Štajerske vesti. —i— SlorenccT na Spodnjem Štajerskem je okolo 420 tisoč. Vsega prebivalstva je okrog 471.000. Seveda so Nemci pri ljudskem štetju pohrustali na tisoče Slovencev. Ljudsko štetje na Spodnjera ŠtajerskGm kaže mal prirastek, vidi se pa v njem silpn odtok prebivalstva na Srednje in Gorenje Štajersko, ki iraata mnogo industrije. —š— Nemel se uče slorenSčine. Zadnji čas prirejajo razna nemška društva takozvane jezikovne tečaje za svoje ude. V Mariboru se je tak tečaj že začel. Priredi ga podružnica Stidmarke. V Gradcu samem, kjer vlada, kakor znano, največje sovraštvo proti V8emu, kar je slovenskega, je društvo BAnker" začelo 8 pripravami za slovenski »šprahkurz11 za trgovske uslužbence. Nemški listi jasno povedo, za kakšne namene bo služil ta tečaj: „8 priučenjem slovenščine se mora dati Nemcem možnost, da zasedejo prosta mesta v različnih trgovinah in tvrdkah na Spodnjem Štajerskem,' kjer zahtevajo znanje obeh deželnih jezikov. S tem se bo izpodrinilo marsikaterega Slovenca, a Nemci pridejo do svojega kruha marsikje, kjer sedaj poslujejo Slovenci." —š— Akclja za povzdigo tnjskega prometa na Sp. Štajerskem. Savinjska podružnica S. P. D. je pisala vsem podružnicam S. P. D. na Sp. Štajp.rskera, na.j. izvolijo svoje zastopnike za odsjk, ki se bo ukvarjal s povzdigo tujskega proraeta na Sp. Štajerskera. Ta skupni od-ek bo imel najbrže dne 7. maja dopoldne v Oelju sejo, kjer sse bo konstituiral in poLOvoril o nadaljnem delu Dau za sejo je izbran tem srečnejše, ker se vrši is'i dan popoldne v vseh prostorih celjskega Narodnega doma relik planinski sejm, čigar čisti dobiček je naraenjen za Saviujsko podruŽDico S P. D. — š— Poslcdice obstrnkcij« v štajerskein deželncin zhoru. Iz Oelja narn pišejo z dne 2. marea : V današnjih jutranjih graških listih vlada veliko razburjeuje zaradi tpga, ker učitelji za svoj pouk na obrtno-nadaljevaluih šolab niso dobili nobene remuneraeije. Odbor za vzdrževanje teh šol je izjavil, da nirna denarja; deželna podpora v znesku 8000 K, ki so jo inače izplaeali vedno začetkom leta celo, plačujejo letos le v obrokih; državne podpore v zuesku 15 000 K tudi še ni, raesto Gradcc pa ne da iz svojib blagajnic nobenpga predujma. Zato ni bilo mogoče izplačati remuneracije o pravem času." — Ne bomo se tu dotaknili obširno vprašanja, ali bi ne bilo sploh bolje, da bi se fiuanciranje obrtnonadaljevalnih ^ol zastalno uredilo, da bi ne rnorali učitelji svojib. krvavo zasluženih grošev takorekoč beračiti okrog raznih ljudi. Poraanjkanje denarja pri odboru za vzdrževanje obrtnonadaljevalnih šol v Gradeu pa ni, kakor graški dnevniki sami priznavajo, toliko posledica obstrukcije, kolikor praznih državuih blagajnic. In te pomagajo Nernci vladi sami prazniti. Cudna država: za kulturna vprašan.ja irna vedno gluha ušesa in prazne — kase! — š— Okrajni šolskl svet celjski ,je imel dne 27. febuarja t. 1. svojo redno mesečno sejo, v kateri so se vzele na znanje razne tekoče zadeve, med drugim tudi, da nadorae3tu.je učiteljica gospa Eksluova obolelo gospo Košutnikovo v Vojoiku, gH6. K. Leskovarjeva obolelo gospodično E Klemenčičevo v Šmartnem, v Št. Pavel pa pride kot suplentinja