Leto XXIV. TRGOVSKI LIST Naročnina za Jugoslavijo: oeioletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za ‘/«leta 90 din, za '/* leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt In denarništvo Številka 30. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tol. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Izhaia ''sak p°nedelJek- sredo in petek Liutiliana. sreda 12. marca 1941 Cena posamemi številki din 1*50 Dohodnina se namerava uvesti »Jugoslovanski kurir« poroča, da so odločujoči krogi v Beogradu prišli do prepričanja, da je sedanji davčni sistem nesodoben in neučinkovit za državne interese. Napake sedanjega davčnega sistema so tako velike, da zalo pogosto vzbuja upravičeno nezadovoljstvo gospodarskih krogov. Priznati se nadalje mora, pravijo td beograjski krogi, da velik del davčnih zavezancev ne plača onih davkov, ki bi jih z ozirom na svoje dohodke morali plačati. Prav tako je znatno število pravnih in fizičnih oseb, zal katere ni mogoče dokazati, da plačajo sploh kaj davka. Vse to dokazuje potrebo, da se mora sedanji davčni sistem temeljito spremeniti. Bolj enostavna in bolj realna davčna politika hi mogla bolj pravično razdeliti davke, pri tem pa doseči večji učinek za državno blagajno. Na podlagi vsega tega se je na odločujočem mestu sklenilo, da se začenja proučevati vprašanje spremembe davčnega sistema. Kakor se poroča iz dobro obveščene strani, ni izključeno, da se znova uvede dohodnina. Misli se, da bi se na ta način davčna služba poenostavila, predvsem pa bi dohodnina zajela prav vse davčne zavezance, ki danes iz katerih koli razlogov ne plačujejo nobenih davkov. Seveda pa se ne bi davčni zakon tudi takoj spremenil, temveč bi se vsa stvar temeljito proučila. K tej informaciji »Jug. kurirja« treba dostaviti naslednje: Dohodnino smo že imeli in odpor proti dohodnini je bil tako splošen, da je na vse zadnje morala pasti. Z načelnega stališča je morda dohodnina v resnici najbolj idealna davščina, toda le v deželi, kjer je davčna morala močna in kjer je dober davčni aparat. Če pa davčne morale ni, si mora davčna uprava pomagati z ocenjevanjem po zunanjih znakih. S tem pa so krivicam pri oceni davčne moči davčnih zavezancev odprta vrata na stežaj. To je bil tudi glavni vzrok, da je pri nas dohodnina padla. Sicer pa je veliko vprašanje, če bo dohodnina tudi v resnici preprečila, da bi ostali nekateri davčni zavezanci prosti davkov. V tem oziru še ni podano prav nobeno jamstvo in najbrže tudi ne bo. Kajti, če se danes komu posreči, da se pri sedanjih davčnih predpisih izmuzne svoji davčni dolžnosti, tudi pri uveljavljenju dohodnine ne bo drugače, ker je to odvisno predvsem od davčne uprave, kako ta posluje. Tudi večjega davčnega učinka ni pričakovati, ker je skoraj res že izključeno, da bi ljudje plačevali še večje davke, kakor pa jih danes že plačujejo. Samo oddaja premoženja bi mogla dati še večje dohodke. Seveda pa bi oddaja premoženja pomagala državni blagajni le trenutno, zato pa bi pozneje dohodki tem bolj padli. Najbolje je zato, če se ostane pri sedanjem davčnem sistemu, ki pa naj se poenostavi ter preuredi v smislu predlogov gospodarskih krgov. Res ni treba, da se od davkoplačevalcev razen denarja zahtevajo še razne formalnosti, ki morajo samo povzročati slabo kri. Dosti je, da da davkoplačevalec denar, ne pa da se še po nepotrebnem gnjavi. 60. občni Združenja trgovcev v Ljubljani Andrei Šarabon častni član Združenia Socialne akciie trgovstva V ponedeljek zvečer je bil v veliki dvorani Trgovskega doma občni zbor ljubljanskega združenja trgovcev. Občni zbor je bil dobro obiskan ter je potekel v najlepši slogi in harmoniji, da je bil eden najlepših občnih zborov, kar jih je bilo v zadnjem času. Ni pa bila le zunanja slika občnega zbora tako izredno zadoovljiva, temveč zlasti tehten je bil občni zbor po svojih poročilih o uspešnem delu združenja. Tu je treba v prvi vrsti omeniti velike uspehe, ki jih je združenje doseglo na socialnem polju. Tako je občni zbor sklenil obvezno zavarovanje vseh članov za primer smrti ter je v ta namen prevzel delo »Pomoči«, ki je dosegla že sama tako lepe uspehe. Združenje je dalo nadalje pobudo za uvedbo zavarovanja trgovcev v primeru bolezni, onemoglosti in starosti. Posebno lepe uspehe pa je doseglo združenje s svojo akcijo za zgraditev zavetišča za onemogle trgovce. Vsa akcija je postavljena na tako solidno podlago, da se bo moglo zavetišče v doglednem času tudi sezidati. Manj razveseljiva so bila seveda poročila, ki so bila v zvezi s sedanjim položajem trgovine in našega gospodarstva. Promet v trgovini pada, zaslužek pa se manjša tudi zaradi raznih predpisov, nezadostnega bruto-zaslužka, pri tem pa se davčna bremena neprestano večajo, da so že dosegla gornjo mejo dopustnosti. Naravno, da je občni zbor krepko poudaril potrebe trgovine in zahteval, da se spoštujejo pravice in eksistenčni pogoji trgovca, vendar pa tudi poudaril svoje razumevanje za potrebe celote. Patriotizem slovenskega trgovstva niso omajale niti najtežje razmere in hude krivice ter je ostal slovenski trgovec zvest svoji tradiciji, da je in ostane zvest in požrtvovalen delavec za napredek svojega naroda in Jugoslavije. Svojo neomajno vdanost Jugoslaviji je slovenski trgovec dokazal tudi v najtežjih dneh. Otvoritev občnega zbora. Občni zbor je otvoril predsednik Viktor Meden ter po konstataciji sklepčnosti občnega zbora pozdravil vse navzočne, imenoma pa: dr. Mihelčiča, kot zastopnika ljubljanskega župana, podpredsednika Zbornice za T0I Albina Smrkolja in (tajnika jdrl Plcssa. (Predsednik Meden je pri tej priliki čestital podpredsedniku Smrkolju k imenovanju, obenem pa tudi vsem novim zborničnim svetnikom iz Ljubljane.) Nadalje je pozdravil gospode: Zdenka Kneza in Jeleniča kot zastopnika Društ\a industrijcev in veletrgovcev, predsednika Trgovskega društva »Merkur« dr. Fr. Windischcr- ja> perdsednika Društva trgovskih potnikov in zastopnikov Janka Kreka, zastopnika Pomočniškega zbora Lojzeta Sitarja, ravnatelja gremialne šole Rada Gruma in zastopnike tiska. V pietetnih besedah se je nato spominjal umrlih članov der je občni zbor počastil njih spomin. Nato je podal naslednje poročilo: Poročilo predsednika Viktoria M Letošnja glavna skupščina je jubilejna skupščina, 60. od ustanovitve gremija. Dejansko pa je bilo ljubljansko trgovstvo organizirano že prej, in sicer v svoji reprezentanci ljubljanskega trgovstva že leta 1834. in smo morali leta 1934 zbog tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra proslavo 100 letnice naše stanovske organizacije odložiti. Ljubljansko trgovstvo je povezano v svoji stanovski organizaciji že več kot 106 let, in je naše Združenje trgovcev eno najstarejših v naši državi. Razvoj lOOletnice in delo naših prednikov do 1.1934 je naš tajnik lepo opisal v posebni jubilejni številki »Trgovskega tovariša«. Danes je moja dolžnost samo ta, da ob 601etnem jubileju izrekam vsem onim, ki so na kateri koli način pomagali ustvarjati in graditi naše delo in uspehe, presrč-no zahvalo. Ne sme pa se tudi prezreti nevarnost, da bi nepremišljena in prenagla davčna reforma mogla napraviti prav občutno zmedo, od katere bi imeli škodo ne le davčni zavezanci, temveč tudi državna blagajna. Živimo v dobi velikih dogodkov, ki nas neprestano postavljajo pred nova dejstva in presenečenja, hkrati pa nam nalagajo veliko skrbi v borbi za naš obstanek. Podobne težke dogodke je že doživljal trgovski stan, a vedno je znal obvarovati svojo pozicijo in jo bo znal tudi v bodoče. Marsikaj se je tekom zadnjih stoletij podrlo, ne more pa se zrušiti trgovski stan, ki je za vsako državo in narod vir dohodkov, steber blagostanja, pospeševatelj napredka in velik podpornik vseh socialnih, kulturnih organizacij in ustanov. Preteklo poslovno leto sei je nadaljevalo v ozračju negotovih razmer in neprestanih skrbi. V tej atmosferi je uprava vodila preteklo leto posle združenja. Da je v takih razmerah in občutju težko ustvarjati trajne uspehe, bo vsak razumel, zlasti če upošteva ovire, ki jih morajo prebroditi gospodarski krogi. Vendar nas tudi nevšečni časi niso vpognili in niso nam vzeli optimizma, nasprotno, strnili smo se okrog našega Združenja, Zbornice in Zvezei, delali in ustvarjali v korist trgovskega stanu. Naša mesta v upravi so častna mesta, povezana z delom in ljubeznijo do stanovskega tovariša, za njegov blagor in napredek. Bodite uverjeni, da Združenje ni nikdar izpustilo nobene prilike v korist trgovskega stanu ter vedno zastavilo svoje delo lin intervencije, kadar in kjer je bilo treba zaščititi trgovske interese. Pri tej priliki smatram za potrebno izraziti toplo zahvalo naši Zbornici za njeno naklonjenost, zlašti referentu trg. odseka in našemu dolgoletnemu prijatelju g. dr. Ivanu Plesu, (živio klici), ki nam je vsikdar pomagal z nasveti an predlogi. Ravno tako mi je dolžnost zahvaliti; se za vsestransko- podporo naši Zvezi trgovskih združenj, ki jo vodi naš odlični predsednik, tovariš Stane Vidmar s tajnikom dr. Pustiškom. (Živio!) Težko in odgovorno delo so opravljati tudi člani davčnega odbora, tovariši: Vidmar, Verbič, Novak, Čermelj in Josip Bahovec. Vsem izrekam prav toplo zahvalo za njihov res požrtvovalni trud. V reklamacijskem odboru se trudi ublažiti trdote davčnega vijaka naš tovariš Smrkolj, pa gnei tudi njemu naša topla zahvala. Glede naše šole bo podano še posebno poročilo, vendar moram na tem mestu pohvaliti vodstvo šole. Moje poročilo ne bi bilo popolno, če se ne bi danes zahvalil za pozornost in naklonjenost, ki nam jo izkazujejo ob vsaki priliki kr. banska uprava, mestna občina, obrtni oddelek in urad za kontrolo cen. Draginja, ki, je zajela zbog vojnih dogodkov celo Evropo, logično tudi pri nas ni mogla izostati, zlasti ne za one predmete, ki jih normalno uvažamo iz inozemstva. Zavedamo se, da trgovci te draginje nismo krivi in je nismo povzročili niti v najmanjši meri. Draginja ima čisto druge vzroke, številka^ lzpremembe pri Zbornici za TOI Železniške blagovne tarife se zvišajo za 10°/o Dardanele in trgovina Sovjetske unije Večji državni dohodki v i januarju Amerika na pohodu na katere nima trgovec nobenega vpliva. Če pomislimo, da je tudi v preteklem letu zgubilo mnogo držav svojo samostojnost in svobodo in da trpijo v teh deželah pomanjkanje, da so prišli mnogi celo ob vse premoženje in tudi ob življenje, potem bodimo zadovoljni in srečni, da živim« v naši lepi domovini dostojno in v miru. V lastni hiši imamo še krov nad glavo, živeža dovoljno in kar je glavno zlato svobodo. Zato tovariši le ni-kakega zabavljanja in malodušja, temveč ohranimo vztrajnost in hrabrost, ki je prirojeno svojstvo jugoslovanskega naroda. Resni časi nas opozarjajo na tesno medsebojno povezanost ter zaupanje v naše državno vodstvo, ki je znalo našo državo obvarovati najhujšega. Zato poglobimo naša čustva ter ljubezen do naše države in domovine in Bog nam daj, da bomo srečno prebrodili vse težave in doživeli srečni trenutek vstoliče-nja našega mladega kralja Petra II. (Dolgotrajen aplavz.) V tej iskreni želji in prepričanju končam svoje kratko poročilo s pozivom: »Čuvajmo Jugoslavijo!«. (Odo-bra vanjo). Sledili so pozdravi Dr. Mihelčič se zahvaljuje za pozdrave ter sporoča pozdrave župana dr. Adlešiča, ki želi občnemu zboru največji uspeh. Podpredsednik Zbornice za TI Albin Smrkolj se enako zahvaljuje za pozdrave ter želi v imenu Zbornice združenju čim lepše uspehe. Komisariat, ki je bil (uveden v zbornici, se je z današnjim dnem nehal. Zaradi komisariata pa ni delo zbornice niti najmanj popustilo, temveč bilo nasprotno zaradi vedno novih nalog, ki jih prinašajo sedanje razmere, še bolj intenzivno. Predvsem je bilo treba rešiti vprašanje prehrane. Zbornica je dala kot prva pobudo za reševanje tega vprašanja. Zalibog se to vprašanje ni vedno reševalo tako, kakor bi mi želeli, ker se je nekaj časa delalo tudi mimo in celo proti trgovcem. Vendar pa tudi priznamo, da so se zlasti v zadnjem času bolj upoštevali interesi trgovine. Zelo intenzivno si je nadalje prizadevala zbornica, da se pravilno reši določevanje brnto-za-služka, da bo ta določen na višini, da bo mogla trgovina dihati. Zlasti pa je ob vsaki priliki na-glašala zbornica nujno potrebo, da se morajo prodajne cene določiti tako, da bo mogel trgovec z izkupičkom za prodano blago nabaviti isto količino novega blaga. Težave, ki jih preživlja danes trgovina, so izredno velike, zlasti pa je težavno stališče vseh trg. strok, ki uvažajo blago iz tujine in še posebno kolonialne trgovine. Zbornica je vedno pomagala trgovcem z nasveti in informacijami, da so mogli premagati te težave. Veliko pozornost je posvečala zbornica tudi davčnemu vprašanju, ker so danes dosegli da^kl že takšno višino, kakor še nikdar dosedaj. Zbornica je izdelala tudi obširno 'spomenico » davčni preobremenitvi trgovcev in jo poslala na pristojna mesta. A tudi v vseh drugih zadevah je bila zbornica vedno trgovcem na razpolago z nasveti in informacijami ter je vedno intervenirala, če je bilo to potrebno. Danes uredbe in novi predpisi kar dežujejo in samo pretekli teden smo dobili en dan sedem novih naredb. To povzroča trgovcem silne težave. Naj se tudi v bodoče trgovci z zaupanjem obračajo na zbornico, kadar bi bili v zadregi zaradi novih predpisov. V sedanjih časih, ko je domovina v nevarnosti, je treba, da se vsi zberemo, da smo vsi strnjeni, da je vsak na svojem mestu, ker Immuo le na ta način mogli obvarovati svojo domovino pred vse-, mi nevarnostmi. (Živahno odobravanje.) Nato je pozdravil občni zbor v imenu Zveze trgovskih združenj njen tajnik dr. Irko Pustišek. Sporoča pozdrave obolelega predsednika Zveze Staneta Vidmarja, ki želi združenju najlepše uspehe. Nato je podal tajnik dr. Pustišek kratko poročilo o intenzivnem in vedno bolj naraščajočem delu Zveze. Posebno v sedanjih časih se je izkazalo, kako nujno potrebna je trgovcem njih organizacija. Če ne bi bili trgovci tako dobro organizirani, bi trgovina današnjih težav sploh ne mogla premagati, še manj pa ustaviti gonjo, ki se je bila začela po izdaji proti-draginjske uredbe proti trgovstvu. Tajnik dr. Pustišek je nato navajal delo Zveze zaradi določevanja maksimalnega bruto-zaslužka. Vsak sreski načelnik je določal zaslužek po svoje, da je nastal pravi kaos. Zveza je dosegla, da je sedaj določen maksimalni bru-to-zaslužek za vso banovino enotno. Zelo mnogo težav je povzročila I navija v nezmanjšani obliki in [ tudi kontrola cen. Potrebne so bi- volji. Ne smemo reči, da nismo j Nove davščine Kar se tiče novih davščin smo le številne intervencije Zveze. Po- doživeli nobenega pozitivnega od-novno je intervenirala Zveza tudi meva na naše zahteve in prote- I lani v tem času imeli številne se-pri Prevodu zaradi pravilnega do- ste. Pokazati moremo tudi lepe stanke vseh strok, na katerih smo deljevanja blaga trgovcem po pre- uspehe. Če ne moremo pokazati jasno razložili, kako bo v bodoče večjih uspehov, so tegaf pač krive z davki, zlasti za zavezance nad razmere, v katerih živimo. 1100.000 din čistega dohodka in z nad 2 milijona din prometa ter za skrbovalnih uradih. Trgovstvo je bilo v neprestanem “ *TrSnTev P.raV1Cf in I Imamo težave S prehrano | 0,1 e> ki so obdačeni z minimal za svojo eksistenco. V tem boju1 r i . , , . . . je imelo trgovstvo krepko oporo v »Trgovskem listu«, ki je za tr-1 pričakovala. Vendar moramo predivih davkov je imel davčni'odbor govce važen tudi iz naslednjih ko vseh pomislekov in številnih preteklo leto veliko odgovornost treh razlogov: 1. »Trgovski list« pritožb ugotoviti, da je »Prevod« pri obravnavanju davčnih ocen, je bil trgovcem vedno na razpo- med sličnimi organizacijami v dr- njč manjšo pa ima reklamacij-lago. 2. Vedno in ob vsaki priliki žavi še najbolje uspel, ker je znal slu odbor. Ko smo leta 1934. poje odločno branil interese trgov- v pravem času stvar zagrabiti brez vzročili protestno zborovanje proti stva. 3. Objavljal vse glavne ured- pretiranega birokratizma, ki smo pretirano visokim davkom je be in naredbe, ki se tičejo trgov-j ga navajeni doživljati v sličnih znašala ocena davčne uprave ca. “ primerih. 51 milij., za preteklo leto pa je Dobili smo uredbo o enotnem narasla že na 65 milijonov. Ven-moral biti vsak trgovec naročen kruhu, ki je povzročila precej ne- dar se je davčnemu in reklama-“i »Trgovski list«. zadovoljstva, vendar upamo, da cijskemu odboru posrečilo to šte- Tajnik dr. Pustišek je nato še se bodo njene trdote polagoma vilko znižati za ca. 8 milijonov. obširneje poročal o delu Zveze in ublažile. Dalje smo dobila uredbo Zbog maksimiranja cen blagu in njenih številnih intervencijah V o kontroli cen ter seznam pred- . ,, J s korist vseh trgovskih strok. metov ki spadajo pod IkontroloL^J upJava prf let0gnje”Or^ Posebno mnogo koristnih pobud o®11- Ta seznam vsebuje ze nad I ravna vanju čistega dobička to i* d?“a °d *1““v liub: J? -PoStevati. Zveza trgovski!, zdrn ljanskega združenja, ki je prav |ie nova_ uredba Potegnila skoro gotovo eno prvih trgovskih zdru- vse najvažnejše predmete pod ^‘fnj je pr,etef ‘ed*f Pod vod' kontrolo cen. Uredba o kontroli fc™1 Prfdsedmka Staneta^ V.d- ženj v državi. Te pobude so znat- . v .‘h.uiiiski nHiniracn. n no olajšale delo Zveze. V želji, za^°K blaga pa jo razširjena žc Lj^j fjn 70 in ljubljanskim zdru/eniem šelstr°k- Koliko dela so dale prijave I obširno predstavko in mu ,1 Liloir in uredba n Wvntiwi; iJ n J tudl osebno tolmačila vse težave nadalje tako živo in plodovito, pozdravlja občni zbor ter želi zdru ženju čim več uspehov. Nato sta pozdravila občni zbor še trgovskega stanu, ki naj se upo-j števajo pri oceni čistega dohodka. Med tem je občinski svet raz- tudi v bodoče. Poročilo tainika Šmuca Tajnik Šmuc je nato podal naslednje poročilo: Pod pritiskom zunanjih razmer znova vstopa v naše življenje jugoslovanska misel v vsej svoji čisti lepoti, ko združuje enakopravne in svobodne Srbe, Hrvate in Slovence k skupnemu državnemu življenju, da zaščiti ujih individualnost in da povzdigne njih kulturno, gospodarsko in socialno moč. Za letošnjo novoletno številko je »Trgovski list« objavil uvodnik, v katerem med drugim pravi: »Leto težkih gospodarskih preizkušenj, številnih razočaranj in neprijetnih presenečenj je za nami, navzlic temu pa stopamo v Novo leto z živim optimizmom in z vero, da bo po vseh sedanjih in še bližnjih težavah vendarle prišla za ljudi in narode doba lepšega življenja.« S temi lepimi novoletnimi željami smo stopili v preteklo in sedanjo poslovno leto, pripravljeni na vse težke preizkušnje, a tudi pri pravi jeni za delo, borbe in zalog in uredba o kontroli cen, ne bom ponavljal, ker je to znano. Pohvalno moram omeniti priza devanje vseh onih, ki so se mno-T , .y . t. , gokrat trudili, ko so referat zalpravljal o novem občinskem pro- g c eni; v imenu rus va inu- kontrolo cen pri kr. ban. upravi računu, s katerim se uvajajo nove s ujcev in ve e rgovcev, g. 1 r L(a]no prepričevali o pravičnem socialne davščine ter posebna pa v imenu omocms ega z ora. L Upravičenem bruto zaslužku od pisna taksa. Združenje trgovcev delovanje^med^dri^enjenfin Z j”** P^metov ki spadajo pod je po_ svojih predstavnikih posetilo v d , , v , , , , . kontrolo cen. Vsi h predpisi ima- predsednika fin. odbora 2. Derma- ostalT to ^ e°lovan j eF enako ozko j(> to slabo Posledico’ da se z nji- sti° in mu predložilo predstavko ostalo to sodelovanje enako ozko | m. trgovina vedno bolj omejuje, ter ga opozorilo na vse težkoče, Konstantne pritožbe članov za- ^i jih preživlja trgovina. Prizade radi pomanjkanja soli so dale vanie združenja sta podprla oba združenju povod za stalne inter- člana uprave in občinska svetnika odboru za pobijanje draginje, pri I vencije in je tudi to vprašanje v gg. Lukič in Čebin. Po vseh de-anketah raznih konferenc, 7dnev- zadnjem času delno rešeno. Tudi batah in predlogih pa se je po-110 zasedanje članov davčnega od- zaradi pomanjkanja petroleja smo srečilo omiliti le nekatere trdote bora, upoštevane tudi niso števil-1 imeli v začetku preteklega leta mestnega proračuna, v ostalem pa ne osebne intervencije predstav- obupne pritožbe. Letos nam je ta se proračun ni mogel spremeniti, nikov sekcij in združenja pri raz-J skrb odpadla, ker je bilo tudi tol kakor se nam je zatrjevalo. To nih oblastih. Vse to kaže, da je vprašanje na številne intervencije pa predvsem zaradi zboljšanja bilo delo združenja res intenzivno, urejeno in dobe prvenstveno pe- [ plač nameščencev. Vse to veliko in intenzivno delo trolej le oni, ki nimajo električne Združenja pa je bilo mogoče samo razsvetljave. Omeniti moram tudi I ginje. Draginja se je hotela od zato, ker imamo ne samo v upra- skrbi radi pomanjkanja olja. Tudi vsega početka zatreti z že znano vi, temveč tudi na vodilnih mestih v tem pogledu se je mnogo inter- uredbo o pobijanju draginje in z sekcij res agilne in s stanovsko veniralo, dokler ni bilo to vpra- izpodrivanjem svobodne trgovine, zavestjo prežete ter požrtvovalne Sanje kolikor toliko rešeno. predstavnike strok. Pod ploho predpisov Koncem leta 1939. je izšla ured ba o pobijanju draginje. Spomnim Vas na to leto, in sicer na mesec Vsi predpisi 90 imeli tudi izrazito protitrgovsko tendenco. Ker se ni hotelo pokazati na pravega krivca draginje, so označili trgovca, češ da je kriv vse draginje in S posebnimi odredbami g. bana I tudi pomanjkanja blaga. Alarm za Plače nameščencev in de lovni čas v trgovinah so bile določene minimalne mezde pomanjkanje blaga je bil povzro- oktober/kosrVioprirejalištevibie I ™ trgovsko in ostalo pomožno °“a8ti sestanke, na katerih sta člana od- ^ 'n s“*r za trgovske po- pozvala ljudi na se za oze rimmnip ac Nn močnike na din 1150— mesečno, ‘ ozlv je aosegei neverjeten uspeli bora za pobijanje draginje gg. No 1300—. Upra- in vse ie hitelo, kdo bo imel več se 8‘Li S™ Sra to Sratoo 'a je sM. priporoča« šeL, rezerve. Med ten. p, so se trgov-vznemirjenje, proteste ter inter- nudalje trgovine s steklom in vidno, da se je premoženjsko stajam smo razposlali 64 obširnih Pianom, trgovine s čevlji in nje združenja znatno zboljšalo Med okrožnic z vsemi pojasnili raznih konfekcija. Torej to so najglav- drugim je navedel, da je izplačalo v katerih smo opoza"- neJše stroke. Na zadnji seji Zveze združenje 18.000 din podpore one-jali na določitev maksimalnega trgovskih združenj je bilo sklenje- moglim trgovcem in brezposelnim bruto-zaslužka, razlagali navodila »o, da se predlaga g. banu uvedba pomočnikom, darova loža trg so-ilasti itd nedeljskega počitka v vsej bano- lo v Murski Soboti 10u0 din, za čeprav je število članov v 1.1940 vini. Tako se delovni čas krajša CMD 5000 din itd. padlo za 38 na lB6(i je vendar brez oblasti, brez pritiska name- V imenu nadzornega odbora je delo združenja zaradi 26 strokov- ščenskih organizacij, trgovske or- poročal g. >n v nih sekcij in razvida nad 1 200 na- ganizacije delajo to same, ker je ročilu naglasil, da je bilo financ-meščencev in 1550 poslovnih knji- blaga vedno manj, režija pa vedno no poslovanje zdruzenja v vzor-žic zelo naraslo. Še zlasti pa je to večja, ter še v prepričanju, da nem redu, da pa je tudi vse po-delo naraslo, ker so naše organi- niora tudi trgovec imet, en dan slovanje uprave bilo zelo inten zacije postale izvršilni organ za v tednu potreben počitek. zivno. Predlaga za to, da se izre mnoge uredbe. Z naraščajočimi režijskimi stro- «e blaganjiku m vsej upravi raz- Kar vas je od prvih borb za sta- ški in ureditvijo minimalnih mezd rešmca s polivalo. (Soglasno spre-novsko stvar po osvobojenju še v so se zvišale tudi socialne dajatve. I jeto.) trgovskih vrstah, prav dobro ve-1 Določili so se novi mezdni raz-1 Blagajnik Bahovec je nato poro-ste, s kakšnim idealizmom, stvar- redi v delavskem zavarovanju, in čal o novem proračunu, ki je se-nostjo teir požrtvovalnostjo in vda- sicer brez zaslišanja prizadetih, ki stavljen na podlagi lanskih izku-nostjo do stanu smo se lotili vsa- največ prispevajo. Zopet bodo go- šenj. Doklade ostanejo nespreme-kega pozitivnega dela v korist ne spodarski krogi obremenjeni za njene. Vendar pa se uprava pole našega stanu, temveč tudi naše približno 50 milijonov dinarjev oblasti, da v posebno upoštevanja države. Danes se to še vedno po-1 letno. | vrednih primerih doklado tudi po- dogodki. Da smo bili pripravljeni na delo, o tem ni dvoma, ker sta vsakemu trgovcu delo in marljivost prirojena, nič manj pa niso zaostajale v delu naše strokovne organizacije in za naše združenje moram reči, da je v preteklem letu pokazalo zelo intenzivno delo. Živo upravno delo združenja Združenje trgovcev šteje v svojem delokrogu 26 strokovnih sekcij. Bila sta dva sestanka predsednikov sekcij, 15 sej uprave in nadzornega odbora, 2 seji gospodar-sko-redakcijskega odbora, 4 uradni dnevi članov davčnega odbora za pojasnila v davčnih stvareh ter 113 sestankov sekcij. Tako smo imeli v preteklem letu v vsem 134 sej in sestankov. Pri tem ni upoštevano še posebno sodelovanje članov uprave in nadzornega odbora ter predsednikov sekcij na anketah za ureditev avtobusnih postaj, dalje stalno sodelovanje v Isameznikom zviša oz. zniža. V Ifond za zavetišče se votira znesek 50.000 din. Proračun je bil soglasno sprejet. Predsednik šolskega odbora Anton Verbič je nato poročal o delu šolskega odbora, šolski pouk se je začel 9. septembra. Poleg rednega pouka so obiskovali učenci tudi predavanja, ki so se redno prirejala. Šolski odbor je nadalje sklenil, da priredi za učence dn učenke B. razreda obvezen šesttcdenHki aranžerski tečaj, ki se bo priredil v sporazumu in z aktivnim sodelovanjem Društva aranžerjev. V smislu zakona o telesni vzgoji mladine so gojenci obiskovali tudi telovadbo. Učni načrt šole je zelo obsežen. Vsak učenec ima na teden po 11 obveznih šolskih ur, poleg tega pa mora obiskovati tudi predavanja. Trgovsko-nadaljevalna šola je trirazredna s 5 vzporednicami. Vseh učencev je bilo 117, učenk pa 130, skupno torej 247. Z malo Jeras, kot namestniki: Josip Olup st., Anton Žlender dn Jože Vcrov-šek. (Soglasno sprejeto.) Obširno poročilo o socialnem zavarovanju trgovcev je podal nato g. Janko Krek. (Njegovo poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk v celoti.) Andrej Šarabon — častni član združenja Predsednik Viktor Meden je nato na kratko utemeljeval predlog uprave, da se izvoli Andrej Šarabon, veletrgovec v Ljubljani za častnega člana združenja. Gospod Šarabon ni samo zaslužen za napredek slovenska trgovine, temveč je njegovo ime zvezano z delom v mnogih naših gospodarskih organizacijah. Posebno pa šteje Združenje gospoda Šarabona za svojega zvestega člana. Andrej Šarabon je bil med onimi našimi zaslužnimi možmi, ki so priborili 1. 1907. Jjubljanskemu gremiju slovenski značaj. Odveč bi bilo govoriti o vseh številnih zaslugah g. Šarabona. Omenim naj le, da šteje tudi odbor za zgradbo zavetišča g. Andreja Šarabona med svoje največje dobrotnika Veletrgovec Andrej Šarabon je mož, na katerega smo slovenski trgovci lahko ponosni. Zato predlaga, da se izvoli za častnega člana združenja. Z glasnim in dolgotrajnim odobravanjem so sprejeli zborovalci ta predlog. Sledil je samostojni predlog Ivana Železnikarja zaradi poenostavitve postopka pri plačevanju uslužbenskega davka in zaradi njegovega znižanja. Uprava bo delala na to, da se predlog izvede v čim popolnejši meri. Občni zbor je s tem ves dnevni red opravil, nakar je predsednik Meden z zahvalo udeležencem za- (ključdl občni zbor, ki je bil pravi občni zbor stanovske slogb in pozitivnega dela za trgovski stan. fzpremembe pri TOf zbornici maturo je bilo 33 učencev, s 4 razredi srednje šole 38 itd. Skupno je imelo zadostno prednaobrazbo 129, 118 pa te prednaobrazbe ni imelo. Učenci z nezadostno prednaobrazbo niso mogli slediti pouku tako, kakor bi bilo želeti ter snovi dostikrat niso mogli obvladati. Trgovci naj zato ne bi sprejemali učencev z nezadostno prednaobrazbo! Deloma so slabim učnim uspehom krive tudi slabe socialne razmere nekaterih učencev. Tudi v tem oziru, naj trgovci skušajo pomagati. Ko je g. Anton Verbič izrekel še svoje priznanje učiteljskemu zboru in ravnatelju šole Grumu, je zaključil svoje lepo in z velikim odobravanjem sprejeto poročilo. Podpredsednik Zvonimir Lukič je nato podal zelo lepo sestavljeno poročilo o delu gospodarsko-redakcijskega odbora in o »Trg. listu«. Uvodoma je omenil, kako je zaradi blokade prenehal uvoz mnogih predmetov ter je zato nastalo pomanjkanje tega blaga. Nato pa je nastalo še kupičenje blaga po potrošnikih. Pomanjkanje blaga pa je povzročilo tudi draginjo. Vse to je bilo vzrok, da smo v septembru 1939. dobili znano proti-draginjsko uredbo, ki je pa bila brez vsake potrebe predvsem naperjena proti trgovcem. V smislu te uredbe so se ustanovili tudi občinski protidraginjski odbori. Na sejah tega odbora v Ljubljani | so se obravnavale poleg drugih vprašanj tudi številne ovadbe trgovcev, čeprav je bilo največ teh ovadb anonimnih. Nasprotniki pa se niso niti s tem zadovoljili, temveč so pošiljali ovadbe tudi na oblastva in tudi v časopise. Začeli so se prvi srditi napadi na naš stan, češ da smo edino mi knivi vse draginje. Javnost se je hujskala proti nam in nakrat smo bili v zelo mučnem položaju. V tem težkem položaju so bili potrebni nagli in odločni ukrepi. Uprava je sklicala posebno sejo, na kateri se je temeljito obravnavalo o novi situaciji. Izvolil se je 1 »oseben obrambno-tiskovni odsek, ki je tudi izdelal program za bodoče delo. Skupno z Zvezo se je začela nato uspešna samoobrambna akcija ter so se zbrala za delo potrebna sredstva. Delo odseka je rodilo popoln uspeh in danes moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da so se hujskarije proti trgovstvu nehale. G. Lukič je nato še podrobneje opisal delo odseka. Kako neupravičeni so bili očitki, da trgovec ni socialno čuteč človek, je najbolj dokazala akcija za zimsko pomoč, za katero jo dalo ljubljansko trgovstvo do sedaj pol milijona din. Nato je opozoril g. Lukič Še na »Trg. list«. Trgovski stan je v tem Amerika na prehodu Ch. A. in M. B. Beard Izvršitev mandata (Nadaljevanje.) Predsednikov načrt je presenetil tako prijatelje kakor sovražnike. Ni se bil posvetoval niti z voditelji stranke v kongresu, niti z vsemi svojimi intimnimi sodelavci. Nastal je vihar odpora, predvsem seveda med republikanci, a tudi tnnogi demokrati so že nasprotovali predsednikovemu načrtu. Republikanci so se pri tem sklicevali na staro pravno teorijo, da Vrhovno sodišče popolnoma brezosebno primerja nove zakone z ustavo in da z matematično točnostjo, lako rekoč nezmotljivo izreka, ali je zakon v skladu z ustavo ali ne. Jasno je torej, da je vsak napad na Vrhovno sodišče napad na ustavo in na svoboščine naroda. Predsednikova lastna stranka je srečnem položaju, da ima svoje glasilo »Trgovski list«, na katerega smo lahko ponosni. Vendar pa število njegovih naročnikov še ni tako veliko, kakor bi moglo in moralo biti. Začela se je zato akcija, da se število naročnikov na »Trgovski list« poveča in vsak trgovec naj pri tej akciji sodeluje. Predvsem pa naj postane naročnik »Trg. lista«, če še ne bi bil. (Živahno odobravanje.) Poročilo o zavetiščih za onemogle trgovce je podal predsednik odseka za zgradbo zavetišča g. Anton Verbič. Poročal je, da je združenje kupilo v ta namen najprej stavbi-šče na Prulah, nato pa še večje stavbišče 4 parcel na Kodeljevem. Tu se bo zavetišče po vsej verjetnosti tudi zgradilo. L. 1939. je bilo v ta namen nabranih 133.000 din, 1. 1940. 317.000 din, skupno v obeh letih torej 450.000 din. Obljubljeni pa so še nekateri znatnejši prispevki. Bilanca zavetišča izkazuje danes 575.000 din aktiv. Tovarišem, ki so darovali ter vsem, ki so pomagali pri akciji za zavetišče izreka najtoplejšo zahvalo. Prevzem Trg. dobrodelnega društva »Pomoči« 0 tem je poročal g. Ivan Bahovec, ki je med drugim Izvajal: Na seji ^uprave dne 30, maja 1940 sem po nalogu takratnega odbora Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« sporočil, da je izredni občni zbor. »Pomoči« razpravljal o likvidaciji »Pomoči«. Razlogi so vsem dobro znani. Ministrstvo za trgovino in industrijo je namreč izdalo poseben pravilnik, ki bi v bodoče popolnoma onemogočil vsako pozitivno delo »Pomoči«, ker bi morala 75% od svoje rezerve vložiti v državne vrednostne papirje, s čimer bi bilo ovirano začrtano delo. Zato je bila torej likvidacija »Pomoči« neobhodno potrebna, če nočemo, da bi propadlo to, kar je Združenje trgovcev pred 12 leti z velikim trudom ustanovilo. Pravila »Pomoči« določajo, da prevzame, če se društvo razide, vso imovino Združenje trgovcev, ki ga upravlja, dokler se ne ustanovi slično društvo. Občni zbor »Pomoči« je sklenil likvidacijo »in prosil združenje, da prevzame vso imovino v svoje roke. Kr. banska uprava je z odlokom št. 2732 vzela likvidacijo »Pomoči« na znanje ter naročila, da Združenje prevzame vso imovino »Pomoči«. Uprava je na podlagi tega soglasno usvojila predlog »Pomoči« ter prevzela vse posle in imovino v delokrog Združenja in naročila takratnemu odboru, da v bodoče sprejema kot člane le trgovce. Društveno premoženje bivše bila razcepljena v svojem mnenju. Glavni odbori in politično vodstvo v kongresu so bili na splošno v rokah konservativnih demokratov z .luga, čeprav je bila številčna premoč stranke na Severu. Ker je bil med predlaganimi zakoni tudi tak, ki se je obračal proti silno nizkim mezdam na Jugu, so bili že ne glede na teoretična mnenja naklonjeni mnenju, da naj ostane Vrhovno sodišče kakršno je — saj so se nadejali razveljavitve zakona. Tako je vodja tega dela stranke, senator Glass iz Virginije, javno obsodil Roosevelta. In podpredsednik Garner je odšel na dopust v domači Texas in se ni vrnil, dokler ni bil predsednikov načrt poražen. Tudi liberalni demokrati so se deloma obrnili proti predsedniku, a bolj zaradi načina napada na Vrhovno sodišče, kakor zaradi stvari same. Njihov vodja, senator Wheeler, je izjavil, da je sam ostro kritiziral odločitve Vrhovnega sodišča v zadnjih letih, in »Pomoči« je ca. 150.000 din ter šteje približno 450 članov. Kakor vidite, je finančno stanje »Pomoči« ugodno in razveseljivo kljub težkim časom, ki jih preživljamo. Upamo, da bomo z združenimi močmi, ko se bodo razmere izboljšale, delo še poživili. Izdelal se bo poseben pravilnik po dosedanjih pravilih »Pomoči«, pa prosim, da se uprava pooblasti, da tak pravilnik izdela in predloži Zbornici v potrditev. Ko končujem svoje poročilo, smatram za| potrebno zahvaliti se upravi združenja in nadzornemu odboru, ki sta podprla delo »Pomoči« in jo zopet sprejela pod svoje varstvo. Prejšnji odbor je izplačal na posmrtninah nad 1 milijon 100 tisoč din svojcem umrlih. Prav posebno zahvalo pa moramo na današnji skupščini izraziti bivšemu ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku Karlu Kregarju, ki je tako spretno in požrtvovalno in nesebično vodil posle »Pomoči« do današnjega dne. Gospod Kregar ni oddal društvo »Pomoč« našemu združenju samo na papirju, temveč tudi lepo imovino ca. 150.000 din. Tudi tovarišu blagajniku Ivanu Železnikarju gre topla zahvala za njegovo delo. Skupščina je vse te predloge soglasno odobrila. Nato ja g. Bahovec predlagal, da se uvede obligatorno zavarovanje članov združenja trgovcev za primer smrti, in sicer na tej podlagi: Kadar umre kateri Član združenja, plača vsak član po din 10. Ce bo 1000 članov, dobijo svojci umrlega člana din 10.000 za pogrebne stroške. Letna članarina se določi na din 50 letno. Članov umre ca. 10 na leto in bi torej znašali letni prispevki s posmrtninami vred okoli 150 din na leto. Od obveznega zavarovanja bi se izvzeli le oni člani, ki vršijo trgovino po čl. 19/3 zakona o obrtih, to je v malem obsegu. Če bi pa kdo od takih želel biti član, postane lahko vsak čas član odseka »Pomoči« po istih pogojih. Vse te predloge je občni zbor odobril in je bilo s tem uvedeno obvezno zavarovanje za primer smrti’ za člane združenja. G. Janko Krek je nato predlagal, da se izvolijo v odsek za izvajanje zavarovanja za primer smrti kot člani: Ivan Železnikar, Simon Jurčič, Janko Čepon, Leo Franke, Hinko Kislinger, Dome-nik Čebin, Ivan Bahovec, Zvonimir Lukič, Avgust Volk in Anton Agnola; kot namestniki: Fran Pavlin, Viljem Laznik, Anton Novak. Fran Pogačnik, Ivan Pezdir, Joža Štru-kelj; v nadzorni odbor pa: gg. Karol Kregar, Albin Smrkolj, Egidij drug senator 0'Mahoney, je izjavil, da »si sodišča včasih laste zakonodajno oblast in da je treba take uzurpacije v bodoče preprečiti.« A kljub tej bistveni razliki v teoriji so republikanci in ta del demokratov skupno nastopali proti načrtu novega zakona. Mnenje pravnikov je bilo silno deljeno. Med slavnimi profesorji velikih univerz je imel načrt približno enako veliko pristašev in nasprotnikov, mnogi znani pravniki in strokovnjaki so pa sploh molčali. Zagovorniki načrta so zavračali teorije nasprotnikov predvsem z dejstvom, da ni mogoče govoriti o »nezmotljivosti« in »matematični točnosti« tam, kjer so bila mnenja dostikrat deljena 4:5. Število zveznih sodnikov, prav z vidika vpliva na razlago ustave, pa je bilo v preteklosti spremenjeno že večkrat — od Jefferso-novih republikancev, Jacksonovih demokratov in Lincolnovih republikancev — precedence torej ne manjka. V smislu odloka ministra za trgovino in industrijo z dne 25. februarja 1941 je bil ukinjen komi-sarijat pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter je komisar Avgust Tosti v ponedeljek dne 10. marca 1941 izročil posle novoimenovanemu predsedniku Trgovinsko-industrijske zbornice v Ljubljani Karlu Čeču. S Na koncu te bitke so v juniju 1987. nasprotniki Rooseveltovega načrta zmagali z enim glasom večine in napisali silno ostro obsodbo načrta in predsednika. V vsem tem času se Vrhovno sodišče samo sploh ni oglasilo, razen izjave, ki jo je podal Vrhovni sodnik Hughes, češ da Vrhovno sodišče popolnoma zmore svoje delo. A vendar so sodniki seveda zasledovali boj za in proti, ki se je tako ostro bdi v vsej javnosti. Nekako leto dni prej jih je bil sodnik Stone svaril, da zloraba oblasti utegne imeti za posledico nje izgubo. Z razsodbo novembrskih volitev ter s predsednikovim načrtom so se sodniiki menda zamislili v prihodnjost. Kaj bi bilo Vrhovno sodišče delalo v teh mesecih, če bi ne bilo predsednikove grožnje, ne bomo nikoli vedeli. Dejansko je sklenilo presenetljive stvari: 29. III. potrdilo veljavnost zakona o minimalnih mezdah države Washington, in sicer s 5 : 4 glasovom. (Manj ko leto tem dnem je prenehala poslovati TOI zbornica ter posluje kot pravni naslednik od 11. marca 1941 naprej Trgovinsko-industrijska zbornica, katera po nalogu ministrstva vrši tudi delokrog bodoče Obrtne zbornice do dne, ko bo pričela samostojna Obrtna zbornica poslovati. prej je Vrhovno sodišče razveljavilo popolnoma podoben zakon države New York.) Dva tedna kasneje je sodišče potrdilo Wagner-jev zakon o delovnih odnosih, zopet s 5:4. Pred dvema letoma, ob sporu za NIRA, je sodišče še bilo mnenja, da se zvezna vlada ne sme vmešavati v industrijo, razen kjer se d& dokazati neposredni vpliv na meddržavno trgovino. Sedaj so izjavili, da spadajo industrije, katerih proizvodi sploh pridejo v meddržavni promet, res pod oblast zvezne vlade. 24. maja je Vrhovno sodišče potrdilo, spet s 5 :4, določbe o obdačenju za brezposelno zavarovanje v zakonu za socialno varnost in neki statut države Alabama, da si ta uredi državno brezposelno zavarovanje v sodelovanju z zvezno vlado. Ob sporu za AAA so se bili izjavili, da sme zvezna vlada nalagati davke samo v svrhe povečanja svojih dohodkov, ne pa za izvedbo socialnega programa. (Dalje prihodnjič.) Dardanele in trgovina SSSR »Siidost-Echo« je objavil zanimive podatke o pomenu Dardanel za sovjetsko zunanjo trgovino. Še leto 1935. so bile Dardanele za SSSR največje važnosti, saj je šlo 9 milijonov ton sovjetskega blaga skozi to morsko ožino. 86% vsega izvoza sovjetske manganove rude je šlo 1. 1937. skozi Dardanele. Nadalje se je izvozilo skozi Dardanele 80% sovjetskega petroleja, 75% pšenice, 36% oljaric, 14% gradbenega materiala in 12% premoga. A že 1. 1936. je začel padati sovjetski izvoz skozi Dardanele* še bolj pa v 1. 1937., kakor kažejo naslednje številke. Ta izvoz je znašal v milijonih ton. 1935 8,95 1936 6,50 1987 4,96 1938 3,84 1939 1,71 V petih letih je torej padel sovjetski ,izvoz skozi Dardanele za štiri petine. Vzrok je v tem, ker se je zaradi povečanja domače potrošnje zmanjšal sovjetski izvoz, poleg 'tega pa se je začela Sovjetska unija bolj posluževati pomorskega pota čez Daljni vzhod. V veliki meri pa izvaža danes SSSR tudi mnoge svoje izvozne predme- te /po Donavi ali v črnomorska pristanišča vi Varno in Konstanco in nato naprej po železnici. Pomen Donave je zalo za Sovjetsko unijo zelo narastel. Zunanja trgovina Romunska proizvodnja nafte je padla v januarju v primeri z lanskim januarjem od 515 na 380 tisoč ton. V letih 1936,—1940. se je zmanjšala romunska letna petrolejska proizvodnja za eno tretjino od 8,7 na 5,8 milijona ton. Tovarno motorjev namerava postaviti turška vlada v Karbiku, kjer so tovarne za železo in jeklo. Dunajski spomladanski velesejem je bil v nedeljo slovesno otvorjen. Španija je kupila v Argentini 100.000 bal bombaža, ki ga bodo predelala tekstilna podjetja v Kataloniji. 535.000 motornih vozil ■ vseh vrst je izdelala Anglija v januarju. Mednarodni kartel čaja je sklenil, da se izvozna kvota čaja za sezono, ki se začne 1. IV. 1941. zmanjša za 90%. Nizozemska Indija je naročila pri tekstilnih industrijah v Manchestru 10 milijonov jardov »cam-brichea«. Romunija je sklenila s Sovjetsko unijo dogovor, po kateri ji bo dobavila za Besarabijo in kraje v okolici Odese 30.000 ton bencina. Veliko pomanjkanje gradbenega materiala je nastalo v Romuniji. Politične vesli Kralj Boris je po poročilu švicarskega lista »Vaterland« podpisal že 17. novembra 1940., ko je bil v Berchtesgadenu pri Hitlerju, tajno pogodbo, s katero je sprejel vse nemške zahteve. Angleškemu poslaniku v Sofiji pa je bolgarska vlada prikrivala do zadnjega resnico. Po nemških načrtih je razdeljena bolgarsko-turška fronta v štiri odseke. Za vsak odsek je določena ena armada. Glavni stani teh armad so v Melniku, Trngradu, Zlato-gradu in Plovdivu, vrhovni štab nemške vojske pa je v Sofiji. Vse štiri armade štejejo dosedaj 12 divizij. Prihajajo pa še nove čete. Na črnomorski fronti je samo ena divizija nemške vojske, ki je koncentrirana okoli Varne. Nemške čete pa se tudi že pomikajo proti turški meji. Angleški poslanik Rendell je z vsem osebjem poslaništva zapustil Sofijo in odpotoval v Turčijo. Do meje ga je spremil ameriški poslanik. Dan prej so odpotovali v Turčijo poslaniki Poljske, Nizozemske in Belgije. Sovjetska Rusija je začela koncentrirati svoje čete na jugu in zlasti ob turški meji, kakor poročajo ameriški dopisniki iz Carigrada. Budimpeštanski list »Pest« je ob javil sofijsko vest, moči Angliji v obliki, kakor ga je sprejel senat. Zakonski načrt je nato predsednik Roosevelt podpisal ter je s tem zakonski načrt postal zakon in stopil veljavo. Še ta teden bodo začele pošiljati Združene države Angliji vojni material. Zlasti bodo pošiljali manjše vojne ladje, ki so dobro uporabne za boj proti podmornicam. Tako bo dobila Anglija takoimenovane motorne ladje »maskite«, ki so zelo okretne in pri tem pa zelo dobro oborožene in ki imajo tudi velik akcijski radij. Japonski zun. minister Macuoku | odpotuje skozi Sovjetsko unijo v Berlin, kjer se sestane z vodjo raj- I ha Hitlerjem. V Berlin pride v za- | četku aprila. Iz Berlina bo odpotoval v Rim. Ameriški senat je potrdil sklep, da Združene države nikakor ne morejo dovoliti, da bi ozemlje kake neameriške države na ameriškem kontinentu prešlo v roke kake druge neameriške države, če bi se kaj takšnega zgodilo, bo ameriška vlada takoj odredila potrebne ukrepe za obrambo ameriških interesov. Železniška blagovna tarifa se zviš Zaman so bili vsi ugovori, zaman vsi še tako tehtni pomisleki, železniška uprava je vztrajala na linearnem zvišanju železniške blagovne tarife za 10%. Stališče železniške uprave je na seji tarifnega odbora utemeljeval gen. direktor drž. železnic inž. Jojič. Dejal je, da se mora pravočaš-no preprečiti deficit drž. železnic in zato se morajo dvigniti železniški dohodki za 200 milijonov din. V smislu predlogov tarifnega odbora je skušala železniška uprava dvigniti dohodke od tranzita. S tem pa je mogla dobiti le 50 mi da je začela I lijonov din novih dohodkov, da ji bolgarska vlada demobilizirati re- 150 milijonov din še vedno manj-zerviste, ker ni .sedaj Bolgarska j izključeno je tudi, da bi se do-več ogrožena in je torej demobili- J •> . ’ x zacija možna segH ve*U dohodki od povečanega Diplomatski urednik agencije tovornega prometa, ker je ta že Stefani odločno zavrača vse vesti dosegel svoj maksimum. Potni-o nekem premirju na albanskem gka tarifa se je pred kratkim po-bojišču. Vse takšne vesti so smešne. vegaja za 20% in se zato ne more Grška vojna se more odločiti samo .. n , , z orožjem. Kar se je začelo s to- znova zvišati. Zato ne preostane povi, se mora tudi s topovi nehati, nič drugega, kakor da se linear Brez’ podlage so tudi vesti, da je n0 zv;ga blagovna tarifa za 10%. Italija lTn7jSročUagGrčiS Grčija|?a Prevoz ima z Italijo račune, ki jih bo tudi morala plačati. Ko bo Grčija premagana, bo morala nositi vse posledice svojega poraza in izpolniti vse pogoje, katere ji bo narekovala zmagovalka. in drv pa ostane tarifa neizpre-menjena. Zvišanje tarife je potrebno, ker so se tudi izdatki železnice zvišali. Zaradi prejšnjega zvišanja tarif in Grki poročajo, da še nadalje preklasifikacije blaga se bodo si-uspešno operirajo grške čete okoli cer zvišali dohodki železnic na 3,9 Tepelenija ter da so zavzele neke milijarde din, a tudi izdatki bodo nove vrhove. Protinapad Ivanov dosegld to višino Upoštevati da je ob morju je bil odbit z velikimi 1^6 X__J# italijanskimi izgubami Po angleških vesteh se italijan- ske čete umikajo iz Gondarja proti Adis Abebi, od katere so angleške in domačinske čete oddaljene samo še okoli 300 km. Na jugu še nada lje uspešno prodirajo južnoafriške čete proti Hararju, ki je bil tudi bombardiran od angleških bomb nikov. Angleška admiraliteta poroča, da je neka angleška podmornica potopila italijansko treba tudi to, da so višji dohodki zaradi zvišanih tarif prihajali šele postopoma, dočim so se izdatki zvišali že prej. Sedanje tarife bi se mogle ohraniti le, če bi se silno reduciralo število osebja, kar pa je čisto nemogoče. V utemeljitvi zvišanja blagovne tarife se navaja, da se bodo železniški izdatki povečali za 884 milijonov din in da bodo vsa dosedanja zvišanja dala za 200 milijonov din manj, kakor pa se bodo zvišali izdatki. Železniška uprava je mnenja, da je linearno zvišanje blagovne tarife najbolj enostaven način za zvišanje dohodkov. Spremenjene gospodarske razmere to zvišanje tudi opravičujejo. Železniška uprava pa ima namero, da izvede temeljito reformo vse tarife. Člani tarifnega odbora so v svojih govorih opozarjali na škodlji 1 | leiegraisao zvezo z vsemi aaima- ve posledice zvišanja, zlasti kako tinskiml otoki Dosedanji kabli so se bo s tem onemogočilo stopi- | ze tako prepereli, da so večinoma Doma in po sveto Številne patriotične manifestacije so bile v nedeljo v mnogih krajih Jugoslavije. Vse te manifestacije so dokazovale, da se vse prebivalstvo Jugoslavije zaveda resnosti sedanjih časov, da pa je tudi pripravljeno na največje žrtve za ohranitev svobode, nedotakljivosti in samostojnosti Jugoslavije. Posebno lepa prireditev je bila v ljubljanskem opernem gledališču, kjer so organizirali dobrovoljci vojaški koncert. Na koncertu je govoril tudi ban dr. Natlačen ter je bil njegov patriotični govor sprejet z velikim odobravanjem. Posebno močan vtis pa so naredile besede komandanta dravske divizije generala Stefanoviča, ki je med drugim dejal: _ »Moralna sila našega naroda in slava naše vojske predstavljata danes brez dvoma dejstvo, s katerim je treba računati pri vseh kombinacijah balkanske politike. Slovita po svoji hrabrosti in svojih vojaških sposobnostih v daljnji in bližnji preteklosti, uživa danes naša vojska v svetu ugled, ki je v čast kraljevini Jugoslaviji.« Inž. Miloš Savčič, bivši minister in župan Beograda ter eden najbolj znanih in zaslužnih srbskih gospodarskih ljudi je umrl v Beogradu. Bodi mu ohranjen časten spomin! Podpredsednik vlade dr. Maček se je vrnil v Beograd ter imel kmalu po povratku daljšo konferenco s predsednikom vlade Dra-gišo Cvetkovičem. Poštno ministrstvo je sklenilo, da bo v kratkem vpostavilo radio-telegrafsko zvezo z vsemi dalma- je v zadnjem času poklalo tako mnogo goveje živine, da so ostali celi okraji brez nje. V bodoče se sme prodajati samo svinjsko, ovčje, kozje in konjsko meso. Filmsko podjetje Ufa je izdalo za 1. 1939./40. zelo ugodno poslovno poročilo. Kinematografi Ufe so imeli to leto v Berlinu 61 proti 47 milijonom obiskovalcev v prejšnjem letu. Ufa je proizvela 27 velikih, 18 kratkih, 32 kulturnih v nemškem in 22 kulturnih filmov v tu-ih jezikih. Ufa ima v Nemčiji in tujini 186 kinogledališč. Velika Britanija je zgradila v poldrugem letu vojne 480 vojnih ladij, t. j. 5krat več ko v najboljših predvojnih letih. ranje cen, ki ga zahteva ministrstvo za prehrano. Kako temeljili so bili argumenti članov odbora, je zlasti dokazal govor gen. tajnika ljubljanske zbornice Ivana Mohoriča, ki smo ga objavili v prejšnji številki. Toda bilo je vse zaman in železniška uprava ni hotela popustiti. Tako se bodo zvišale za 10% vse blagovne tarife razen za žitarice, krompir, drva in krmo. Ti predmeti so se izvzeli na izrecno zahtevo ministrstva za oskrbo in prehrano. Nobenega dvoma ni, da bo zvišanje tarif znova pognalo navzgor vse cene. Večji državni v ianuariu Drž. dohodki so znašali v janu- križarko tipa | arju 1354*5 milijona din, kar je za »Condottieri«, ki je plula v sprem- 1 miliiom ali za 10*09% več stvu dveh rušilcev. Križarka je 8 milijona ali za vec imela nekaj nad 5000 ton ter je kakor je bilo predvideno po pro- bila oborožena z 8 šestpalčnimi to- računu. Manj so dali, kakor se je povi. * računalo: splošni neposredni davki Francoska vlada je protestirala . d- davki za pri južnoafriški vladi, ker je bil ‘ , zaplenjen francoski parnik »Ville 1024% 111 carine za 2' 47%. Vec de Majunga«, ki je vozil iz Da- pa so dali, kakor je bilo proraeu- karja proti Madagaskarju, torej iz nano posebni davki za 47'3%, tro- ene francoske luke v drugo. (Od k .J kk-*qo/ takse za 25*52% francoskega premirja so angleške sarme za »568%, taksie z;a .ib o oblasti zaplenile 110 francoskih tr- in monopoli za 1144%. Nadalje so govskih ladij.) dale železnice za 2603, pošta za Na konferenci francoskih gene- 372 in rudniki za 67*97%. Vsi iz- so znašali 12154 milijona francoske kolonialne posesti v din, za 0*70% manj kakor je bilo okviru obveznosti, ki jih je pre- proračunano. Dohodkov je bilo to-vzel maršal Petain s sklenitvijo | rgj za 139’j milijona din več ka- neuporabni. Uredbo o drž. računovodstvu so objavile »Službene novine« z dne 10. marca. Uredba je zelo obsežna ter ima 255 členov. V veljavo stopi 1. aprila. Najvažnejše določbe uredbe, zlasti o drž. licitacijah, bomo objavili. Letošnje velikonočne počitnice bodo trajale na srednjih šolah od 10. do 22. aprila vključno. Bolgarski listi naglašajo, da Bolgarska ni zasedena od nemških čet, ker je oblast še vedno v rokah bolgarske vlade. Glede suverenitete bolgarske države ni nastala prav nobena sprememba, naglašajo bolgarski listi. Angleški minister za delo Bevin je izjavil, da se bo v najkrajšem času razvila med Nemčijo in Anglijo odločilna bitka na Atlantskem oceanu, čeprav je prepričan v končno zmago Anglije, je vendar potrebno, da takoj namesti še 50 tisoč delavcev v ladjedelnicah, 100 tisoč delavk pa v municijskih tovarnah. Sedanja vojna se ne bo odločila v Sredozemskem morju in v Afriki, temveč na Atlantskem oceanu in nad Anglijo seženi dohodki 12.944, t. j. za 683 milijonov din več kakor je bilo po proračunu predvideno. V»i izdatki j l0ri ^ejegrani) v katerem zahtevajo, pa so v tem času znašali 11.24,04 da jrska da Vel. Britaniji pomor-milijona din ali za 8'46% manj ko ska oporišča na razpolago. Novi turški proračun znaša 304,9 za 35,7 milijona turških funtov več ko prejšnji. Proračunsko leto se začne v Turčiji 1. junija. Na Islandu je po ameriških ve steh sedaj 70.000 britanskih in kanadskih vojakov. Lani je zgradila Anglija 68 vojnih ladij s 540.000 tonami. S švicarskim plebiscitom je bil odklonjen predlog o prepovedi alkohola. Romunska vlada je prepovedala proračunano. Vsi dohodki so bili v 10 mesecih za 1721 milijonov din večji ko izdatki. Dobave - licitacije premirja. V zvezi s to konferenco se poroča, da je admiral Darlan izjavil v imenu francoske vlade, da bodo spremljale francoske vojne ladje francoske trgovske ladje, če se ne bi nehali angleški napadi na francoske trgovske ladje. Nemški strmoglavci so prileteli v velikem številu na Dodekaneške otoke ter zasedli vsa letališča. Britanski bombniki so izvedli močan napad na Drač. Nastali požari so se videli 100 km daleč. kor izdatkov. V prvih 10 mesecih znašajo do- Ze v 24 urah barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuko itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo Bitto na Atlantskem oceanu se U na JQS. REICH je začela, je izjavil zastopnik bri- tanske admiralitete. Nemci so silno p0nanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 povečali svoje napade na trgovske 1 ladje in tudi dosegli znatne uspe he. Tako priznava angleško poročilo da je bilo v tednu, ki se je končal 2. marca, potopljenih 20 ladij s skupno 148.038 tonami. Ameriški senat je sprejel Rooseveltov predlog z 61 proti 30 glaso vom.Pri zadnjih debatah v senatu se je opazilo, da je opozicija zelo utihnila. Senatorji niso več dobivali od ljudi pisem, da glasujejo proti predlogu. V ameriški javnosti je nastal zadnje dni močan preobrat, ki je vplival tudi na senat. Ameriška poslanska zbornica je sprejela Rooseveltov predlog o po- Telelon št. 22-72. Nabava elektromateriala za pošt ne vagone. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo dveh gene- _________________________ _ ratorjev, dveh regulatorjev in dveh vsako klanje goveje živine, ker se razvodnih plošč za električno razsvetljavo v poštnih vagonih. Dobavni rok 90 dni. Z 10 din kolko-vano in obvezno ponudbo je treba predložiti ekonomnemu odseku direkcije (Sv. Jakoba trg štev. 2/1., soba štev. 42) do 20. marca 1941. do 11. ure dopoldne. — Pogoji po | 20 din v pisarni direkcije. Nabava elektromateriala za postne vagone. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo generatorja, regulatorja in razvodne plošče za električno razsvetljavo v štiri-osnem poštnem vagonu. Z 10 din kolkovano in obvezno ponudbo je treba predložiti ekonomnemu od-seku direkcije (Sv. Jakoba trg št. 2/1 soba štev. 42) do 23. marca 1941. do 11. ure dopoldne. — Pogoji po ceni 20 din v pisarni direkcije. Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2°/011 Vsi drugi pa se mučilo in delalo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC tistega as rdeClml srci, našo najbol)šo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užiteh 1 A. ŠARABON S CD. LJUBLJANA S-------------------- Uvoz kolonl|alne robe Veletrgovina s Špecerijo Velepražarna za kavo Milni za dišave Glavna zaloga rudnin*, skih vodd Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št 26-66 Kratke gospodarske vesti iz države V Beogradu so se začela pogajanja med našo in nemško delegacijo zaradi ureditve uvoza sta-nične volne iz Nemčije Pogajanjem predseduje predsednik posvetovalnega odbora za tekstilno industrijo Vlada Ilič. Zasedanje Jugoslovansko - italijanskega stalnega g ospodarskega odbora, ki se je začelo 3. t. m. v Rimu, se bo ta teden uspešno zaključilo. Tako ena ko druga stran polaga važnost na ugodno ureditev vseh vprašanj. Izšla je uredba o carine prostem uvozu 1200 vagonov sladkorja. Ta sladkor pa ne bo uvozil Pogod, kakor se je prvotno poročalo, temveč drž. tovarna za sladkor v Belju. Fin. minister je pooblaščen, da za ta sladkor zniža drž. trošarino, če bi bila nakupna cena tako visoka, da bi bil zaradi tega uvoženi sladkor dražji od domačega. Tovarna za kekse Bizjak v Zagrebu je ustavila obratovanje, ker ni mogla dobiti moke za izdelovanje svojih izdelkov. Kakor ču-;emo, se bo tovarna najbrže preselila v Beograd, kjer ji pri nabavi moke pač ne bodo delali neprilik. Družba »Silos« je začela graditi v Sisku velik prekladalni silos s kapaciteto 5200 ton. Novi silos bo posebne važnosti za prevoz žita v pasivne kraje. 3,000.000 kg bombaža je prišlo iz Sovjetske unije v Maribor. Carinske ugodnosti za uvoz umetnih gnojil Finančni minister je predpisal naslednje pogoje za izkoriščanje carinskih ugodnosti za uvoz umetnih gnojil: Potrdila za izkoriščanje ugodnosti dajejo samo carinarnice na pismeno vlogo uvoznika, in sicer samo za blago iz IV. dela uvozne carinske tarife. Carinarnice morajo te vloge rešiti še isti dan. Umetna gnojila morajo ustrezati pravilniku o uvozu in prometu umetnih gnojil z dne 21. XI. 1935. Uvozniki, ki niso potrošniki, morajo voditi register o uvozu in prodaji umetnih gnojil. Potrošniki-uvozniki jia morajo predložiti potrdilo upravne oblasti, da uvoženo količino v resnici potrebujejo za svoje posestvo. Organi fin. kontrole imajo pravico, da vsak hip pregledajo uvozni register, fakture in zaloge umetnih gnojil. Uporaba umetnih gnojil za druge namene se kaznuje po carinskih kazenskih predpisih. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Izdajatelj »KomMraij Trgovakeg« lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani-