KRAŠKA KUTJA, IZGUBLJENI KAMEN KAMNITIH ZATOČIŠČ EVROPE Borut Juvanec IZVLEČEK V članku KraSka kutja, izgubljeni ka- men kamnitih zatočišč Evrope avtor povezuje najpreprostejše kamnite konstrukcije v sistem, ki se razteza od Malte do Škotske, od Kata- lonije do Istre in Dalmacije. Slovenski Kras s svojo inačico zatočišča z imenoma kutja ali hiška dopolnjuje horizontalni lok, ki se pne v severnem delu Mediterana. ABSTRACT In his article The Karst kutja, the lost stone of Europe's stone shelters the author ties rudimentary stone structures into a system which extends from Malta to Scotland and from Catalonia to Istria and Dalmatia. The Slovene Karst variety of stone shelter - called kutja or hiška - thus completes a horizontal arch spanning the northern part of the Mediterranean. Kamnita zatočišča predstavljajo r\ajbolj preprosto arhitekturo. So enocelične zgradbe, skoraj povsem takšne, ki jih rišemo kot teoretski model za prve začetke, ko si je pračlovek poiskal svoje prvo zatočišče, ki ni büo delo narave, pač pa rezultat njegove misli in dela njegovih rok. O zatočiščih lahko razglabljamo tako in drugače; in ker predstavljajo pomemben člen v kulturni dediščini, so take tudi obdelave v svetu. Na področju arhitekture je obdelav razmeroma malo. Pri nas imamo predvsem dela etnologov, na primer dr. Toneta Cevca, Zvone Cigličeve, na področju arhitekture in arhitekturnega raziskovanja pa razen skic profesorja Mušiča ni skoraj ničesar. Arhitektura je oblikovanje prostora: gre za zasnovo, za idejo, za konstrukcijo, za kompozicijo z vsenni elementi estetike in reda, za razvoj v času in v obliki, včasih celo v uporabi; arhitektura doseže svoj vrh. Žal doseže tudi svoj konec. Ne domišljam si, da je ta prispevek ne vem kako pomemben; je pa kamenček, ki ga prilagam k osvetlitvi elementa arhitekture, ki je tudi pri nas - vsaj še malo - živ. Kras je umeščen povsem logično v niz med Katalonijo v Španiji, Provanso v Franciji, obrobjem Alp v južni Švici in v severni Italiji in hrvaško Istro. Predstavlja manjkajoči člen v loku kamnitih zatočišč in povezuje vrh obrobja, ki bi ga lahko ustvarili večji. 217 Borut Juvanec 218 agresivnejši narodi v navalu poselitve plodnejših in vrednejših polj, dolin in ravnin. Linija teče po današnjem ali po nekdanjem etničnem območju starih narodov, katerih izvor, avtorstvo ali zgolj le tradicionalno graditeljstvo bi ta kamnita zatočišča lahko büa: Galcev, Retoromanov, Ladinov, Venetov, Langobardov, Keltov, (Slovencev ali njihovih prednikov, staro- selcev), Istranov (Hrvatov), v južni Italiji staroselcev. Iz te horizontalne lirüje sever- nega Sredozemlja izstopajo na Malti Mal- težaru in Kelti na Irskem, v Wallesu in na Škotskem, delno celo na Angleškem. Arhi- tektura pri tem kaže enake konstrukcijske principe. Konstrukcije definirajo obliko: ali je potem čudno, da so skoraj identične zgradbe v kamnu značilne za tako velik prostor? Posebej pomembno pri tem je, da lahko konstrukcijske principe preprostih kamnitih zatočišč povezujemo z "velikimi arhitekturami", ki so nastale pred nekaj tisoč leti: z megaliti. Gre za isto načelo stopničenja pri premoščanju razpetin, ki jih najdemo v tumulusih Bretagne v Franciji, v grobnicah na Irskem: Knowth, Dowth in Newgrange; pa v vsej kulturi nuraghijev na Sardiniji, ne nazadnje pri Hagar Quimu na Malti. Princip je v previsevanju elementov: statičnost pa zagotavljata tako vertikalni kakor horizontalni prerez. V vertikalni smeri mora previs znašati manj kakor polovico dolžine elementa ali pa mora težišče naslednjega kamna prijemati znotraj prereza samega. V horizontalni smeri zagotavlja statičnost krog: ko je zaključen, se sile, ki silijo navznoter, razdelijo v obod. S težo od zgoraj (v vertikalni smeri) se princip le še krepi: konstrukcija postaja tako vse močnejša. Starost kamnitih zatočišč ni prav velika: v Švici nosi nek primerek letnico 