gdč. Smolnikarjeva naraesto odšle gdč Pianove; za krajnega šolskega ogledo v Sinartnem je bil imenovan posestnik Franc Jezernik; stavil se je predlog za iraenovauje učiteljice v Ljubečni in v Petrovčab; sklenilo se je predlagati razšiijenje šole pri Novi cerkvi v štirirazrednico; odobrilo se je več račuoov krajnih šolskih zakladov, vzelo se je ua znanje porofilo c. kr. okrajnega šolsknga nadzornika o nadzorovanju šol na Dobrni, v Gotovljah, pii Novi cerkvi in na Frankolovero. —š— Tečaja za rlnorejo Jn sadjarstvo, ki se vrši od 6. do 18. marca na vinorejski in sadjarski šo'i v Mariboru, se udeležnjejo sledeči slovenski učitelji in nadučitelji: Karel Vizjak, Ljubečna; Fr. Karbaš, Sv. Miklavž pri Orraožu; Melhior Eizmal, Rajhenburg; Josip Conč, Jarenina; Josip Stritar, St. Vid pri Grobelnem; Josip Korošec, Negova: Friderik Kožuh, Sv. Dnh v Halozab; Ivau Hauptman, Št. Vid pri Ptuju; Ignacij Kaffou, Št. Ilj pod Turjakom; Aleks. Alt, Št. Janž pri Spod. Dravogradu. —š— Iz Mate poročajo: Naši obraejai bratje so imeli na pustno nedeljo lep dan, ki ga ne pozabijo tako hitro. V velikih prostorih družbenega poslopja, kjer je tudi slovenska šola, srao priredili omenjenega dne s pomočjo domačih fautov in deklet veliko veselico, kakršne še nismo imeli. Sieer so zadnjih par let prirejali precej pogosto ondi veselice, a vse so bile majhne po sredstvih in tudi po obisku. Ljudie niso bili navajVni slovenskih veselic, in mnogi niso prihajali, ker so se bali zaničljivih nemčurskih opazk. Vkljub temu pa so bile veselice vedno boljinbolj obiskane. Zadajo nedeljo je pa presenetil veliki obisk prireditelje same, dasi so pričakovali povsem povoljnega obiska. Prihajali so bližnji sosedje iz Vuzenice, Vuhreda in Marberga, prišli so pa tudi domacini. Šli so kakor v procesiji iz cerkve čez trg v ponosno poslopje slovenske šole, ki stoji na najlepšem prostoru. Prostrana dvorana je bila nabito polna, in brez pretiravanja lahko trdirao, da je bilo do tristo ljudi. Kaj takega še ni videla ponemčurjena Muta. Obšinstvo je z velikim zanimanjem gledalo naše igralce in igralke na novem in lepo okrašenem odru. Po igri se je vršila diferen6na licitacija, prosta zabava in ples, kar je trajalo do polnoči. Ves 6as pa je vladala taka prijetna, nekako domača veselost, kakršne ni lahko dobiti na veselicab. Pripetila se ni ves čas niti najmanjša stvarea, ki bi bila količkaj izkazila res pošteno dobro voljo. Našim narodnim nasprotnikom je pa kar sapo zaprlo. Vse gostilnice so bile ta dan skoro prazne. Najbolj jih je pa menda jezilo, ker je prišlo na slovensko veselico toliko Ijudstva. Dasi so priredili več plesnih veselic, vendar so bile rse prav slabe obiskane, četudi naši ljudje radi zaplešejo v pošteni družbi. Sedaj gre kakor en glas po celem kraju sarao o tej veselici. Udefežniki je ne morejo pozabiti in prehvaliti, nasprotniki pa iztičejo, kje bi mogli pokazati svoje maščevanje in jezo; pa vse bo zaman! Naši fantje in dekleta, ki smo nanje ponosni, gredo naprej. Že odrasla mladina je naša in naša je tudi bodofinost; to si naj zapomnijo naši narodni nasprotniki! To je resnica — za nas vesela, zanje žalostna! Povsod pride končno dan plačila!