243 Dopisi. Iz Gradca. M. — Tretjega t. m. smo imeli pri tu-kajšni deželni sodnii zopet končno obravnavo v slovenskem jeziku. Ker je obdolženec nekoliko nemški umel, je gospod državni pravdnik večidel nemški govoril; kar obdolženec ni razumel, je pa gosp. predsednik poslovenil. Med poslušavci je bilo dokaj slovenskih pravniških učencov, kteri so tega dne zadnjikrat slišali lepo slovenščino gosp. dr. Razlaga, kteri bo, kakor slišimo, 20. t. m. odvetništvo v Brežicah nastopil. Iz Dolenskega na Štajarskem 10. julija. Strašna nevihta se je včeraj čez naše okolice razpela. Precej popoldne pritiši hud veter težke oblake čez višave planinske od severja proti naši nič manj kakor bogati lleihenburški fari. Mrzla sapa beži pred bučečo črno nevihto. Komaj ti oblaki našo sosesko Presladol in Košenivrh (srenja Blanška) pokrijejo, kar se med strašnim bliskom in gromom toliko toče v taki debelosti vsuje, da tukaj in menda še nikjer se taka vidila ni. Malo trenutkov le, in ležalo je toče že čez poldrug palec debelo po tleh; grojzd za grojzdom, mladika za mladiko, vejica za vejico pada; v hiši tam zadetega kmeta se pa jok in krič z molitvijo ujema, da bi mili Bog vendar saj nekaj zelenega pustil. Danes pri vročem solncu poglej, in jokal se boš viditi toliko nesrečo! Vse kar je slana velikega četrtka žuljem kmeta pustila, kar je pozneje na polju izhajalo, vse je pokončano. Še danes dopoldne cele koše kakor oreh debele toče iz kupa pod kapom nagrabiš. Pol ure skoraj na široko je ta nevihta kakor hud ropar proti Podsredi, Sv. 3 Kraljem itd. segla. Kar je pri nas pustila, to tudi tam; pošten kmet mi je rekel, da je tam celo življenje dvojih otrok in več drobnice bilo v silni nevarnosti. Oj, kako žalostno je zdaj pri nas! Kje bojo reveži kaj živeža dobili? Odkod bo kmet dnarja dobil, da bi davke plačal, če mu ga trta ne da! Balant Sitar, župan, uradn. 244 * Iz Konjic na Štajarskem 10. julija. — Domoljubi tukajšni so 30. dne p. m. razposlali sledeče povabilo: »Povsod hrepenijo ljudstva po narodnem izobraženju, povsod čutijo narodi potrebo narodnega razvitka. Tota potreba se nahaja tudi in posebno med slovenskim narodom. Za tega voljo so se zbrali tukaj domoljubi in so sklenili, misel sprožiti, naj bi se v Konjicah društvo napravilo, kterega naloga bi bila , za to skrbeti, da bi se slovenski jezik v besedi in pismu, posebno pa med udi društva, izurjeval, kakor se drugod že godi. Društvo bi se ne pečalo s politiškimi zadevami. Namen njegov bi se pa dosegoval s tem, da bi se nakupovale knjige, spisi in časniki, ki so o slovenskih zadevah in v slovenskem jeziku pisane, ki zagovarjajo pravice slovenske; da bi se udje v zbornici shajali, da bi tam imeli govore o slovenskih rečeh. Za materijalno preskrbo društveno bi morali udi na vsak mesec nekaj malega plačati. Da se pa zve, ali bo mogoče družbo napraviti ali ne, je potrebno, da se poprej snidejo vsi, ktere je volja k društvu pristopiti, ali ga saj podpirati. Za ta shod je določen 20. dan tega mesca popoldne ob štirih v Anton Štancar-jovi hiši „pri Jelenu" v Konjicah. Povabljeni so k temu shodu vsi prijatli slovenskega naroda, vsi prijatli njegove časne sreče, njegove dušne omike. V sredi med slovenskim ljudstvom, glede na lep namen, se sme gotovo pričakovati, da se bo mnogo slovenskih prijatlev snidlo". — Bog daj srečo! Iz Gorice 8. julija. T—i. — Danes sem zopet lep dan doživel! Na povabilo gosp. Vogrič-a, vodja tukajšnih glavnih šol, sem se podal z gosp. D-k-om, učiteljem više realke, v 4. klas slovenskega razreda k mesečni preskušnji. Po branji v nemškem jeziku in izpraševanji nemške slovnice je sledilo