. Pojavljajo s« težnje po urav-nilovki. Seveda prestrukturiranja gospodarsiva ne bomo dosegli brez vkljufievanja mladih. stro-kovno in polrtično usposobljsnih kadrov, ki sedaj že ostajajo brez zaposhtve V takih ra-zmerah ludi ležko zagatavfjamo kontinuirano llvozno dejavnost.- KaJ atoritl, *«/ t» tmtava potnamo ž» dljB časa? -Deiavci. deiovni Ijudje )n občani zahtevajo od nas predvsem več borbenosl'. poguma in fconfcretnih akcij. da v politifinem sistemu. skupaj z njimi, poišfiemo reSitve in najdemo odgovore na nekatera vse predolgo odprta vpraftanja in probleme. saj menijo. da s tem. ko dopuSfiamo razlike med teorijo In prakso močno krnimo ugled Zveze komumstov Me-nrm, da sez neftatehmi problemi. s kalerirni smo se ali se še ubadamo v naSi družbi, ne bi srečevah v tako zaoslreni oblikl, te bi svoj način deiovanja hitreje pntagajaii spremem-bam, ki so nasta'e ai< nastajajo v družbi ¦¦ Kakšna »o pri tem natoge občintk* organtztdj* ZK? -Za uspešno preseganje slabosii je za Člane Zveze komumstov v občini predvsem po-membno. da Se botj utrdimo naSe vrste -idejnopolititno. organizacijsko. akcijsko in kadrovsko. Na programsko volilnih konleren-cah v osnovnih ctrganizacfjah ZK so komunisti o lem odkrito in krjtifino govorili. časa. oa bi se ukvargaii sami s seboj seveda ni veliko Slabosti. se pri našem deiu kaisjo v povrSnosti in pomanjkanju poiiiičnega poslu-ha, v tozdovski miselnosti, v slabo pripravlje-nih sestankib in vsled tega v odsotnosfi Lla-nov ZK s takih sestankov, pa v nespožtovanju demokratičnega centralizma kot temeljnega načela odnosov v ZK. ko ne izpolnjujemo sprejetih nalog. Tako se na sestanku osnovne organizacje ZK dogovortmo eno, v samou-pravni praksi pa se oboaSamo drugače. Kar moino zmanjiuje naSo akcijsko sposobnost. Vse prepogosto Izostaneta tudi kritičnost in samokritika.- Kako bl Izbofjiai) povaianoat a ko-munlati v oanovnth organlzaclfah ZK? •Povezanost osnovnih orgamzacii 2K z ob-činsko konferenco, pod vodstvom organizaci-je ZK v občtni, bomo dvigmli na nivo stalnih stikov - ne samo s sekretarji osnovnih organi-zacij ZK. temvefi s ceioinimi vodstvi osnovnih orgamzacij. V manjših akcijskih skupmah mo-ramo biti sposobni seslati se v vsakem Uenut-ku ter oceniti resnične politične razmere v okolju, kjer osnovna organizacija ZK deluje Na podlagi takSne ocene pa moramo poiskati reiitve in sprejeti ustrezne sklepe za akcijo. Zdaj se vse prevečkrat dogaja, da ugotavlja-mo ka) ni dobro, re&ttev pa ne iščemo. Samo z akcijsko ulrjeno Zvezo komunistov. z močno prisotno zavestjo pri slehernem fita-nu ZK. da ie soodgovoren za delovanje naSB-ga družbenogospodarsKega m družbenopoli-tičnega sistema v občini, bomo uspeSnt pri naSem delu v SocialistiČni zvezl, sindikatu, v Zvezi socialistične mladine In med borci, v druilvih m drugih družbenih organizacijah Le tako bomo uspeSm tudi v delegalskem Sfstemu. ki zdai prehaja v (ret/i mandat m za njegovo premajhno učlnkovitosi ne bo več mogoie iskali vzrokov v njegovih ¦¦zaftetnih-. ¦¦razvoimh", »poporodnth- in drugih ležav. kot lo sadaj radi pofinemo - Večkrat allilmo podatke o štavftu 9*štmnkov, o itmvitu aprvjetth skto-pov, ampak to nl ntarllo za uapošno»t članatval -Seveda ne. UspeSnost menr-D po politični situaciji v delovni organizaciji ali v občim, po tem, ali se v detovni organlzacijl ali v občm> poiaviJB čedalje več aii čedaliB mani proble-mov. Dostlkrat nismo bili dovoij učmkoviti Z vztrajnim m pogumnim reSevanjem gospo-darskih problemov pa bomo uspeSnejši tudi pn uveliavijanju soaalističnih samoupravnih odnosov. Ponovno je pottebno uveJ/avit; načela eko-nomske motivacije, s ciljem. da zaustavimo otenzivo administralivne motivacije. ki po eni strani krepi moL admimstrativnega aparata. po drugi strani pa posfzroča. tla prihajajo ne-katere organizacije združenega dela v privile-giran položaj, druge pa v neugoden položaj. Vss to delovne Ijudi zelo moti - Att nl bof x admlttlatracifo nagotov. saj ga bijamo i# vnto t*t? -Problemov |e veiiko. nerealno bi bilo ob-Ijubljatl. da bomo za vse na&n režilve tez r\ot. Bistveno za zdaj je: komunisti rnoramo zago-toviti, da se bodo ti problemi znašh na dnev-nih redih samoupravnih organov, vsindikatlh. SZDL^frladini in v skupSčinah, v vsakl organi-zacijiloruženaga defa. v vseh okofjih v občini. Predvsem seveda v okoljfh, kjer do sedaj ni-smo izkortstiti vseh moznostl in vpiiva. ki ga imamo." Vsaga 9» la n» da undfti v občJnt! -Odiofino borno zahtevati. da se lako obna-šajo tudi v republrki in federaciji, da se obfa-fiuna z "neznanci-, o katerlh pogosto govon-mo. da verjamejo predvsem v administrativno regulativo- Kattra boOo vaia oanovna naloga kot prtdaednika občinak* organizacl-I»ZK? -Vlogo. doiznost m odgovornost predsed-nika obfilnske konference ZK vidim v spodbu-janju kolektivnega dela, ds konferenca kar najhrtreje postane \n pnine deiovati kot vod-st«o organizacije ZK v obtini, da bo sposobna v vsakem trenutku celovito ocenili družbeno-politične in družbenogospodarske razmere v občini in razvoj ZK v njej. Zavzemal se bom. da se k iskanju reSitev in k preseganju slabosti pntegne fiim Sirši krog komumstov, predvsem tistih. ki bodo pri svojem detovanju pokazali uslvarjalni nemir, vztrainost m pogum spopa-sll se z btrokratsko-etatislično miselnostjo v boju ze uveljavljanje socialisdčnlh samou-pravnih in humanih odnosov v praksi. Naše podpore bodo delažni vsi delevci. kmet)e, delovni Ijudje in občani, ki morda za-radt prevetikega odpora lehno-birokratskih in drugih konservativnih sil ne bodo dovolj mofi-ni, da bi lahko sami razreiiit nekatere. v njiho-vem okolju pereie probleme in teJave Hkrati se bomo odldfino upfli in obrafiunali s tislimi, ki bodo z raznimr mtrigami in podti- kanji poskuSalt ogroiali našo enotnost, po- skužali blaliti ijudi. ki so pripravljeni v tem, za nadaljm aamoupravni razvoj naie družbe izre- dno pomefnbnem trenulku. dali na razpotago sebe. vse svoje znanie. moči in sposobnosti - Bt rtkli ša beaado o nmiam čaao- pisu? »Zbor obfianov- je dobro urejevan časopis Nimam pripomb. V prihodnje §e vefi piSite o uspehih naSih delovnih Ijudi