St. 58 V Gorici, v soboto dne 20. maja 1911. Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K v, „ v :¦•-*•**•*• - Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Sočau v, vseh tobakarnah. ima naslednje izredne priloge: Ob novem Ietu-JJaŽipoL po Soriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu »Vozni red ie* lesiic, paniko? in poštiih weza. Ha naroČila bres doposlane naročnine se ne oziramo. TečajKIL Vse za narod, svobodo in napredek!« Dt. K. LavtU. • • ¦ ¦ <¦ Uredništvo .'. j nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki - ulici št. 7 v l. nadstr. na ie?0 v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijb po Petit-vrstab, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta..— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost, j Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l«foer it. 83» »Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčifi) tiska in aal. T feeli ueverietnosui. V Gorici, V), maja. Veleeenjeni gospod urednik! V predzadnji »Soči« ste na splošno orisali obupni gospodarski položaj nase dežele.Vaše trditve so povsem resnične in kažejo, da nežno premotrivate gnjHe financijelne razmere, ki jih je provzročilo »umno« gospodarstvo Gregorčič- Pajerjeve večine. Deželni deficit. Lani je kazalo deželno gospodarstvo en niiljon primanjkljaja. Menite-li, da so bili v deželni hiši kaj v skrbeh radi tega? Kaj še! Šli so in dalje so gospodarili tako, da so pripravili še druzega pol miljona primanjkljaja poieg. Niti v dveh letih nad poldrugi miJjon kron primanjkljaja!! Ti ljudje se igrajo s tujimi miljoni, kakor bi bile kraške kobilice! Vse to se dogaja ne .morda v kraljevini Češki ali kaki obširnejši kronovini. marveč se dogaja leta 1911. v revni deželici Goriški, ki je tano mala, tla jo morate v zemljevidu iskati skoro s povekševalnim steklom. Nastaja vprašanje, kam gredo ti mi-Ijoiii, in kdo jih bo plačeval? V slovenski del dežele gotovo ne gredo. Ta in ona občina, ta in oni cestni odbor, kmetijska društva itd. so pač dobila kak tisočak po večini par stotakov podpore. A še teh je bilo malo izplačanih v gotovini; večinoma so še na papirju in Bogve ali bo kaj ž njimi, ali ne. In za te beraške denarje naj bi mi davkoplačevalci plačevali miljon&ke primanjkljaje? Ali se Vam meša v glavi, umni deželni gospodarji? Kdo jih bo plačal?? Gregorčič in 'Pajer si gotovo ne stavita tega vprašanja. Paghera ehi vivra (Plača, kdor bo doživel) si mislita, in njiju vest, kosmata vest. jima zadremlje...... Ni tako nam. ki ne moremo zatisniti no noči očij vsled sNbi, ki nas more v boju za vsakdanji kruh. Sedaj pa še pri-ifrtiiir !i"i: na miljcni<šŠtt^liyiom,Cuitli)t' posestniki plačati. aliiMBpFu-li z grda, do 'zadnjega vinarja! Kje pa vzeti, ko niti za življenje ni? Sam Bog znaj! Pri vsem tem pa naše slovensko ljudstvo še ni odprlo očij in noče misliti. »Ljudski« poslanci. Naše ljudstvo prerado voli take zastopnike, ki za kmečko ljudstvo nimajo srca, nimajo vesti in ki z lahkomišljcnim gospodarstvom ga spravljajo na boben. Kako naj tudi imiejo naše skrbi in naš težavni položaj ti cesarski uradniki in cesarski profesorji, kateri poznajo našo zemljo, ki bo ino-ala zalagati te miljone, samo tako-lc od zunaj, kedar se ob lepem vremenu brezskrbno šetajo po njej... Sam;) tisti, ki si z delom služi vsakdanjega kruha, in sosebuo kmetovalec, ki se je na tej zemlji v delu potil, bo titegini razumeti'naše potrebe in bo znal ceniti vinar! Kam gre denar? Kam pa gredo te ogromne svote deželnega denarja? Na podporah za javne naprave in druge potrebščine gre velik del deželnMi sredstev v Purlanijo, To je bilo opeto-vano s številkami dokazano. Visok odstotek požre deželna uprava, ki stane približno 250.000' kron. To je za našo deželo naravnost bajna sv.ota! In komu v prid gre ta denar? Po 90'/ v žepe laških uradnikov. Ti imajo prva in najboljša mesta in so izvrstno plačani. Slovenci se kar poizgube v tem številu, in še ti imajo svoja mesta blizu vrat. nekateri na stopnicah, A kljub temu bodo slovenski davkoplačevalci morali zalagati zabite miljone po isti meri kakor laški. Tako se godi Slovencem v deželi nc-verjetnostij pod skrbno politiko Gregorčičeve stranke! Rekli smo. da stane našo deželo uprava ogromno svoto 250.000 kron na leto in da se ta denar steka po večini v žepe laškega uradiiištva. Jasno kot beli dan je, da to uradništvo podpira samo laško obrt ino v.mest*i, da,daje mgfiafl,konti-geiit''umetnemu laštvu Gorice sploh. Naj bi že bilo, ko bi ta denar bil samo laških davkoplačevalcev, a v istini je to tudi denar našega slovenskega kmeta. Z našim denarjem se indirektno pomaga do nadvladja laškemu elementu v mestu toliko politično kakor gospodarsko. Deželni odbor izda leto za letom približno ,30.000 kron za uradne potrebščine. Koliko odpade na slovenske trgovce lil obrtnike? Niti počenega groša «e! Vse dobave naroča deželni odbor pri laških tvi dkali, samo tega kar tu dobiti ni, to naročajo pri — Nemcih na Dunaju ali drugod i! Slovenski trgovci in obrtniki radi deželnega odbora lahko kar poginejo. Ln vendar so te svote tudi naše, ker jih zlaga naše slovensko ljudstvo. Toda ne pomaga nič: smo v deželi goriški, v deželi neverjetnosti in pod 'diplomatično politiko Gregorčičeve stranke ... i Deželni odbor v volilni agitaciji. To pa še ni dovolj, Umni