slovensko branje in preskušnje slovenske slovnice. Ce so se naši Slovenčki že v nemškem dobro obnašali, v slovenskem so bili prav doma v branju in v (slovenski) slovnici, da je veselje bilo jih poslušati, kako so pazljivo poslušali in jasno odgovarjali. Zdaj smo prišli k računstvu, in ko me gosp. vodja popraša: v kterem jeziku naj bi jih izpraševali, mu odgovorim v slovenskem. Prišle so bile na vrsto ravno razmerke in priličja (Verhaltnisse und Proportionen); izprašujeva z gospod učiteljem zaporedoma šolarčke v vodilih jn v zgledih. Nisem mogel se načuditi, kako jim je šlo vse od rok; brez obotavljanja so reševali vsaki izgled, in nikoli niso pogrešali računstvenih izrazov, akoravno se jih pri razmerkah in priličjih obilo potrebuje, in smo računiii v celinah, delinah in mešanicah. Ne zadovoljen s tem, da so mi fantiči znali vse računstvene izraze in bavši se, da bi se ne bili tega le iz glave naučili, jih začnem na vse strani pretresovati, in mogli so mi vsaki izraz razlagati in potem še nemško ime povedati. Al tudi tu mi niso nič dolžni ostali; prepričal sem se popoloma, da v tej šoli pravi duh biva. Vrli njih učitelj je gospod Šimčič, ne le iskren rodoljub, temuč tudi v vsem izvrsten učitelj, česar je priča ravno omenjena skušnja, da med 97 šolarčki jih bo blizo 90 šolo dognalo. Omeniti moram še to okoljšino, da slovenski kot učni jezik se je še le letos vpeljal, in da so težave tem veče bile pri naučenju tehniških izrazov za mnogolične predmete. Ako so pa ti šolarčki pod krepkim vodstvom njih marljivega in neutrudlji-vega učitelja v osmih mescih — ker tukaj se začenjajo šole z novembrom — vse overe in napake premagali in v vseh predmetih tako lepo napredovali — je to živa priča, da slovenski jezik je za šolo prvič popolnoma pripraven, in drugič , da prava hitra in temeljita omika se da doseči le v maternem jeziku. Tudi v 3. in 2. tečaju slovenskega razreda se učenci pod vodstvom iskrenih učiteljev, ki sta uneti rodoljub gosp. Toman in pa gosp. Leban , dobro obnašajo in v slovenskem jeziku jako napredujejo. Ne morem se zdržati tedaj, da ne bi očitno pohvalil nevtrudljivega vodja glavnih šol, gosp. Vogrič-a in že omenjenih gospod učiteljev, ker oni so, ki stavijo trdno podlago, po kteri bo dobival slovenski narod obilo učenih in rodoljubnih mož. Tedaj slava jim! — Tudi v ljudskih šolah slovenski učni jezik — nemški je z začetnim letošnjim šolskim letom izključen iz ljudskih šol — svoje blagoslovljeno djanje lepo razvija; od mnogo strani slišimo, da tudi na kmetih šolarčki dobro napredujejo. Al vendar se nahajajo še nekteri dekani, kteri niso še slekli železne srajce, ki so jo bili oblekli pod vse- in samo-zveličavnim nemškim absolutizmom in ki kot nadzorniki ljudskih šol ukazujejo še dandanašnji, da naj učitelji mladino z naučenjem nemških besed mučijo, in tako prazno slamo mlatijo. O takih gospodih je greh le eno besedo črhniti; boljše je, da pri vsaki sv. maši za-nje molimo en Oče naš, naj bi jim gospod Bog um razsvetlil, da bi spoznali, da s tem, da se na kmetih fantičem v glavo zatepajo nemške besede, se trati dragi čas, kterega bi mogli porabiti za naučenje toliko potrebnih in koristnih vednosti vsakdanjega življenja. Iz Primorskega. (Prošnja do si. c. kr. deželnega poglavarstva v Trstu.) V dokladnem listu c. k. deželnega finančnega vodstva v Gradcu od 2. julija t. 1. pod štev. 22 (Beilage zum Verordnungsblatte fiir den Dienstbereich des k. k. osterr. Finanz-Ministeriums. Redigirt bei der steier. iilirisch-kustenlandischen Finanz-Landes-Direktion Nr. 22) so imena vasi na Primorskem tako popačene, da je groza. Da omenimo le nektere, povemo, da Cosena je pisano namesti Koša na, Cosiana namesti Kaziane, Borts-berg namesti Boršt, Lacotuhe namesti L a kotiš če, Oezisla namesti Ocizla, Beua namesti Beka, Vodi z za namesti Vodice, Lippo namesti Lipa, Malo-bezze namesti Malo ber d ice, Saleizhe namesti Zali či, Lussak namesti Šušak, Sroki namesti Široki, Zvonzhia namesti Zvoneče itd. itd. — Ker v posta-vodajavnem oziru tako pačenje imen in pa tako silno po-mankljiv pravopis se nikakor ne more brez škode trpeti, opomnimo si. c. k. deželno poglavarstvo primorsko, naj blagovoli ukazati, da se te grde spake imen popravijo in da tisti, kdor tako reč prevzame, skrbi za dostojni pravopis, sicer prebivavec Koša ne ne bo vedil, da gre za-nj , ako se piše Cosena, Maloberdičan pa tudi ne, ako se zove Malobezzan itd. Iz Senožeške fare 12. julija. — Z — #) Od letošnje letine vam ne morem še nič prav gotovega povedati. Sena bo brže manj kot lansko leto, zakaj trava je zlo redka; kar pa se tiče drugih pridelkov, Vam bom vedil še le čez dva mesca kaj povedati, zakaj juli pa avgust pri nas letino razsodita. Vkljub vseh mrzlih dni in noči, ki smo jih zavoljo obilega dežja dozdaj imeli, polje lepo stoji; prave gorkote pa ni še bilo, in res čudno je to, da vsi sadeži so pri tem vremenu zlo zgodnji in da se nadjamo, da vendar spet enkrat bode letina dobra. — 11. t. m. je bil pri nas hud vihar; al kaj še to je proti toči, ki je, kakor slišimo, v vipavski dolini, in najbolj pri Št. Vidu in Slapem, blizo polovice grojzdja pokončala. Iz Železnikov 7. julija. **) Dež je pretekli teden se-nokosam precej zlo nagajal; zadnje dni je bilo vendar bolj solnčnato vreme in spravilo se je mnogo prav lepega sena. Žitom je bil sneg velikega tedna slabo vstregel; polegle so bile zelo. Ječmen se bo najbolje obnesel. Koze so se dobro udomačile med nas. Vedno še kdo na novo za njimi zboli; k sreči pa ne mrjejo ljudje. — Da pri nas pri tolikih vo-dotocih in tako majhni skerbljivosti starišev večkrat kako otroče v vodo cepne, pač ni čuda. Te dni prišel je bil zopet neki fantek v vodotoč velike fužine, in kakor je bilo po omotici fantovi soditi, priplaval je že precej deleč. Komaj pa ga zapazi 8 let stara šolarica — Jerica Hrovatova *) Vemo, da nam ne bote zamerili, ako zavoljo premalo prostora to, kar obširno ponavljate zoper Deschmannov in Kro-merjev govor, povzamemo v zahvalnico dr. Tomanu razglašeno v današnjem listu. Vred. **) Prevodi ne. Sicer pa: brž ko bomo mogli. Vred. 245 je ime pogumne deklice — že se v obleki zapraši v sredo vodotoča in fantka h kraji pribase , kjer je bil od drugih popolnoma iz vode potegnjen in zbrihtan. — Kar narodno zavest zadene, sega tista tudi pri nas vedno bolj med prosti narod. Imeni Toman in Cerne izgovarjate se že povsod spoštljivo, ime njunih nasprotovavcov pa je gnjusoba sled-nemu domorodcu. Ako naša prislovica že tacega, ki danes tako, jutri zopet drugač misli, imenuje „figa mož", kakošno ime bo le dal narod slovenski takim, ki teptajo tirjatve njegove z nogami, bijejo ga pred celim svetom v obraz in zatajujejo pravice njegove? Poglejte v dogodbe sv. pisma, in našli bote pravo ime! J. Levičnik. Iz Cenišeniške okolice 8. julija. L, Veseli smo brali, kar so „Noviceu v 26. listu z „Učit. Tovaršaa iz Jelšan povzele; al še veselejši in z nekim ponosom Vam moremo povedati, da to, kar se tam ima po uradnem ukazu zgoditi, se je v čemšeniški naši farni šoli že popolnoma vpeljalo leta 1860. Sploh se naša šola pod skrbjo domoljubnega gosp. fajmoštra K. Hueber-ja veliko trudi, da se mah trebi našemu maternemu jeziku in se šolska naša mladina vadi čistega slovenskega jezika; grdi grmanizmi ,,krajnske sprane" se pokajo kakor zajci na lovu. Domoljubje ne potrebuje posebnih ukazov; kogar le ukaz vodi, je že slovo dal domoljubju. Le toliko je treba, da človeške postave ne zatirujejo natornega (božjega) prava, in domoljubje ima polje obširno za delavnost svojo. Iz Čateža pri Trebneni 10. julija. V moji bližini ima neki kajžar 12 mladih jerebic, ktere je domača koklja izvalila; kaj lepe so in krotke; vse s kokljo zunaj hodijo. Ako bi ta živaiica koga veselila, jo lahko dobi s kokljo vred. Le meni naj se naznani, kam naj se prinese. Vil. Sanoškar, priv. učitelj. Iz Ljubljane, -r- — V poslednji seji pravoznanskega društva 4. dne t. m. se je prvič oznanilo, da družbina knjižnica sedaj že šteje 356 zvezkov pravoznanskih knjig, ki so društvu večidel darovane bile. — Zbor je sklenil, naj se oba njegova tajnika, gospoda dr. Etb. Costa in Kapretz, v družbenem imenu udeležita velikega zbora pravoznaneov, kteri se bo na Dunaji začel konec mesca avgusta t. 1. — Po nasvetu gosp. dr. Janeza Ahačič-a je zbor izvolil odbor, kteri naj v pretres vzame vprašanje: kaj da ima krajnska dežela tirjati od cesarske vladne kaše iz tega, da se je pod Francozom deželno premoženje deželi odvzelo in v vladno kašo potegnilo. Po predlogih, ki jih bo ta odbor izdelal, naj tadaj celi zbor to reč pretresuje. — O daljnem vprašanji gosp. dr. Ahačič-a: ali imajo politične gosposke pravico, same za-se v izpeljavi gojzdnih postav take naprave vpeljevati, ktere le v pravice gojzdnega posestnika spadajo, kakor, na priliko, les v gojzdih izkazevati itd., je bilo dokaj sem ter tje govorjeno, pa nič se ni glasovalo in nič sklenilo. v — Citavnica ljubljanska je prejela te dni sledeči odpis si. ljubljanskega magistrata: „Da se je naš domači polk pri svojem dohodu v domovini spodobno sprejel, je bila po mestu bira vpeljana, pri kteri so se tudi častiti udje čitavnice tako rado voljno udeležili, da je njih dodatek 192 fl. znesel. Za tak v primeri z drugimi prebivavci obilni dar se zahvaljuje mestna gosposka očitno vsem deležnikom po pričujočem listu. Magistrat v Ljubljani 5. julija 1862. Mestni predstojnik Ambrož." — Ko so pretekli teden na koncu Hrenovih ulic kanal kopali, je neki delavec najdel v klobučini z dratom ovezani 20 cekinov; ker jih je za tutke imel, jih je večidel razdelil otrokom in kmetom; le kakih 5 mu jih je ostalo, ki jih bo menda kupil ljubljanski muzej. Pravijo, da so cekini ti iz 17. in 18. stoletja. — Tri dni že pokajo puške na stre lisu, kjer strelci praznujejo 3001etno obletnico njegovo. Začetek je bil z slovesno mašo pod prostim nebom in blagoslovljenjem nove strelske zastave, ki čez 500 gold. velja in ki je gospa ba- ronovka Codelli-ova botra bila. Na pismo, ki jo je strelska družba poklonila Njih veličanstvu cesarju, so ji z odpisom po svojem prvem general-adjutantom naznaniti blagovolili, da ji v spomin darujejo svojo doprsno podobo, ki jo iz brona že izdeluje mojster Fernkorn. Snidlo se je k temu streljanju tudi streleov iz Celovca, Trsta, Gorice, Gradca, Maribora itd.; kteri bojo prvaki, bojo še le danes tarče kazale. Veliko ljudi je vse dni ogledovalo olišpano strelišče in razpostavljene darila; marsikdo pa se je čudil, da dežela naša ni bila nadomestovana v zastavah, kterih je migljalo povsod obilo, le — deželne ni bilo vmes! V takih okoljšinah ni bilo tedaj napak, ako je iz strelišča šel telegram v — Frankobrod. — Družba naša za dnarno priporaoč obrtnikom in rokodelcom je ravnokar izdala račun svojega opravil-stva v preteklem mescu, iz kterega se očitno vidi, kako lepo spolnuje svojo dobrotljivo nalogo; 34 razposojil z 5630 gold. je ta mesec na novo dala, 28terim pa je podaljšala posojila z 4170 gold. — (Poslano.) „Novice" so v poslednjem listu povedale, da je družba čitavnice šla s Šmarne gore v Medvode. Mogla je tedaj iti čez brv pri Medvodah, pri kteri mora človek testament narediti, preden se zlasti ponoči upa čez. Al ker „Noviceu pri oni priliki niso nič omenile te nevarnosti, naj pa jaz omenim. Okrajnemu poglavarju g. Pajk-u gre čast in hvala, da skrbi za dobre in varne poti. Lepo ga prosim, naj gre enkrat pogledat, da vidi „hudičev mosta, al prosim ga tudi lepo, naj ne gre čez-nj , ako se mu rado v glavo zvrti. Od Medvod do Kranja ni nobenega mostii več čez Savo. Da je tedaj potreben sploh, ni dvoma; da pa je poprava brez odlašanja potrebna, vsakdo ve, ki je kdaj svoj trezen život basal čez to strašno podrtijo, — kaj še le tak, ki „ni prav trden na nogah." Slišal sem, da nekdo je že daroval 300 gld. za popravo; — kjer 5?sila kola lomi", naj bi se potrebno ne odlašalo dalje! — (Poberki iz raznih časnikov.) Pod nadpisom „Gesang8verehi8-Fehdentt je „Pressa" v dopisu iz Ljubljane prinesla te dni napad na prof. Nedveda in pevce čitavnice, ki jih imenuje „die Jiinger des Apostels Bleiweisu. Vrednik 5)Novica ima tako veliko shrambo za vse priimke, ki jih je že od znanih dopisunov prejel, da tudi še „aposteljna" lahko spravi va-njo. To je tedaj le navadna šala, za ktero slovenskemu „Moniter-ua ni več mar. Al da dopisun govori o „razporu pevcov", o kterem zdaj ni ne sledu ne tiru nikjer, to spet očitno kaže, da strast nemškutarska s trte zvija razpor, če ga drugod ne najde. Da kor čitavnice naše po številu in glasih veliko presega filharmonični kor, to le dar je Božji, ker Bog je tako naredil, da vsak domoljub najraji po domače poje; saj je že Prešern pel, ko je pušavček tožil Bogu slavca, rekoč: „Lej, kalin, debeloglavec, „A1 Bog slavca ni posvaril, Trdokljunast kos je svoje Le posvaril je pušavca: Peemi pustil, lepši poje, Pusti peti moj'ga slavca, Podučit ne da se slavec!44 Kakor sem mu grlo stvar il!u Da pa kor čitavnice ni sovražen filharmoničnemu, tega živa priča sta dva najbolja pevca, ki po željah gosp. Ned-vedovih pojeta pri filharmoničnemu koru, pa sta pevca naše čitavnice. Tedaj le to, da kor čitavnice od dne do dne bolj slovi in da ga vodi tudi g. Nedved, je dopisunu „Press-nemu" strašen trn v peti, čeravno malo pred hinavec pravi: „man soli nur die Kun s t pflegen". Nedved stoji nad vsemi strankami; njemu je le za pesem mar in ne za politiko, in ker je v podučevanji in vodstvu petja dovršen mojster, bi lahko, če bi treba bilo, še tretji — laški — kor vodil, in vendar bi ne zanemaril nobenega. Da „Pressnia dopisun z gosp. Nedvedom tako ongavi, kakor da bi bil sužnik filharmoničnega družtva, je ravno tako predrzno kakor je karakteristno to, kar smo danes prvikrat „schwarz auf weiss" brali, da nemšk „Vollblut" mora biti, kdor si kruh služi pri ljublj. filharmonični družbi!! Saj drugač se ne dajo razumeti dopisunove besede: „er miisste danu na-tionale Svmpathien haben, \veil er Cehe ist.u Ker je pa laž edina sol, s ktero znani dopisiini potresajo svojo neprebavljivo kuho, kvasi ,5Pressniu pisač tudi to , da so ^Novice" napadle Nedveda zavoljo Tržiča, čeravno celi svet ve, da so stresle le tistega pajaca, ki je v „Triestercia iz pevske veselice — pod naslovom „man mag sagen, was man willu — delal ^demonstracijo" protinarodno. H koncu pisar še milo toži, „dass die „Partei der Deutschgesinnten" an Farblosigkeit und Mangel an Entschiedenheit kranke", — menda se že boji, da bi se ji kadaj celo ne zapelo: 3jrequiescat in pace!" 246