1641, sicer so konstrukcije stare po oceni največkrat do dvesto let (račimati moramo, da zahteva suh kamniti zid stalno vzdrževanje in da se zid, ki ga ne obnavljamo redno, sesuje v nekaj desetih letih do neprepoznavnosti). Megaliti segajo v četrto tisočle^e pred štetjem (Tarxien na Malti), v Bretagni in na Irskem datirajo nekatere detajle celo v šesto tisočletje, najbolje ohranjene tovrstne konstrukcije pa so nuraghi (italijansko) aH nuraxi (sardinijsko) iz drugega tisočletja, najmlajši so nekako iz leta 1200 pred štetjem. Slednji so zaradi svoje velikosti (kamni so poprečne velikosti okoli meter krat dva metra krat dva metra) in teže (nekaj deset ton) ter zaradi vremenskih razmer (ni zmrzali) še danes ohranjeni v celoti: lahko jih prepoznamo v konstrukciji, v kompoziciji, v urbanih postavitvah in celo po obliki. Načela sestavljanja in tehnika gradnje so pri vseh naštetih primerih enaki. Kamnita zatočišča današnjega ali bolje včerajšnjega dne nosijo vse te značilnosti; razlika je le v velikosti. In seveda v pomembnosti. Zato so te konstrukcije v arhitekturi tako slabo obdelane. Oblika zatočišč teče od povsem pravilnega kroga (na Malti nastopa celo spirala v Kraška kutja, izgubljeni kamen kamnitih zatočišč Evrope 219 dostopu na streho), valja (Alberobello v južni Italiji in v Istri), do približne polkrogle v Alpah in na Irskem (izjema so "narobe obrnjeni čobii" -Gallarus Oratory na Irskem, nekateri boriji v Provansi in navette na Minora. NeartikuÜrane oblike slovenskih zatočišč predstavljajo razvojno stopnjo od kroga h kvadratu: majhen konstruktivni (neoblikovan) material ne zahteva stroge oblike, pač pa veliko maso, ki pogojuje stabilnost. Istočasno je skoraj povsod, kjer so doma taka zatočišča, kamna v izobilju: kutja je na primer zatočišče, istočasno pa preobilica kamna, ki ga je treba čistiti s polja, süi v uporabo odvečnega materiala. Zbirališče odvečnega kamna je najbolj preprosto "ob steni", to je ob zatočišču. Včasih se tega kamna nabere toliko, da je v skrajnih primerih njegova masa nekajkrat večja od mase samega zatočišča (Kras, Prešnica). Pravokotne oblike z ostrimi robovi najdemo pri Gordesu v Provansi, enake so tudi na Irskem. Gre za zelo pravokoten tloris, preko katerega se pneta dve napeti površini v višino nekaj metrov. Strop predstavljajo veliki, ploščati ravrü kamni, preko katerih je iz manjših elementov sestavljeno ostro vzdolžno sleme. Tudi stranski sterü sta napeti, a proporcionalno manjši; v eni izmed njiju je tudi vhod, včasih imajo boriji tudi okna. Najbolj pravilne oblike so istrski kažimi, ki z okroglo obHko tako tiorisa kakor pogleda vodijo v strogosti konstrukcije. Prav vsi uporabljajo krog, vertan ali očrtan kvadrat Borut Juvanec 220 in s tem rastejo mere elementov s kvadratnim korenom iz dve. (Takega reda pri še obstoječih slovenskih izvedbah v Istri ni zaznati.) Na našem Krasu pa taka zatočišča še obstajajo: kutja (z zelo mehkim č) jim pravijo. Najdemo jih okrog Prešnice na planoti pod cesto, pa tudi visoko pod Slavnikom. Gre za prava kamnita zatočišča: majhna sprejmejo največ dva človeka, pa še ta Kutja pod vasjo Prešnica. Stoji značilno v zidu: konstrukcijsko ima zametek stopničaste kupole (z velikimi ploščatimi kamni). Zadaj je skoraj neopazna. ¦ Kutja at the foot of the village of Prešnica. Characteristically incorporated in a wall. The construction shows the first traces of a stepUke vault (with big, flat stones). From the back the kutja is almost indiscernible. ¦ Kutja devant le vUlage de Prešnica. Elle est placée typiquement, contre le mur. Du point de vue de la construction, elle est conçue comme une coupole en gradins (en grandes pierres plates). A l'arriere elle est presque inaperçue. Kraška kutja, izgubljeni kamen kamnitih zatočišč Evrope 221 morata sedeti zelo stisnjeno, če hočeta biti zaščitena. Obstajajo samostojne kutje kot neke vrste pastirski stani (Gabrovca pod Slavnikom, pa tudi v ravnini), druge rešitve so v zidovih ali pa iz zidov rastejo. V Alpah so neviere ali gaziere vedno samostojne, v južni Italiji so truliji v sklopu vasi, v Provansi so boriji vzdolžno ob zidu, znotraj polja, v Istri so kažimi vedno na Kutja na Gabrovci. Še pred leti je slxizila pastirjem, leži kaki dve uri hoda iz Prešnice v hrib. Konstrukcija je sicer kamnita, a s pomočjo lesenih opor. Zidovi so izjemno debeli - tega se na sliki ne vidi. ¦ Kutja in Gabrovca. Used only a few years ago by shepherds; situated a two-hour walk from Prešnica. Stone construction, though with wooden supports. The walls are extremely thick, a feature the photograph fails to show. ¦ Kutja a Gabrovica. U y quelques années, les bergers s'en sont servaient encore. Elle est située a deux heures de marche de Prešnica sur une colline. La construction est en pierre, avec un support en bois. Les murs sont tres épais, bien qu'on ne le distingue pas sur la photo. Borut Juvanec 222 Gabrovca ^ Kraška kutja, izgubljeni kamen kamnitih zatočišč Evrope 223 Gabrovca Borut Juvanec 224 notranji strani (včasih v kotu, včasih na sredini) zida, ki obkroža njivo. Naše kutje so redkeje samostojne, praviloma stoje v zidu, največkrat gledajo iz njega. Značilnost te postavitve je, da konstrukcija stoji zimaj polja, a v ogradi, in tudi vhod je v ravnem delu zidu. Postavitev je logična: kakor imajo v Istri majhne posesti, majhna polja, ki mejijo druga na druga, je možno postaviti kažvm le znotraj ograde. Kraška lastnina je očitno večja: večje so posesti in znotraj parcel so postavljena ograjena polja. S sosedi mejijo parcele, ne polja. Zato so polja v svoji izrabi čista: zatočišče kot hmkcionalni del gleda navzven, z vhodom, razimüjivo, z notranje strani. To je bistvena razlika, ki kutjo loči od istrskih kažimov (in kakor v Istri nisem našel kažima, ki bi bil postavljen zunaj ograje, na Krasu nisem srečal takega znotraj zidu). Prostostoječe kutje pa so lahko tudi sredi polja. V takih primerih jih pogosto obdajo z odvečnim kamnom, zbranim ob čiščenju polja, tako da postane gomila kamna nekajkrat večja od kutje same. Pomembno pa je, da ostane kutja vedno najvišja točka take gomile. Kraška kutja, izgubljeni kamen kamnitih zatočišč Evrope 225 Babuhova kutja je samostojna kutja visoko na pobočjih Slavnika. Je velika kamnita konstrukcija pravokotnega tlorisa s kake štiri kvadratne metre veliko uporabno tlorisno površino (medtem ko zaseda vsa kutja približno dvajset m.). Netipična je izvedba strehe: zaradi razpona (1.60 m) je nemogoče uporabiti le kamen. Tako teče po dolžini primarrü nosilec, na katerega so naslonjeni štirje špirovci. Preko teh so naloženi večji ploščati kamni, nanje pa so zloženi še manjši, ki tvorijo streho. Zaradi kanmov nepravilnih oblik je celo prekrivanje zanemarjano, tako da je na zimaj težko ločiti kutjo od gomile kamna, kljub temu, da je streha ravna in dvokapna. V notranjosti je klop in pa niša za drobne potrebščine, kar priča o uporabi objekta: služil je kot pastirsko zatočišče za občasno uporabo. Ta tip kutje ni značilen in je očitno plod okoliščin: oddaljen je od domačij in stoji v gozdu nizkih dreves. Kutjo so uporabljali očitno za daljše, čeprav občasno bivanje pastirjev. Šprinketova kutja stoji zunaj ograde z vhodom z notranje strani. V masah predstavlja skoraj pravilni kub dveh metrov, čeprav je seveda ob Borut Juvanec 226 Šprinketova kutja Kraška kutja, izgubljeni kamen kamnitih zatočišč Evrope Šprinketova kutja 227 Borut Juvanec 228 nevzdrževanju in ob nenehni obnovi težko doloati prvotno stanje, predvsem višino. Streha je naložen kamen s komaj zaznavnim prekrivanjem gomilaste oblike in za kakih štirideset centimetrov previseva kamnito ogrado. Vhod ima dimenzije 72 krat 95 centimetrov, uporabna notranjost pa je 47 krat 85 centimetrov ah komaj za dva človeka. Je tipična kraška kutja z značilno postavitvijo, z detajH in z uporabnostjo. Malnarjeva kutja predstavlja dobesedno zatočišče; ima zasilno streho in tri stene. Malnarjeva kutja z zametkom oboka: izjemno skromnih dimenzij, vdelana v zid. Danes je delno vkopana in seveda ni več v uporabi. Pri njej gre res le za "zatočišče". ¦ Malnar's kutja showing the first stages of a vault; extremely diminutive, incorporated into a wall. Nowadays partly covered by earth and, of course, no longer in use. All it is about is just shelter. ¦ Kutja de Malnar avec une ébauche de voute: modestes dimensions, intégrée dans le mur. Aujourd'hui elle est partiellement dans la terre. Elle est hors d'usage. C'est un simple abri. Kraška kutja, izgubljeni kamen kamiutih zatočišč Evrope 229 Malnarjeva kutja" Borut Juvanec 230 Stoji v zidu debeline kakih dveh metrov in ima obokan vhod, uporabna površina pa je slab kvadratni meter. Trenutno (leta 1994) je zasuta do polovice, še komaj opazna, saj je zaraščena z drevjem. Ta tip kutje ni pogost in je od desetih še obstoječih, ki smo jih našli v letu 1994, edina. Njeno skromno izvedbo in zaradi tega majhno uporabno vrednost pogojuje bližina vasi in s tem domače hiše, ki je nudila več zaščite ob dolgotrajnejšem slabem vremenu. Kraška kutja je nedvomno člen med bolj dodelanimi trulliji in kažuni ter alpskim zatočiščem, ki se umika pod zemljo. Kakor neviere in gaziere pod Bemino se kutja umika uporabni površini: v Alpah s površine pod njo v vertikali in na Krasu s polja (ki ga določa kamniti zid) v ravnini, v horizontali. Kutja ni dodelana konstriikcija kot kažun v Istri, ki ima strog in dosleden red v postavitvi, ni urbanizh-ana kot trulli v južni Italiji, nima toliko detajlov v masah kakor gima na Malti, ni tako eksaktno komponirana kot le borie v Provansi aH na Irskem. Ima več skupnega s skromnim zatočiščem v Alpah okrog prelaza Bemine med ItaHjo in Švico, čeprav so te konstrukcije danes dobile novo hmkcijo: vmesno odstavljanje mleka do odvoza ali do predelave (in s tem so dobile tudi nova imena, na primer nemško "kueUiaus"). Kutja ni opazen in postavljaški objekt, pač pa preprosta, majhna uporabna zgradba, ki ob strarü nemo čaka, da bo po potrebi koristna. To je ena najčistejših arhitektur: konstrukcija, ki je ena sama estetika. Te arhitektura, je etnološka značikiost, a nikoH spomenik. Ne tak in ne drugačen. Zato je za skromnega kraškega človeka še kako značilna. Kraška kutja, izeubljeiü kamen kamiutih zatočišč Evrope 231 Viri: Allen,E STONE SHELTERS MPI Press Cambridge 1990 Blanchet,A LES SOUTERRAINS REFUG ES Paris 1923 Bninhes,dela LES CABANES EN PIERRES Vaucluse Paris 1931 Cassar,P The Corbelled Stone Huts Man, April 1980 Cevc,T Občasno naseljena bivališča raz. nal. RSS Ljubljana 1976 Ciglič,Z Kamniti svet Pokr. muz. Koper Ljubljana 1995 Da Mandate ITRULLIDIPUGLLA ED I STRIA ROMA 1932 De Liusa,! VECCHIE CASE FRIULI Udine 1969 Din I Art,H Maltas Heritage in Stone Wirt Malta fil Gebel Malta 1976 Faber,A Le Bimje sull Litt.NordEste Atti dell XV Congresso Roma 1970 Freal,J L ARCHITECTURE PAYS Edit Serge Ivry 1977 Fsadni,M THE GIRNA Dominican Public. Malta 1992 Juvanec,B RAZMERJA IN PROPORCI raz naloga RSS Ljubljana 1983 Juvanec,B TIPIKA V SLOV PROSTORU Min. za znanost RS Ljubljana 1989 Juvanec,B LJUDSKA ARHIT. SISTEM Min. za znanost RS Ljubljana 1991 Juvanec,B ARHITEKTURA MED ALPAMI Min za znanost Ljubljana 1992 Juvanec,B PRVOBITNA ZATOČIŠČA Min za znanost RS Ljubljana 1993 Juvanec,B LA BORIE, raz naloga Univerza v Lj, MZT Ljubljana 1994 Juvanec,B Istarski kažim PROSTOR,znanstv.čas. Zagreb 1996 Juvanec,B BARRAQUES DE VINYES Univerza v Lj, MZT Ljubljana 1995 Juvanec,B CROT, SCELE Univerza v Lj, MZT Ljubljana 1995 Juvanec,B MEGALITH!, Bretagne Univerza v Lj, MZT Ljubljana 1996 Lüliu,G SARDINIA OF NURAGHI 1st. geogr. de Agostini Milano 1985 Lhuisset,C L'ARCHITECTURE RURALE Espace SUD Montpellier 1992 Mahoney,L A HISTORY OF MALTESE ARCHITECTURE Malta 1988 Massot,JL MAISONS RURALES EN PROV Serg Ivry 1976 Radig,W FRUEFORMEN DER HAUSENTW. HenschelVerl. Berlin 1958 Robert,! L HABITAT TEMP DANS LES MONT. Grenoble 1939 Wemer,P Oldest Documents of House Zbornik AA91 Ljubljana 1991 Wemer,P Trullis Charivari Miesbach 1986 Wemer,P ALMEN CaUwey Muenchen 1981 Borut Juvanec 232 BESEDA O AVTORJU Borut Juvanec. dr., arhitekt, profesor na Fakulteti za arhitekturo. Ukvarja se s teorijo arhitekture, z razvojem, z vernakularno arhitekturo in z vnosom elementov dediščine, identitete v projekte arhitekture današnjega dne. Aktivno deluje v nekaterih mednarodnih organizacijah, občasno predava na nekaj tujih univerzah, vodi Mednarodno kor\ferenco Alpe Adria o ljudski arhitekturi. Znanstveno raziskovalo delo obsega predvsem teoretične okvire ljudske arhitekture: tako v Sloveniji kot v Evropi. Sklop Kamnitih zatočišč zaokroža z raziskovanjem, z dokumen- tacijo in s teoretično analizo izvora, konstruk- cije, proporcijske analize in kompozicije gime na Malti, trullija v Italiji, pinnette na Sardiniji, kažuna v Istri, crota v Švici, borija v Provansi, barraque de vinyes v Kataloniji, pont de bestiar na Minorci, clochaina na Irskem. Z obdelavami dokazuje povezavo konstrukcije teh nekaj sto let starih konstrukcij z megaliti izpred nekaj tisoč let. ABOUT THE AUTHOR Dr. Borut Juvanec is an architect and professor at the Faculty of Architecture of Ljubljana University. His work focuses on the theory of architecture, development, vernacular architecture and on the incorporation of elements of heritage and (national) identity into present-day architectural projects. He is an active member of several international orga- nisations, holds lectures at imiversities abroad and chairs the International Alps Adriatic Conference on folk architecture. His scientific and research work is primarily involved with the theoretical premises of folk architecture in Sloverüa and, broader, in Europe. The subject-matter Stone Shelters is completed by research, docu- mentation and a theoretical analysis of the origins, construction, proportional analysis and compositions of the Maltese gima, Italian trulli, Sardinian pinetta, Istrian kažun, Swiss crota. Provençal borie, Catalonian barraqua de vinyes, Minorcan pont de bestiar, and Irish clochain. Comparative analysis of the construction of these structures, aged a few centuries, proves that they can be linked to the miUermia-old megaliths. SUMMARY THE KARST KUTJA, THE LOST STONE OF EUROPE'S STONE SHELTERS Stone shelters are the most rudimentary stone structures. They are witnesses of a vernacular, truly and genuinely indigenous, anonymous architecture which survived for centuries, imderwent little changes and represents the common architectural culture of the ancient peoples. They can be find on the fringes of vast ranges exposed to conquering armies, especially in areas where ancient peoples have survived into the present day: Malta, Southern Italy, the Provence, Catalonia and the Balearic Islands, Ireland, Scotland, the rims of the Alps, the Slovene Karst and Istria. The construction of these shelters links them to the megalith structures of Ireland, Brittany and Malta, as well as to the nuraghi culture in Sardmia. There is, however, an obvious distinction: whereas the architectural remnants dating back several millennia represent so- called "high" architecture - made for kings, gods and the deceased - the architecture of Kraška kutja, izgubljeni kamen kamnitih zatočišč Evrope shelters is marked by diminutive dimensions, they are made for ordinary people and adapted to them. Many shelters are still used by shepherds or labourers in the fields, either to store food and tools or as sleeping quarters. How and where they were erected and constructed is determined by certain rules and some have a quite discernible order in their aesthetic components; the Slovene ones are simple and little and are exclusively used as shelter against sudden rain and scorching sun The name kutja or kuča (the č is pronounced very softly and comes close to a "t") comes from the environs of Prešnica, elsewhere the word hiška is used.. The Karst kutja is hidden in a stone-built fence and only rarely free-standing. It differs from the Istrian kažun and Provençal borie by being on the outside of the wall but is entered from the inside. In Istria as well as in France stone walls are also borders and shelters therefore had to be on the inside, that is on the side of the field. A Karst field, on the other hand, is small and surroimded by walls, situated in the middle of the owner's lot. This made it possible to make full use of the fenced area as a field while the structure, giving shelter to man, could remain on the outside. The Karst kutja is not an important and sophisticated construction as the kažun or borie, but rather the answer to the occasional needs and options the modest people of the Karst have. The kutja is above all the missing link between the shelters in îhe rest of Europe and the easterrmiost structure of the type - the kažun. RESUME LA KUTJA DE KARST, PIERRE PERDUE DES REFUGES EN PIERRE EN EUROPE Les refuges en pierre sont des constructions tres simples en pierre. Il s'agit d'une architecture vemaculaire des plus originales, créée par des aborigenes. Elle est anonyme et a survécu pendant des siecles. Avec le temps, elle s'est un peu transformée, mais elle représente néanmoins me culture commune de construction de vieux peuples. On la retrouve aux frontieres des grands territoires, auxquels s'intéressaient les conquérants, surtout dans les régions habitées aujourd'hui encore par les peuples anciens: Malte, Italie du Sud, Provence, Catalogne, Baléares, Irlande, Ecosse, les bords des Alpes, Karst slovene et Istrie. Quant a leur construction, ces refuges se rapprochent des structures mégalithiques d'Irlande, de Bretagne et de Malte et de la culhire des nuraghi en Sardaigne. Il y a pourtant une différence nette. Les restes de l'architecture datant de quelques millénaires forment la "grande" architecture, destinée aux rois, aux dieux, aux morts, tandis que l'architecture des refuges, aux dimensions petites, est destinée a l'homme et adaptée a ses besoin. Les refuges sont toujours utilisés par les bergers, les laboureurs, pour y déposer la nourriture et les outils ou pour y passer la nuit. Les refuges ont leurs regles propres quant a leur position et a leur construction. Certains suivent meme un certain ordre dans les composantes esthétiques. Les refuges Slovenes sont simples, petits, destinés a se protéger contre les averses imprévus et contre la canicule. Le nom kutja ou kuča (avec un č tres mouillé, qui s'approche déja a un "t") est 233 Borut Juvanec originaire des alentours de Prešnica; dans d'autres endroits, on l'appelle aussi hiška. La kutja du Karst est intégrée dans la clôture en pierre, elle en est rarement séparée. Dans la clôture elle est placée du côté extérieur du mur, ce qui est different par rapport aux kažuns d'Istrie ou aux bories de Provence. La, les clôtures forment aussi des délinutations, il est donc possible d'installer le refuge seulement a l'intérieur, dans le champ meme. Tandis que le champ de Karst est im petit champ qui se trouve au milieu d'ime propriété. Tout le champ clos peut etre cultivé, c'est pourquoi l'abri se trouve a son extérieur. La kutja de Karst n'est pas aussi importante ni aussi aboutie du point de vue de la construction que le kažun ou la borie. Elle est le fruit de besoin occasionnel et des modestes possibilités du paysan de Karst. Elle représente le lien entre les refuges européens et les bâtiments identiques, plus orientaux, que sont les kažims.