gospodarji se pripravljajo, da bi rabili deželni denar celo za predstoječe volitve! To ni mogoče, porečete. A je tako, in ni to prvikrat. Kakor pri zadnjih deželnozborskih volitvah, tako tudi letos postavi deželni odbor svoje urade in uradnike v volilno agitacijo. Te dni so namreč ,pri dež. odboru sklicali konferenco, na kateri so sklenili v naglici »povzdigniti gospodarski položaj dežele«. Bum! Ljudje, ki so nagromadili miljonske dolgove na hrbet uboge naše dežele, jo hočejo sedaj tik pred volitvami »vzdigo-vati«. Kam pa? Na kant??? Pa poglejmo, kdo je sklical to kom-ferencu, da vidimo, kaki nameni se skri«-vajo za tem švindlnom. Sklical jo je dr. Pettarm, ki kandidira v Furlaniji in sklica! jo je gosp. Klavžar, uradnik dež. kmetijskega urada, ki je mimogrede povedano, svak sodnega svetni- ka Fona, ki kandidira v naši goriški okolici. Radi lepšega so zvabili na to konferenco Še ces. svetnika Friihaufa in nam. svetnika Pippitz-a. Radi lepšega, pravimo, da prikrijejo prave namene. Sklenili so ti gospodje v naglici prirejati) ,po celi deželi poduk in predavanja o kmetijstvu. Predavanja prično takoj in bodo trajala bržkone do 13. junija, Ta dan bo namreč »ta pravo vzdigovanje.« To je: ali se Fon in tovariši povzdignejo na što-lec državnega poslane., ali pa vzdigne naše pametno ljudstvo metle in pomandra ljudske sleparje, Saj menda je že vsak čitatelj sam spoznal, kak pravi namen morajo imeti ta kmetijska predavanja. »Gorica« bo sicer hinavski vskiliknila: Glejte jib, kako so proti kmetijski izobrazbi, ti prokleti »'liberalci«. No, kdor ima glavo na vratu, naj sani presodi, aH smo zadeli pravo ali ne; kdor je ainna naj si jo izposodi od brihtsnejšega, soseda. Pri* pravlja se nam torej obilica volilnih shodov v obliki kmetijskih predavanj deželnih uradnikov. Srečna dqžella! 'Pettarm pojde s svojim štabom v Furlamijo, g. Klavžar pa najrajše v goriško okolico. In nič čudnega ne bo, če bo slučajno isti dan in v isti vasi tudi g. Fon na volilni agi* taci j i ... Verujemo prav radi in smo docela prepričani, da Pettarin in Fon, oba prav ničesar ne razumeta o kmetijstvu in da poznata zemljo in drevesa k večjemu iz ljudskega vrta, zelenjavo pa z goriškega trga. Zato bi jirhii prav iiič -ne'^amfcrjjali, če jemljete pri volilni agitaieiji po deželi seboj v kntetijstvii izurjene delavce. Vendar bubllp pi«a\rmjpoŠtenor^da bi te ljudi iz svojih žepov plačevala. Kako pa pride dežela do tega, da jima stavlja v ta namen na razpolago z deželnim .denarjem plačane kmetijske uradnike in učitelje kmetijskih šol?? To je že vrhunec korupcije! To je naravnost škandal! Deželni odbor pomaga pod pretvezo agrarnih predavan!, gladiti pot'Pettarinu, Fonu, Gregorčiču in Stepančiču v državni VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »Zato je pa treba mnogo živine, kje pa naj sicer vzamem gnoj, imam samo eno kravo. Moral sem kupiti umetna gnojila. Sedaj bi si kupil rad še eno kravo, ki bi nam dajala mleko m bi jo tudi lahko pripregel v plug.« »Le storite tako Thiviii, kupite si mlado kravo.«. »Vedel sem takoj, da mi bodete dali prav, zato tudi upam, da mi ne bodete odbili prošnje?« »Kaj pa bi radi?« »Denar rabim, Ne, in če bi ne imel še nekoliko lastnega sveta, ne pridelal »bi si niti kruha, to vam prisegam.« »Vaš lastni svet — dobro, da ste me spomnili. Nekdo mi je povedal, da zvozite ves gnoj na svoje njive, moj svet pa pustite negnojen.« »O gospod Monestrel, prisegam1 vam .¦..« »Ne prisegajte toliko, vem, da pri vas kmetih prisega nič ne velja, pripravljeni ste vsak trenutek priseči.« »Če vam je kdo rekel, da svoje lastno polje bolje gnojim, kakor pa vaše, gospod Monestrel, potem je lagal, grdo lagal! Zanemarjal sem celo svojo lastno posest — pridite enkrat, prepričali se bodete sami.« »Ce tudi pridem, po čem naj pa spoznam?« »Videli bodete, da je vaše mnogo gostejše posejano, ko pa moje.« »Torej na kratko, vi bi radi denar?« »Da, gospod Monestrel, če skof^iam-o;za torda tfačMo stratifaf$M ^¦4*M"",U* "• "1a politiki vlad'a$Q$^v$ei«ef Seveda dobe pole^ p&če'tru*a^ lepe dijete. V Go-ricifi^sa!k(Mrtifr mmOi da dobe uradniki dježetoega Išmetjjskega urada po 2000 do 30ti0-m leto samih dijet za- razna predavati ja;m potovanja t-; ! Pa "kaj to maxi; »razumnim« deželnim -gospodarjem? Par tisoč, .deset tisoč ali stofis^fron več alf manj, tO Je njim ba-gatefla^ Kaj^je PajerHGregorciču miljon kron!;liudskega denarte? NK* kobilca! \ , Sa| oni ne bodo plačevali miljonskih tfrMnjkljajev. Še* nikdar se ni dogodilo, da ibt šV deželni primanjkljaji celili tudi iz plaič in^peii^e c» kr* profesorjev,in uradnikov.! Torej?! -' A;tt M ne 'bilo pametnejše, ko bi« de* žejni "tfdbtfr v^aiko leto razdal;.«ate precejšnje dijete'kmet. uradnikov med "kmete, kakor pa .da prireja ta predavanja? Se-vedai Pa gospodje v deželni hiši nočejo, da pridejo krone med ljudstvo, ki bi se vtegnilo ž njimi preveč pohujšati ... In pa gospodom je na tem, da pridejo sami do korita. Če gre kmet tudi na boben, to je za Jclerikalne generale postranska reč. . Mogoče se čudite, da je ljudstvo kljub takim razmeram* še, vedno nekako zaljubljeno v c. kr. državne poslance? Ne čudite se: Živimo v deželi neverjetnosti, v Goriški deželi! OO ov jB m na želodcu trpeCe neprekosljivo sredstvo frfero ima prednost pred Tsemi dragimi dr« '¦ itiCnimi čistil, kroglicami in grenPicami. Cena orig. škatlje K2— Poisrejanje s« aodnUsko laaledoje. Rilh-vo Fwm. lianje it sil i* ribanje IWrtfc — BoleJlne oHJI^oCe In okrcpCnjoJe sta-rotnaso sredstvo proti trganja in pzehlajenja vsake vrste. Orlk* steklenica K 2- ' Na prodaj po vsan lekarnah ;, in mirodilnican. Glavna lekarna L M6L1, c. ta it. dvorni talotatk, Tocblanbcn 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironcoli. pravica ,;- ... ... (Konec,). Volitev poslancev na Ogrskem v ta-kiti razmerah m merjenje moči z dovoljenimi'sredstvi za ^večino volilcev bdrečih se strank, rabečih orožje argumentacije, kapacitacije, vse načine propagande v je- brezvesten si-pri ,$wm se uporabrod vlade ves uraidniš& apa* rat v prilog njenih k«B|SlMn*t|V in je skoro nemogoče uratBicom in drwgimf:oJ| vilade odvisnim osebami po-služiti se ^ililne pravice svobodmo. J&or-da šei^feza politično »Joralo dežefe^e ibil ob^llfetfa je dobilo direktno aH ii*ol-rektno (podkupovanje od strani parlamenta. T^udi y 4iajiflagrantnejših slučajih le ostal odpor proti volitvam brez uspeha. Na|to#2 ztorafce pri volitvah jemOfejo molče io» znanje ter jih" puščajo nekazne-ne4 Škamdaloznie razmere so končno privedle do tega* da se je odstopila judika-tura glede volitev, proti katerim so bili vloženi protesti, kraljevi kuriji, najvišjemu sodnemu dvoru dežele. K tej odredb*, ki »je pa navezana na (hipertrofijo formalifcet in-s temi združenih stroškov ter je tako že s početka iluzorifino prikrojena, so dodane novelarae prememibe volilnega zako na iz leta 1874, ki so se nanašale flfeVjfcJ Iilno posipanje xer ki naj bi ^liižilevw-l pravo zlorab pri volitvah, ki so pa dejansko v vsej obliki legalizirale materijelno vplivanje na volilce, ki je bilo dotlej le trpljena zloraba. Da so bile volitve pod Kolomanom Szellom leta 1902 »čiste in proste«,.ni pripisati toliko določbam zakona iz leta 1899., marveč korektnem« mišljenju tega ministerskega predsednika, ki je nastopil z devizo: pravica, zakon in pravičnost! Na burne volitve -leta 1905. je imel grof Štefan Tisza navzlic brezprimerno hudi opoziciji koaliranfti opozicijskih strank manj vpliva kot večina njegovih prednikov in talko je bilo mogoče, da je prišla ob svojo večino liberalna stranka vsled ostrega nasprotstva proti njenemu tridesetletnemu vladanju. Nemiotivirano veselje, v katero se je vrgla Ogrska z imenovanjem koalicijskega ministerstva je vedlo, ko so liberalci opustili volilni boj, brez težav in zlorab k veliki večini neodvisne stranke. Ko je bilo odpuščeno koalicijsko ministerstvo ter je grof Khuen preteklo poletje razpisal volitve v namen, da ustvari novo transingentno večino, se je pokazala strašna slika volilne korupcije, mogoče po obstoječem volilnem sistemu. Po zakonu dovoljeno pogoščenje volilcev, pripeljanih milje daleč na stroške kandidatov na volišče, 2—3000 po številu, se je izkazalo izborno za pokrivanje najširšega podkupovanja. Dokazane- je, da je bilo izdanih v nekaterih volilnih Okrajih 2—300.000 K za. volilne stroške. Opozicija je izračunih, da je potrosilo ministerstvo v dosego svoje večine 25—30 (milijonov K; tega nova delovna stranka ni ni nikdar ovrgla. • Zapadninr EvrOpejoeni se zdijo' omenjena dejstva in števila neverjetna. Ali Ogrska je prav na polju narodnostnega tlačenja in politične (nemorale dežela neomejenih mogočesti: Alko hoče Mad-jarstvo, oziroma »gosposka« plast, da se jvj pripozuia pravica, do jednakopravnosti s civiliziranimi narodi Evrope, mora izvesti političtto Jn narodno jednakoprav-net ter pošteno reformirati volilni si^ stem, ki služi sedaj le v pačenje prave volje dežele ter ponižuje na sleparsko ko-medijo izvrševanje najvažnejše politične pravice; dopustiti moja k volilni pravici ljudske vrste, kr je (Soslej niso imele, ter očistiti dosedanjo volilno prakso, bijočo v obraz vsaki pojtičnj morali. Seveda bi se morala opustit marsikaka narodna utopija ter odstraniti marsikak neopravičen interes in izvršiti bi se moralo resnično »približanje zapadn©evropskemu naprednemu mišljenju, za kakoršno se ogreva le mai krog pogunnnin socialmiih politikov. Zato bo treba še trdega boja proti samookoriščanju razredov in šovir/zmu, predno se pride do temelja modernega razvijanja, do splošne tajne volilne pravice na Ogrskem. V koliko prkle v poštev in do veljave izavzemanje prestolonasled-gika, tolikokrijgj^darienK), glede splošno in tajS^pKo pravico, to moi mo počakati, ko daje kabinet khuen vse vojaške z^*ftve gladko votirati, da bi obdržal v r-Ai brezuzdno postavodajno in administrativno moč v namen političnega in narodnega tlačenja »nižjih« razredov in Nemadjarov v interesu fevdalno- agra-r»čne oligarliije. — O pravih motivih te srednjeveške rasne in razredne politike naj bi bito javno mnenje Evrope navzlic vsem slepilnims poskusom vendar enkrat do čistega podučeno. Kar moji politični nasprotniki o meni govorijo in pišejo, je vse hudobno obrekovanje in laž. Ne verujte jim nič! Vsi volite podpisanega! Andrej Vrtovec, posestnik in trgovec v Tolminu. Kandidat za Goriško okolico Fran Kocjanctt je imel 2'4. jan. leta 1907. v Trgovskem Domu v Gorici na shodu zaupnikov ob reorganizaciji naše napredne 'judiske stranke referat o 7 točki programa naše stranke, ki se tiče kmetijstva. Fran Kocjančič je (govoril tako-le: »Kmetijski stan je v naši deželi najmočnejši, igra največjo vlogo in bode tudi v prihodnosti najslavnejši steber ljudskega blagostanja; kajti' goriško ozemlje ima vsled južnega in milega podnebja, bližine morja, ob enej glavnih svetovnih železnih cest vse pogoje, da bode zamoglo kmetiH stvo obstajati in procvitati. — Sedaj pa se naihaja naše kmetijstvo še, žali Bog, na jako niizki stopinji; kmetije so zadolžene, zemlja je vsled nerad-onelnega gospodarenja s-koraj izorpana in ljudstvo si začenja vže po mestih in drugod po svetu kruha iskati ter zapušča domačo grudo, ko so pa vendar vsi poigoji tu, da bi procvitaio ravno 'kmetijstvo. Teh razmer so krive ra&ne okolščine. V prvi vrsti one, ki tarejo kmetijstvo cele države in proti katerim bodemo morali tudi vsi poljedelci cele države skupno nastopiti' in ki spadajo k vprašanjem agrarne politike kot: razdolževanje kmetijskih posestev, revizija krivičnega davčnega si-stema, ureditev železniških tarifov za kmetijske pridelke, reguliranje voda in pospeševanje kmetijstva sploh od strani države, da se ohrani zdrav in krepak kmetijski stan, kot najtrdnejša opora države. V drugi vrsti je krivo našega mizer-aega stanja dejstvo, da se je od merodaj-ne strani za našega posestnika! nič ali bore malo napravho, in kar je tu, si je skoraj vse sam, iz lastnega nagiba in iz lastne moči vs? varil. V prvi v-^ti je treba našemu kmetu stanovske izobrazbe, da si bode znal od narave in lege svoje domovine dane ugodne pogoje izkoristiti na podlagi napredujoče znanosti, novodobnih iznajdb in izkušenj v svojo lastno in korist cele domovine. — Dognana stvar je, da tiči v organizaciji moč, ali le ona organizacija, le ona združitev ima vrednost in je trajna, katero je rodila potreba in so jej bili dani pogoji za oživljenje; radi tega naj se pospešuje splošna organizacija kmetskega stanu kot je goriško kmetijsko društvo, naj se podpirajo ona društva, zadruge in mlekarne, ki stremijo za povzdigo ene aii druge panoge kmetijstva, ter naj se pospešuje ustanovitev novih takih združitev, kjer se res izkaže potreba za nje in kjer so tudi predpogoji, da bode taka organizacija izvrševala svoj vzvišeni namen. — Sprejeta je bila ta na to omenjena 7. točka, ki se glasi: »Stranka se W«ti ogledni* od vseh sftani., . < .,-',', Krasen je!« pravi gospa »Monestireti .»Skoda, da tri Lucije'doma.« . . i ' ^ * »Ji iga bodete pa popisali,« pravi Chanat. »Vidite, zunanje je iz baržuua«, pravi Ema, »pravi svileni baržun.« »Vidim, vidim,« se Čudi gospa MonsstreJ. »To je najboljši baržun, kar se ga dobi, stane petdeset frankov meter.« * ¦ »Petdeset frankov! In tako oizek še poleg tega!« »Kar je zraven,'* je tudi najfinejše, saj veste, k tako divgemu baržunu ne bodo dajali ničvrednih stvari. »Samoobsebi umevno.« »Poglejte kroj, zadnja novost. Pokazali so mi tudi tacega, kakor ga ima gospa .pl.' Slepič, toda Oni je samo za zvečer, za obiske ne ipristoja, njen je brez rokavov, jaz pa sem ga vzela z, rokavi.« »Izbrali ste si jako lepega.« »Poglejte si krzno, najbolje je, kar se ga more dobiti, lahko je kakor puh. Vidite moj je ves stem podložen in še široko obšit.« »Ne morem si misliti lepšega.« »In kljubu velikosti ni težaik.« »Ta je pa mnogo stal.« »Več kot trikrat toliko, kakor pa oni gospe pl. Slepič. »Trikrat toliko!« »Seveda«, pravi Ema. »Oospa pl. Slepič ima sicer kožtmovino iste živali ...« »Iste Živali?« »Da, samo z razločkom, da je njen podšit s krznom, ki ga režejo pod trebuhom, in je močno (mešano z belim, moje pa samo s kosci, s hrbta, ki so lepo sive barve, je pa rudi zato trikrat dražji Davkarfevc (gospe kožuh stane kakih tristo franteov, . »O Bog, torej stane vaš ,,-.« »Ln tisoč frankov«, pristavi Chanat. »Ali je mogoče! Toliko denarja, samo za eno oblačilo!« »Poglejte si tudi suknjo mojega moža,« pravi Ema, >sleči se Eelibien.« Felibien pusti tudi z veseljem opazovati svoj kožuh. Razlaga, da je to astrahan, ni pa povedal, da je le ovratnik pravi, podloga pa da je ponarejena in je pustil Mohestrelove v mislih, da njegova suknja ni ceneja, kakor ta, njegove žene. Ko so si ogledali dovolj kožuhe, so še Chanatovi poslovili, saj obisk ni imel druzega namena. Sli so še k Sle-prčevim in drugim znancem, da so jih tudi tam občudovali. Med tem ste šle Ana in Lucija na izprehod. Bito je prijetno zunaj, dasi je bilo mraz. »Nekaj veselega ti imam povedati s pravi Ana. »Kaj je? Povej nitro!« »Albert pride v nekoliko dneh.« »O...« »Pri nas bo na obedu, ti si seveda tudi povabljena. »Rada, toda — oh Ana, Aibert ne misli name.« »Bo že, le zanesi se name. Saj vendar nimaš namena, se poročiti pred menoj?!« Lucija se smeje. »Ali pride Pavel tudi,* vpraša. »Ne, sedaj je v Parizu, šele pomladi pride.« »Pomlad! O, kako bi rada, da bi 'že bila tu!« Zima je bila vedno ostrejša. Z novembrom je pričelo snežiti. Snežilo je neprestano, da so se že bali, pošta ne bo mogla več voziti, potem pa bi bila Rovbona popolnoma ločena, od sveta. Po cestah so sicer odmetavali smeg, ali bilo je taikoj 'zbpst zaimeteno in delo se je moralo ponoviti. Potem pa je nehalo snežiti, ali prišel pa je tako oster sever, da se je sneg .popolnoma zamrzni! in spremenil Roybono'v ledenik. To je bilo veselje za otroke. ¦~l\ .'./..• '•¦ (nalje prih.) Prlloia „SflčB" št. 58. i dne 20. maja 1911. mpmm mmmm DOPISI. - Iz kobariškega okraja. V Kredu je odšel Franc Danjelič, krčmar, 17. t. m. ob 8. uri zvečer vsled sušite v večen počitek. Rojen je bil 15. oktobra 1875; bolehal je že dalj časa. — V njegovem poslopju je kmetsko izobraže- ud in odborniki bTlHiT^^t^itrtrsKi-je le \ 'XIOHmCe V6SU svojo staro, žalujočo mater Jožef o. Iz cerkljanskega okraja. Umrla je vCerknem gospa M; Ple-melj, soproga tovarnarja g. Josip Pleme-Ija. Zadela jo je v četrtek popoludne sredi dela nepričakovano kap in pol ure pozneje je izdihnila. Neumorni gospodinji in vrli sormšljenici časten spomin. Na Poreznu ponesrečil. — Približno teden pred Božičem, je šel iz Podbrda domov v Poče 26 letni krojač Jernej Bevk. Vziic tentu, da so mu nujno odsvetovali ljudje Dri zadnji hiši pod Poreznom, naj ne hodi dalje, je nadaljeval svojo pot — in sicer pot v smrt. Ker doma niso vedeli, da namerava priti domov, se je pričelo šele čez nekaj tednov povpraševati po njem, vsled česar se je dognalo, da se je moral nekje v Poreznu ponesrečiti. Pričeli so ga iskati domači ljudje in orožniki. Vse iskanje v snegu in trdi zinni je bilo brezuspešno, četudi so domačini postavljali lastno življenje ,v nevarnost. Šele sedaj, ko so gorski pomladanski dnevi razstopii sneg na Porezmi, so ga našli in sicer se je odpravilo v nedeljo 14. maja zopet sedemnajst mož na itskanje. Dcbili so ga na cerkljanski strani Porezna s prebito črepmjo in zlomljenimi čeljustmi. Padel je po največji strmini okoli 300 m globoko in je moral biti takoj mrtev. Čast požrtvovalnim možem iz Pod-gore, ki so v (največji nevarnosti y;& lastno življenje opetovano preiskavali razne prepade in plazove na Poreznu. lo, naj prepeva .po svoii moči: vsi pa v sveti ljubezni do svete stvari. V ta namen priredi moška podružnica letos dne 18. junija svojo vesejieo. O tej priliki stori odbor vse, da bode slavlje 'čim impo-zantnejše, upajoč, ;da bode tudi gmotni vspedi odgovarjal stavljenim nadam. V to Bog pcimozi! Odbor. Družba sv. Cirila in Metoda. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Solkanu priredi dne 25. t. m. peš-izlet v Čepovan, h kojemu vabi vse svoje \ člane, ter člane prijateljskih, društev. -—* Odhod iz Solkana ob 4. uri zjutraj (zbira-, iisec- pred Ant. Mozetičevo gostilno) čez -Damber« na Trnovo. Po polurnem od-, roorn cL > skozi »Nemce« v Lokve, kjer je drugi odmor 1 uro. — Od tu v Čepovan, kamor se dospe o poludne k skupnemu obedu. — Po obedu prosta zabava, koja je odvisna od v-ieležbc. Odhod iz Čepo-vana ob 5. popoludne in sicer na vozen do Grgarja. pGtem zopet peš v Solkan. Da bode možno odboru pravočasno potrebno ukreniti glede obeda, se prosi vse izletnike, da prijavijo svojo udeležbo najpozneje do srede zjutraj enemu ali drugemu odborniku, kateri je dolžan o tem obvestiti podružničnega tajnika. — K obilni udeležbi vabi odbor. Petindvajsetletnima goriške moške podružnice C. M. D. — Letos praznuje naša podružnica 25 letnico svojega obstanka. Ob njenem rojstvu so ji kumovale tri blage rojenice: IVtbezen do svojega roda in jezika, ves a v svojo lastno moč in upanje na boljšo bodočnost. Iz malih po-četkov stoji danes trdna in močna kljub raznim oviram in nasprotnikom, tujim in domačim. Vršila je sveto delo in Bog je blagoslovil njen trud. Br;vniia je svoj dom gradeč. Letos otvarja naša podružnica šolsko poslopje na Blanči, ki je že zgrajeno, a jeseni se otvori pouku. Izpolnila se je želja, ki smo jo tako dolgo gojili: sezidali smo trdnjavo proti grabežljivemu sovražniku, ki nam je doslej brezsrčno kradel našo deco ter jo odvajal v svoje potujče-valnice. Jeseni dobi naša .mladina svoj dom: vrtec in šolo. Brez 'boja in žrtve ni zmage, stroški za zgradbo poslopja so veliki in na goriških Slovencih je sedaj, da jih poravnamo. To je naš interes, naša naloga in dolžnost. Vsak naj položi svoj kamen, saj je nas vseh dom. Nihče naj se ne odteza temu narodnemu davku: kdor ima mnogo, naj da več, a kdor ima ma- . Slovenska tekmovalna vrsta iz Tu- rina je došla v četrtek proti večeru v Ljubljano ter bila najslovesnejše sprejeta. Po poti že st> jih sprejemali z veseljem in pozdravljali. V Ljubljani pa je bila pred južnim kolodvorom velikanska množica občinstva, ki je željno pričakovalo vrle sinove slovenskega naroda. Od južnega kolodvora, po Resljevi cesti in po vseh cestah in ulicah, kjer se je premikal sprevod, ki je spremljal zmagovalce, so stali tisoči in tisoči naprednega ljubljanskega občinstva. In ko je v&k zapiskal ter se ustavil, so iz tisoč in^Mb grl zaorili »Na zdar!«- in »Zivio«-klici v pozdrav zmagovalcem. Došle zmagovalce je z navdušenimi besedami pozdravila predsednica »Ženskega telovadnega društva« gospa Franju dr. Tavčarjeva ter jim izročila lipov venec. Zahvalil se ji je načelnik dr. Murnik. In ko so zmagovalci prišli na kolodvorski vrt, se jim je poklonilo šest sokolskih zastav, zunaj na široki cesti so jih pa čakali njihovi bratje Sokoli v dolgih vrstah, pričakovala jih je Bela Ljubljana, ter jih navdušeno pozdravljala. In v s' . .* 'Mirujočih zastav jih je pozdravil v \..+ Sokolske zveze« starosta dr. Ivi h ah . V vznesenih besedah je proslav, z;"-' ^ zmagovalcev, ki se niso strašili truda, ne stroškov, da so proslavili pred očmi Evrope mali slovenski narod. Ljubezen do naroda, do domovine je premagala vse težkoče ter jih do- | vedla do tako častnih, nepričakovainih I uspehov. Zakliical jim je v imenu napredne j Bele Ljubljane, v imenu celega slovenske- j ga naroda presrčni »Dobro nam došli!« ! Prevzet od iginjenja mu je odgovarjal j dr. Murnik. Zahvaljeval se je za odličen in prisrčen pozdrav. Zaigrala je godba. Tekmovalci so zasedli vozove ter se počasi odpeljali proti mestu. Sledile so jim vihrajoče sokolske zastave hi dolge vrste Sokolov, ki so pri-; hiteli iz vseh delov kranjske dežele. Sprevod se je vil po*Resljevi cesti čez jubilejski most. «čez Mestni trg, Stari trg, Breg, Turjaški trg, WoIfove ulice, Prešernove ulice v Narodni dom. Ceste so biie natlačene ljudstva ki je navdušeno pozdravljajo vrle zmagovalce, z oken so jih nežne roke obsipale s cvetkami. Pred Narodnim domom jih je čakala zopet nepregledna množica, ki ni mogla ponehati z navdušenim pozdravljanjem naših vrlih zmagovalcev. Iz tisoč in tisoč grl so zao-rili preti nebu mogočni glasovi vscslovau-ske himne: :>Hej Slovani« in »Naprej, zastava Slave!« Občinstvo je bilo odkrito in srca so jim prekipevala od navdušenja. V Narodnem domu je bilo predsinoč-njeni veliko sokolsko slavlje. Zbralo se je odlično občinstvo, da vidi one vaje, s katerimi se je proslavilo slovensko ime v Turinu. Po telovadbi je bil koncert. Na tekmovalce, zlasti na voditelja dr. Murni-ka je imel dr. Oražen navdušen nagovor. Slava našim junakom! Za »Narodni muzej« so darovali: O. Peic J os., Vojščica. 1 sliko na steklu. — (j. Jos. Urbančič, Bilje, 1 svetinjo in 91 novcev. A. Baveon podžupan Černiče, 1 tobačnico iz lipovega lubja. — O. Ant. V-ouk. Černiče št. 100, star svetilnik izkopan v Černičah. — O. Jos. Balič, Vrh (že 8. dar) 1 staro sulico, 2 kosa topne kro-glje, 1 jopič, kakor so jih nosile kmetice okoli 1. 1850, in štiri knjige: Listi inu evangeliji 1817; Traven, -Pridige, Žvab, Pridige Miklosieh. Lautlehre. — O. dr. LevpušČek, Gorica, l novec. O. Vlad. Koršič, Gorica, Veri ti keršanski nauk IV. d. 6 novcev, 1 bajonet franc. izkopan v goriški okolici in 1 švicarski almanah 1. 1811. -— O. Češčut, Vodnikove kuharske bukve. — O. E. Perletič, Miren, Kuzmi.cz, Novi zakon, in eno nemško knjigo. — G. Mrevlje Tomaž Sv. . Križ, 1 tobačnieo, (domače delo), l srebr. denar. — Batagelj MumJjm^ — jNadji Lc»uJl nov**;., — G. Merljak Fr., Batuje, (dobil od, Ivana Rjaveč, Černiče) 2 rokopisa iz 1. 1731 in I. 1773. — G. Blažič A., Pevma, 2 novca. — G. Fabčič, Gorica, 5 novcev, — N. N. 1 novec. — G. Al. Urbančič Miren, vabilo mirenskega župana k seji občinskega sveta 1. 1868 (pisaro.Se bila naiznanjena briškim volilcam, ker se je pač (ukrenilo drugače. Zakaj, to klerikalke nič ne briga. Vršilo se je, ono nedeljo podrobno delo, s katerim smo prav zadovoljni. Kadar bodo shodi v Brdih, takrat bodo pa jokali in stokali klerikalci. •— Posebno lažnjiv gle-de* omenjenih slhodov je »Novi Čas«, ki uživa za to, da laze in obrelkuje naprednja-ke, prosto stanovanje in v zadnjem času tudi prosto »košto« pod Montovo streho. Velik strahopetec je kandidat Stepančič. Svoje čase je služil v Buzetu. Bili šo Časi, ko je mislil, da mora biti Še posebno velik straihopetec; tako še je bal v Bu*-zetu, da se niti v Čitalnico ni upal vpisati. V goriškem deželnem odboru trepeta pred Pajerjem, kako bi trepetaj še le na Dunaju! Tak strahopetec naj ostane doma, ne pa da bo zastopal na Dunaju neustrašne Kraševce! Dopise kujejo In ljudsko voljo delajo pri obeh" Gregorčičevih listih. Kjer še jim zdi kak kraj nevarnejši, pa hitro skujejo dopis, v katerem pravijo: »mi volilci bomo volili Gregorčiča« ali pa Fona*, kamor pač spada kraj, v ta ali oni volilni o;kra|. Gori po Baski dolini n. pr. se jim zdi pre^ ' cej nevarno, zato še je hitro ogjlasil »Gra^ par« iz »ulice Vetturini in zavriskal je fe grape, da bodo volili Gregorčiča. — Taka je »ljudska volja« po Gregorčičevih listih! ........: Koliko je pridobil Stepančič za Kras? — »Prismojenec« je priobčil cel seenom »podpor«, katere bi bil pridobil Krasu g. dr. Stepančič, klerikalni (karididat. Tisti ; rakaz bi bil kaj vreden, če bi bil mogel »Prismojenec« konštatirati, da je vse'tisto izplačano, za kar bi pa ne Š1a*nika3«a:'ža- r sluga ne Stepamčiču ne komu drugemu/' ker ljudstvo plačuje davke^torej^itnai^pra^ vico do podpor ... '-': :'":¦'¦ v.. : Tiste številke v »Prismojenem« kaže---jo le klerikalne ifarbarje' v pravi luči. Tako so nesramni, da.se upajo ."na dan celo s »podporami«, ki niso izplačane:Inki nikoli ne bodo, ker so bile dovoljener. naijveč v strankarske in volilne naučene. ¦ Če misli Stepančič, da vlovi .Kra^ev^e. na »Prišmojenčeve« podpore, mu povemo že naprej, da mu tudi to sredstvo ne; bo po--magalo. Je že pogorel! r, i( Šole bi zaprli in ljudstvo bi poneum-, nili klerikalci, ako bi prišli v parlamentu na Dunaju do premoči. Po svofm listih vedno hujskajo ljudi proti šoli^vedno/Ijrn kažejo bremena, za šoTo, 'katefihpajiiso znalli odvrniti klerikalni kolovodje^- ko je . bil čas za to, in vedno dražijo Ijiiidstvo na lučiteljstvo, Vse le z namenom, da (bi pmrzili šolo ppv ljudstvu .ter.mu u'ceipili misel, da; bi%\\o sreono, ako bi" ne znalo' ne citati ne, pisati. Ali ni hekaj.strašnega to,yda se je pred časom povspel klerikalni list v Goricido trditve, da je po tolminskem okrajriem glavarstvu preveč šol ter da bi jih bilo treba nekaj zapreti!( Kaj; kakega v.20^ stoletju! Vsi narodi vidijo svoj obstoj in svojo bodočnost v špli ^-;.,slovenski klerikalci paheičejo šdle zapreti in poneumiiiti ljudstvo, unaju, Abesinija. —- O Menelitou se je pisalo že zdavnaj, da je umrl pa zopet, da še živi. No, sedaj je evropskim velevlastim naznanjeno, da je proglašen vladarjem Abesinije sin Menelikove hčere neguš Jasa ki je še deček, rojen leta 1897, v letu sloveče bitke pri A dni. Politični pregled, V ogrski poslanski zbornici je govoril poslanec Teodor katyany, ki je zagovarjal reformo uprave železnic ter boljšo železniško zvezo med Ogrsko in Bosno. Naučni minister grot Zichy je imel potem k proračunu za uk in bogočastje daljši govor, v katerem je povdarjal, da mora biti ogrska kulturna politika intenzivneja in bolj narodna. Podlaga take politike je osiguranje nadvladja madjarstva, ki temelji na ohranitvi monarhičnega principa, ki tvori tradicijonelno podlago lOOOletne-ga obstanka Ogrske in je najtesneje spojeno z narodno mislijo. Minister se nadeja, da dobi v svojem delovanju tudi podporo tujejezičnega prebivalstva Ogrske. Mad-jarsko nadvladje mora biti pa zavarovano na način, da ne bo o tem niti sence dvoma; Minister je govoril potem o razmerah pri različnih šolskih kategorijah. Glede ljudskih šol vladajo žal zelo žalostne razmere, 288.000 otrok ne uživa nikakega pouka. Srbski kralj Peter je odpotoval včeraj dopoldne iz Belgrada v Pariz. Razne vesti. »Slovenija« si je dne 16. maja izvolila sledeči odbor: preds. med. .V. Zalokar, podpr. med. B. Kttssel, tajnik kult. ing. Wisiak R., blag. tur. S. Štor, kuj. ril. L. Cenmelj, gospodar fil. Rus J., arhivar iur. 1. Goriup, namestnika iur. A. Svetina in med. I. Orazen, pregledniki Sajovic l., iur. St. Virant in fil. Fr. Vrhovtuik. Šoferja usmrtila muha. — V Mont-beliardu na Francoskem je pozabil šofer Eduard Mathis zavarovati svoje oči z običajnimi očali. Pripetilo se je, da rnu je prišla muha v oko, ko je vodil avtomobil. Tisti dan se ni brigal za to, ali dnigi dan se mu je oko unelo. Daši je bil hitro operiran, je vendar infekcija prišla do mož-gan in ubogi šofer je moral umreti. Nekaj mesecev že spi neki 29 letni ruski kmet. Obtožen je bil, da se je leta 1908. udeležil nekega razbojniškega napada ter bil radi tega v zaporu v Jekate-rinosiavu. Tam je zaspal, .padel je v koma-tozno spanje. Oči in usta je imel zaprta. Ves trud, oživiti ga, je bil zaman. Po 15 dneh letargije, ves ta čas ni nič jedel in nič pil. se je kar nakrat vzdignil* izmolil je molitev ter zopet zaspal. Potem so ga prenesli v bolnišnico, kjer se nahaja sedaj. Hranijo ga na umetni način. Spodnji del njegovega telesa je popolnoma neobčutljiv. Zdravniki pravijo, da četudi ne more oni seljak govoriti in gibati se, verni?r vse sliši in ve vse, kaj se govori okoli njega. Strašna nesreča v zraku. —- Aviatik Pierre Maril je poletel s poročnikom Du-puyem v zrak. Aparat se je pa v zrak« prekucnil, bencil eksplodiral, aparat je pričel goreti. Dupuy je popolnoma zgo-re. Pierre Maril pa umira. V Mekslki. — Poročajo, da je nastalo premirje med vstaši in vladnimi četami, govori se pa tudi že o popolnem dosegu miru. — Diaz je nevarno bolan. Baje se odpove v kratkem. — Pri Huahntla je biki baje huda bitka. (Dalje na peti itranl.) Nasilen klerikalizem. — Škof grof Huyn v Brnu na Moravskem je izdal trn vse katehete poziv, I; K H *.....»I *l H h i@@s@@@@@@@@$@@@@@@@@@@@@@i nova trgovina z železnino Pinter & kenard tf (gorici * J^aštefju št. ?. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. SW* Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. '^Mfl Cenj občinstvu se toplo priporočata Pfnler A Lenart. mm$\ Halo! Urša počakaj; Kam tako letiš? Jera! Pomisli kaj se mi je zgodilo, pred par leti sem kupila od potovalen cenen šivalni stroj, toda danes, ko Imam dela Črez glavo, se mi je polomil. Letim pa zato, ker nujno drugega rabim k gospodu 3os. Dekleua v Gorici, nI. mnntciplD It I, da si tam nabavim nov Pfaffov šiv. stroj, ker moja soseda Ima že več let stroj iste vrste, kateri je tudi pripraven za umetno vezenje in do fdanes se ji ta ni še nič pokvaril. Stroj šiva res izborno in Katra mi je praV toplo priporočila ter dostavila: Urša zapomni si, da kar je primerne cene, ni drago, ampak kar je ceno, to Cride, stati človeka drago. Prav.imaš Irša, pristavi Jera, le kupi Pfaffov šiv. stroj, tudi jaz sem slišala, da so Pfaffov šiv. stroji najbolji, da, nič ne ropotajo, ampak, da je veselje tttf nje Sir vati ter tudi jaz kupirri P*««*" sj««««« bv šivalni stroj, kadar se moj kolovrad ustavi. Zdrava bodi l Bog daj srečo in dobro odpravi. AdijO; Lekarnarja H. THIERRY-ia BALSHM A.TMerryinPrearada HifcMttlt-SiMrtr«-. Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno znamko. Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in žopetni 'prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvenega ličinka pri vseli obolelostih sopilnin organov,, kaslju, bruhanju, hvipavosti, bolečinah v prsih, na pljtižih, specijelno pri Influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prtebavi, zaprtju» zobobulu in oboJesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, Izpuščajih itd, jo. edino'imenovani balzam lt\t ali 6/1 1 vel. posebna stekleni ca K _o"— Lcharnaria H. ThlERRY-JH samo pravo CENTIFOLJINO HAflf$Lrd lesljivo gotovega učinka jvi opeklinah, oteklosti, pone-eenju in vnetju prepreči večkrat nepotrebne operacijo. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 ftkatlji 3(JJ. ZALOGA: Lekarna pri NsljVvarliu A. TiiierrHa Pregrada pri Rogatcu. Dobi se po lekarnah. Na debelo po med. mirodilnieah. zane! srečenju Naznanilo ^ireiselitve. Znana, stara domača tvrdka z železnino KONJEDIC&ZAJEC uljudno naznanja, da je preselila s 1. majem svojo trgovino v prostore hiše „GoriŠke ljudske pOSOJilfllČe" Gosposka ulica št. 7 11™ Jii^iha ^am^ Z ozirom na to, da smo uredili trgovino na novo,nam bo mogoče postreči svojim cenjenim odjemalcem | Vsestransko hitro, točno, ceno in pošteno. '¦ "'/i-^ ^-f4 ¦'/1 y" Zahvaljevaje se za dosedanjo naklonjenost, se uljudiio priporoča na obihie naročbeM; v liovih ^ošt|ft ^ z'odličnim spoštovaiijem • •-• :'- ¦;,*; ¦'• K,- •¦ '-.'¦- ~P"V • % $4^f-^^ lurdka Ronjedk 4 Zajec. m novih barv anama in različnih novosti je ravnokar došlo za pomladanske obleke in bluze, ^s Modne knjige kakor tudi uzorce se razpošilja franco in zastonj. Pregrad ft Cernetič Trgooskl Dom - Gorica. o,.:-- e> '.o, • •© BREZ bahania se lahko reče, da so pristni PALMA gumijeui PODPETHIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-• prekosljivi, kdor-ljubi svoje zdravje koraka z moderno Dobro krepilo za želodčno slanost ir. za one. ki ao se prcliladili aH prenajeli ali si nakopali z zaažitjem »UbiVi, za prebavo težkih, prevročih aH premrzlih jedi, neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine, napihnjenost itd. je dr. Engel-nov „BALDRIANUM". nBaldriannm" se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Se razvit**. fc>t dobro želodčno vino z izvrstnim vspebom in zabranjuje tudi slabe posledice-, kakor itervozlteto, nespečnost, omotico, stisko lid. Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami, nialinovec in črešnjevec, vpliva „BaldrIanum" tudi pospešujoče pri zaprtju in zajedno krepita« na cel človeški organizem. Or. Enfre'-nov „BALDF?IANUM" ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahko prenaSajo slabotne osebe in otroci tndi pri daljšem uživanju. Najboljše je. fe Be ga zuvžtje zjutraj na tešf-e ali pa zvefer predno se gre spat en<» t-asieo kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči ^ALDRIANUM" 59 . z vročo vodo ter se mu pridane nekaj sladkorja. '¦> Dr. Engel-nov „Baldriamnn" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnfcb, mirodiloicah iu boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Campolongo, R nkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, kanalu, Čedadu, Vidmu, 1 almi, Oervinjanu, Ogleju itd. se dobi* a v lekaroab. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-AOV rBaldriaunmu po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. - •*¦*-—- svari se pred ponarejanjem! —: "- ¦••• Zahtevajte izrecno Dr. EDgel-nov 9,Baldriaiium44. Imovitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe sv. C. in 01. bodi Dam sveta dolžnost! A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. ^____'^=r- velika zaloga Tehnični biro FRIDERIK KIENTZ - GORICA ulica Ascoli štev. 20 pripsroča: parne naprave, razne vsesalue naprave plina, raznovrstne motorje in lobomonile, kompletne naprave za pekarne, parne peci, stroje za mešanje in posamezne dele strojev, ffrigala *sa stavbe, poljedelske stroje, stiskalnice za grozdje in dritjfo. Kompletne naprave za mizarske delavnice, Žagarje in mlinarje. Mline za koruzo z rodnim obratom. Naprave za parne pralnice, olje za stroje vseli vrst, sinirkov papir za čiščenje in platno. \Mil(a zalega Li»aif)ofoi)0$ ii) cfter, ==oljkinega olja prve vrste lajkiljtifc tvrik ir litrt, Diludje, Milfitte, Bari te lice ' s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobne: Eroi -'96,104, 112, 1-20, 1-28, 1-36. 1-44, 1*60, 1'80. 2—, 240. ia lnčl po 72 ?in. ------ Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. . Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------.--------- mj|a jn 8VCk------------------- Cene zmerne. Zobozdravniški in zoboiefu.iski atelje Dr. I. Eržen GORICA Jas. Verdi tekalUCe Sten. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrsle. ominira o ^oojem ateljeja od 9. are dop. do 5, mre pop Izvleček Salsapariglia in kričistilni prevretek se izdeluje v novi lekarni „pri LJUDSKEM VRTU" G. Tronsba, Gorica Cono 6- Verdi 13 Jako priporočilno sredstvo za p01uliid21.fi- sko zdravljenj«* krvi. proti zn prt ost i. za one ki imajo pomanjkanje teka iu hemoroide. Zavojček za 6 zavretkov K i, 1 steklenica ekstrakta K 2. Varstvena znamka: „Sidr»" I4T iiiinent. Capsici coiip. j^ Anker-Pain-Expelier je povsod pripooaao kot aajboljie I] sredstvo proti prehlajeajn it«. Za ceno 80 vin., K 1*40 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic 7 škatljab. z našo varstveno znamko „ai-dro»", ker le tako je zagotovljeno, d« je izdelek pravi 9r. RJCHtEKJEVA LBKARNA pri ..ilalam lava" v Pragi I JBftbethgasse &e*. & aova. Duptoo rttpoiiljuijt, ..Ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsemi v bančno stroka spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4',0,«, vloge t tekočem V GORICI .^- DelnHka gjaraica K 5,000.000. _ - CCUtralA O Ljllbljaill. - HeMrrni saklad K 450.000. '"""¦"',. ."•";¦''¦ PODBUŽNICBi Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst -