PRIMORSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRI O H U E Uto 1. itev. 108 - Cena 2.- liri TRST, torek 18. septembra, 1945 Uredništvo in uprava. Piazza Goldoni št. 1-1. Tel, št. 93806. 93807, 93808. Rokopisi se ne vraža jo Nasa 'sola in nje zakonitost G. profesor Simoni je ponov-izjavil, da se bodo pod za-"tniffco vojno upravo “končno jtovale svobodne in legalne» [takonite) slovenske šole. Ob V pričakovanju sklepov londonske konference Jugoslovansko odposlanstvo prispelo v London rugi priliki so se zavezniki po-da nam odpirajo šolef r?*, ko je cela generacija bi-»iit 2 ni Gospodje od zavez-1*e uprave dobro vedo, da ji J ni treba na novo odpirati, j r so bile v večini naših kra-Podprte takoj po kapitulaciji Mije. Ko je zavezniška vojaška Prav a prevzela oblast v teh se je na teh šolah zadevalo šolsko leto 19H.-45. ®*P°d Simoni gre omalovaže-mio preko tega dejstva in ^ira našo šolo tekom borbe J* neresno in — protizakonito. resnosti naše šole, kdaj poz-*2e/ danes bi radi spregovorili r besedi o njeni zakonitosti. šole so bile odprte v vseh "j*"1 krajih, ki so bili tekom Jne pod, obrambo in kontrolo jr korpusa Jugoslovanske ar-7.^, korpusa pri katerem so • t! antflo-amerišlti zavez-ijki imeli svojo vojaško misijo, ^osvobojenem ozemlju je Ju-Rovanška vojska prepustila *° civilno upravo in tako tudi ye,nizacijo in vodstvo šolstva tj^ni oblasti, ki je po kapi-to ^ji Italije bila edina mož-cfoiZna oblast na osvoboje-ozemlju. Potemtakem so ^kanite vse šole, ki so osno-J)c”e pod katerokoli okupacij-fj?,°blastjo. Toda ne, okupa-zavezniška oblast nam Js ‘zakonite* šole. Samo s to ujk°, da je «nezakonite* slo-šole naše ljudstvo sprejo * vsem navdušenjem zato, jih je z železno voljo usta-j^o, jih v stalni življenjski iiarn°sti vzdrževalo in ker je Jj* duh odgovarjal ljudskim ffium, medtem ko se za se-1 ponujane ‘‘zakonite* pod j ^lenimi pogoji ne more nav-j!ievati. Morda je nezakonitost Jšol v .borbi v tem, (la so •kojožili našo šolo lastni otet-" in bratje slovenskih itčencev *nn, da so kot pripadniki Ju-l^ovarujte armade branili napasi pred fašistično-nacistič< London, 17. VZN. — Svet petih zunanjih ministrov bo danes razpravljal o predlogih italijanskih in jugoslovanskih predstavnikov ter mnenju predstavnikov kolonij in Indije o italijansko-jugoslovanski meji. Predsednik kitajskega ministrskega sveta dr. T. V. Soong je prispel v Anglijo in se je včeraj zvečer sestal z ministrskim predsednikom elementom Attleejem. Sestava jogoslovan-skega odposlanstva Beograd, 17. — Po poročilu ministrstva za zunanje zadeve Je sestava odposlanstva, ki bo predstavljalo Jugoslavijo na konferenci zunanjih ministrov velesil v Londonu, .sledeča: • ■/ Vodja odposlanstva: podpredaed- "'Hi osvajalci, katerim so po- i v borbi proti lastnemu ^odu ljudje znamke Baraga ij^i bi vedeli ali smatrajo y*&a zavezniki za zakonite L® Šole, ki so jih s pomočjo y°dnih izdajalcev odprli Nem• svojih postojankah? Ob o®«ovanju komisije za sloven-t® učne knjige pri zavezniški upravi smo namreč fitali s" »me «šolskega nadzornika* j^^na. Ce se prav ne motimo, Postal ta gospod šolski nad- šele pod nemško okupa-Kdo ga je imenoval? Ali v &•*» g. Simoni ta imenova-- ’ Potemtakem je bila šola |JW%o okupatorja legalna ustanovljena pod zaščito ,jl Eniške Jugoslovanske voj-pa — nelegalna. iiQ^0r»i>es ip svet zunanjih ministrov sklenil do-dati na seznam deie£* k: so povabljene, da predložijo svoje nazore o italijanskem mirovnem dogovoru, tudi imena Poljske, Ukrajine in Bele Rusije. Svet je objavil, da je vprašanje italijanskih kolonij bilo predloženo »zastopnikom v svrho podrobnega proučevanja, tako, da bo mogoče do skrajnosti izrabiti načrt, ki ga je predlagalo zastopstvo Zdru- ienih držav. Na ta način se bo oziralo tudi na stališča, ki jih izražajo druga zastopstva*. * Pravda o sestanku zunanjih ministrov Moskva, 16. Tass. Mednarodni o-pazovalec «Pravde» omenja vprašanja, ki se stavijo svetu zunanjih ministrov petih velesil, in piše: »Popolnoma jasno Je, da so vprašanja mirovne ureditve silno zamotana, kajti tičejo se dežel, ki so bile prej zaveznice ali podpornice hitlerjevske Nemčije. Ko se je začel hitlerjevski blok rušiti, so zavezniki in pristaši postopoma odpadali od hitlerjevske Nemčije, njihova, zunanja politika se je izpremenila, prešli so na stran protinemške koalicije, in prispevali svoje v boju proti bloku napadalcev. Naravno je treba, pri snovanju mirovnih pogodi upoštevati vse t* činitelje. Rezen tega se pojavljajo še mnoga druga vprašanja. Tako n. pr.; kar se tiče Italije, prihajajo v ospredje teritorialna vprašanja, ter vprašanje bodoče usode italijanskih kolonij. Javno mnenje zavezniških dežel in vseh svobodoljubnih narodov kake živahno zanimanje za delo sveta sunanjth ministrov. Miroljubni na- svojem delu naletel na mnogo težav. Te so pač neizbežne. Vendar ustvarjajo nakopičena izkustva sodelovanja in volja narodov do miru ugodne predpogoje za premostitev teh težav. Upravnanje in utrjevanje svetovnega miru je tako vafc-na stvar in milijoni mož in žena so pri tem tako življensko prizadeti, da moramo delo sveta z vso pravico imenovati majvein jši dogodek v sedanjem političnem položaju. ,Unita" o neopravičenih zahtevah Italije do tujih ozemelj Rim, 16. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga iz Rima poroča, da je pisat časopis »UnitA* na dan 8. septembra, dan kapitulacije Italije, sle^ deče: «V zadnjem času se Je mnogo razpravljalo o krivcih italijanske narodne katastrofe, toda imena naj. neposrednejših krivcev še do danes niso pravno ugotovljena*. List piše, da so se fašisti medsebojno obtoževali in navajali kot odgovorne krivce kralja, Badoglia, prestolonaslednika Umberta, Roatto, Ambrosia, Carbonia in druge. Najbolj kompro-mltarinkn se je posrečilo pobegniti, nekateri drugi pa spet žive mirno v svojih hišah, nosijo bivše čine, imajo velike materialne dohodke in vse udobje. »Medtem, ko se v Italiji skuša omajati ugled Sovjetske zveze*, piše »UnitA*, vidimo odgovorne protifašistične elemente iznašati iste zahteve, ki jih Je svoj čas na ve* glas zahteval fašizem, in branijo Italijanske kolonije brez ozira na njihovo razliko in na to, da so nekatere osvobojene in bi jim tako odvzel samostojnost. Ono odkrito govore o potrebi ohranitve mej, določenih z imperialistično pogodbo v Rapallu, ki jih danes nihče ne bo priznal Italiji. De Gaspari odpotoval v London Rim, 16. Reuter. Italijanski zunanji minister de Gaaperi je odpotoval z letalom iz Rima v Lon-dan, da se udeleži zasedanja sveta Maršal Tito o razdelitvi 50 vagonov sladkorja Beograd, 17. Tanjug. — Predsednik zvezne vlade, maršal Tito je odločil, da se izroči 50 vagonov sladkorja, ki jih je poslala v dar jugoslovanskim otrokom češkoslovaška vlada, Osrednjemu odboru AFZ-* Jugoslavije, da ga razdeli našim otrokom in otroškim domovom. Ob tej priliki je maršal Tito poslal Osrednjemu odboru AFZ-a, naslednje pismo: «Na*a vlada je sprejela od češkoslovaške vlade 50 vagonov sladkorja kot darilo jugoslovanskim otrokom. Protifašistična fronta žena Jugoslavije je v štiriletni borbi naših narodov poleg ogromnega prispevka, ki ga je dala za dokončno osvoboditev naših narodov, mnogo prispevala tudi k preskrbi stotisočev naših nepreskrbljenih otrok in vojnih sirot. Zaradi tega mislim, da bo Protifašistična fronta »ena Jugoslavije najbolje razdelila to bratsko darilo in bo po trudu svojih organizacij širom vse domovine prispevala k temu, da bo vsak naš nepreskrbljen otrok, vsak naš otroški dom dobil določeno količino tega sladkorja. Stavljam vam na razpolago 00 vagonov sladkorja, ker sem prepričan, da boste tudi to palogo popolnoma izvršile. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Josip Broz-Tito.» Pearl • Harbour - simbo japonske zahrbtnosti Washington, 16. Tanjug. OWI Press priobča izjavo Deane-a A chensona , da predstavlja Pearl Harbour simbol japonske zahrbtnosti. Achenson je odgovoril na vprašanja, ki so mu jih postavili tuji novinarji v zvezi s pismom japonskega ministrskega predsednika Higašl Kunia, v katerem poziva a-merišao ljudstvo, da pozabi na Pearl Harbour, ker so Japonci sedaj »popolnoma miroljuben narod*. Higaši Kuni pravi v pismu, da je treba »pokopati sovraštvo, ker je vojna sedaj končana*. Achenson je izjavil, da je to pismo najboljši dokaz, da Japonci niso sposobni ceniti evojih lastnih del in spoznati duše ameriškega ljudstva. Pearl Harbour ni simbol sovraštva do Japonske, temveč simbol japonske za- BoJ prlnorsksoa ljudstva Je pokazal njegovo veliko življensko sposobnost ln odpornost, ki Je pod najtežjimi pogoji ofiuvalo svojo visoko zavest, narodnost ln kulturo. Že pred nastopom ftsizma se Je pričelo raznarodovanje slovanskega življa. Slovanska beseda Je bila obsojena na smrt. Slovanski Jezik Je bil prepovedan tudi v cferkvl. Vse prosvetne, kulturne, socialne, gospodarske ln politl&ne ustanove Slovencev so bile ukinjene. Vzdržati takšno strahovlado z dviqnJeno glavo Je mog:o samo visoko zavedno in svobodoljubno ljudstvo, Zlomiti ga niso mogle niti konflnaclje, niti deportacije, obsodbe na prisilno delo, zapor za petje slovanskih pesmi, zlomilo ga ni niti množično sojenje proslulega posebnega sodišča. Vse to Je samo lo bolj Jekle-nilo odporno moč primorskega ljudstva. Te žrtve pomenUo po zrna-goslavju ln krvavih žrtvah Jugoslovanske armade svetal zgled velikih zaveznikov in vsemu človeštvu ter Jim narekujejo, da se ne sme ponoviti krivica lz 1918-1920 leta. Odnošaji med Poljsko in Vatikanom Vatikan Je krili določbe konkordata Varšava, 18. Tass. — Poljsko časopisje je priobčilo sklep ministrskega sveta, ki se tiče odnošajev med začasno vlado Narodne enotnosti poljske republike in Vatikanom. Poročilo poudarja, da je bil po razpravi soglasno sprejet sledeči sklep: «V zvezi s tem, da je leta UHO. Sveta stolica preko berlinskega nuncija poverila upravo ohelmske hrbtnosti. «Mi smo sklenili, da ne ; škofije gdanskemu škofu Karl Us- bomo nikoli več dopustili, da bi iz-1 ri-šili Japonci tako podlo dejanje*. ! Tako je rekel Achenson. »Mi se držimo besedi mlafstra Byrnesa, da presojamo japonsko vladavino po njenih delih, a ne po njenih besedah*. ria Spletu, Nemcu, kar predstavlja prekržitev konkordata, zlaati pa člena 9., po katerem ne bi smel noben del poljske republike biti odvisen od škofa, ki biva izven meja poljske države; v zvezi s tem, da je Sveta stolica imenovala Nemca Bresttngerja za administratorja gnezensko-poznanjske škofije z ju-risdikcijo nad Nemci, ki prebivajo na ozemlju gnezensko-potsdamske Pariz, 17. Tanjug. — Po vesteh škofije, kar predstavlja spet krši- 11 smrtirh obsodb vichyjskih lunkcionnrjev Začasna vlada Narodn« sloge izjavlja, da kakor doslej ni prav nič omejevala delovanja katoliške cerkve, tako bo tudi v bodoče dala katoliški cerkvi polno svobodo delovanja v zakonskih mejah. agencije Reuter je sod šče v Orleansu izreklo smrtno obsodbo nad 11 bivšimi funkcionarji vichyskega oddelka Eura in Loare, med katerimi se nahaja tudi bivši prefekt Pier La Baube, nato nek bivši policijski komisar in trije policijski inšpektorji. Oni so obtoženi smrti 488 francoskih rodoljubov. Jaksetlchu so podalj-iall dopust Trst, 17. — Jurij Jaksetich, ravnatelj tista »Lavoratore*, je danes dobil nadaljnih 10 dni dopusta, da lahko vnovič obišče bolnega sina. Zdravstveno stanje Dr. SubaiKa Beograd, IT. Tanjug. — Dne 10. zunanjih ministrov. Spremlja g* j wptembra t. m. je iznenada obolel zasebni tajnik Arturo Canall drugi diplomati. in Trst je pripeljal Italijo na pot imperialistične politike Profesor Oxfordske univerze o tržaškem problemu dveh razlogov: ^dtem ko se zdbranjuje ki,Vanje šolskim nadzornikom, imenovani od naše na-oblasti, ki je ves čas pod te zavezniško borbo, ne mo razumeti, da g. Simoni po-^enovanje nemškega osva- 8imoni je našim zastop-kategorično izjavil, da ne vnjenomti enega uči-oL? temu, tako kategorično kurjenemu načelu, vendarle 'i u>han šolski nadzornik, ki naših krajev.» *!i( e/. ž* govorimo o zakonito-r«<ži vprašali, kaj misli \*°ni o zakonitosti učitelj-k , točaja v Gorici, kateremu \frelcel na zadnji učiteljski cj,'orenci v Gorici g. prof. Ka-\r>eljavnost, češ da ni dobil h fzjave o eksistiranju te-•J1/0* Gospod Simoni bi mo- i iHr** Kneinw’dn je St °s*Wttla in vodila ta- Priznana naša šolska ob-Rodnostjo in odobren jem ,9o da je bU na otvoritvi kJ‘rfi)„P ia colo zastopnik te a Je ' Potemtakem mislimo, tečaj, ki je bil pod ellstvom ZVU zakonit. v ®J VOm *di’ ** j* tUdi ** V r,Jakonit, potem pa mora-NuC®'^no* Izjaviti, W ne (ko -*10 takega igračkanja $ 0!®tbo stvarmi, kot je Beograd, 16. Tanjug. — List »Glas* objavlja odlomek iz članka gosp, Taylorja, profesorja oxford-ske univerze, o odgovornosti pred-faMstirne Italije za nasilja nad Jugoslovani, Gospod Taylor piše: »Britanska javnost ljubi plebiscite. Tukaj lahko vidi plebiscit, ki traja preko 20 let, neprestano glasovanje ljudstva, o katerega rezultatu ni mogoče dvomil. Slovenci niso pristali na to, da bi umrli kot narod; in nikoli se niso pomirili pod italijansko oblastjo. Leta 1940. ko Je Italija stopila v vojno na strani Nemčije, »e jim je ponudila prilika, da so to pokazali. Končno so Slovenci mogli najti zaveznike In postali so zavezniki Velike Britanije, še prodno je vojna dosegla jugoslovanske meje, ln to v času, ko je imela Velika Britanija Je zelo malo zaveznikov, Bili »o nosi-teljl odpora po vsej jugovzhodni Ev. ropi in sčasoma so postali najmočnejši element v narodnoosvobodilni borbi, iz katere je zrasla nova Jugoslavija z maršalom Titom na čelu. Zato Slovenci sedaj ne zahtevajo, da bi bili osvobojeni izpod Italije, kajti osvobodili so se sami. E-dtno, kar zahtevajo Je to, da ne bodo spot nasilno prišli pod italijansko oblast. Italijanom »e je kruto maščevalo, da so vzeli Trst — mnogi izmed o-nih, ki so zažigali zgradbe delavskih sindikatov In pretepali ali ubijali italijanske liberalne politike, so se naučili svoje obrti v Trstu, kjer so zažigali poslopja slovenskih narodnih ustanov in ubijali slovenske predstavnike ob odobravanju liberalnih Italijanov. Kar je še huje — posest Trsta Je pripeljala Italijo na pot imperialistične zunanje politike. Končno Je to pripeljalo do vseh katastrof leta 1940. in v letih ki so sladila, kajti Trst ni nikoli bil niti ne more kdaj biti italijansko pristanišče, ker nima z Italijo niti trgovske zveze, niti nima zanjo nobenega gospodarskega pomena. Pod katerokoli nacionalno suve- renostjo, Trst ostaja vedno pristanišče srednje Evrope. Nerazdružno j« povezan ■ svojim zaledjem, ki sega ne severu do Prage, na vzhodu pa do Budimpešte. Poprej je bil sredstvo nemškega imperializma za prodiranje na Jadmnsko morje, sedaj pa je postal sredstvo Italijan, skega imperializma v njegovih poizkusih, da bi se prebil v srednjo Evropo. Italijani so svojo kontrolo nad Trstom surovo zlorabljati, da Je bilo treba blago, ki so ga proizvajali na jugoslovanskem ozemlju, 80 km daleč od Trsta, izvažati preko Hamburga*. Reka Flavija odlikovanje marSala Tita Reka, 16. Tanjug. — Včeraj se je vršila v gledališču Verdi svečana proslava ob priliki odlikovanja maršala Tita z «Redom zmage*. Prebivalstvo Reke je javno pokazalo svoje veselje In vdanost voditelju, ki je s avojim delom odprl nove vidike mestu in vsej obali severnega Jadrana. Doslej so na tem odseku več kakor 20 let sejali narodnostno sovraštvo, danes pa se ta kraj izživlja v sodelovanju hi bratstvu Italijanov in Hrvatov. Neprestano naraščanje proizvodnje v Jugoslaviji Beograd, 16. Tanjug. — Tovarna svile v Osijeku, ena največjih te vrste v naši deželi, je takoj po o-svoboditvi neovirano nadaljevala z delom, ker je Imela na razpolago zadostne količine surovin. V pričetku so delavk« delale -8»)tr dpevjio, pred enim mesecem pa Je bilo uvedeno ha pobudo »amih delavk a-kordno delo ln Je bila v avgustu zvišana proizvodnja za več kakor 25% v primeru z mecesem julijem in za 10% v primeri s proizvodnjo leta 1939. Manja Novak, ena naj-prldnejših delavk, je bila proglašena za udarnico, ker je v 12 delovnih urah stkala 240 m dvojne širina svHe, kar je »a 96 m ved, kot je predpisano. tekom noči minister za zunanje zadeve dr. Ivan fiubašič. Zadela ga je možganska kap. Pri tem je bila prizadeta desna stran njegovega telesa, zlasti roga in deloma govorm organi. Razen tega boluje dr. Su-bašič že dalje časa za sladkorno boleznijo. Zaradi resnega stanja so ukazali zdravniki bolniku absoluten mir. Bolnik se nahaja pod stalnim nadzorstvom profesorjev: V. Ognjeva, dr. Bran'mi ra Stanojeviča, dr. Vladlmira Vujiča in ge neralnega majorja dr. Gojka Nikoliča. Nemiri v Toulouse-u Pariz, 17. Reuter. — Včeraj je prišlo v mestu Toulouse do nemirov, ko je lačna množica, razkačena vsled visokih cen, navalila na špecerijske trgovine m na živilska skladišča ter odnesla 30 ton sled korja in 20 ton druge hrane. Polici ja je vso noč patruljirat« po cestah in je danes zjutraj zavrnila nove poskuse plenjenja. 200 demonstrantov pred mestno hišo so naglo razpršili, Obenem pa je druga množi ca z uspehom navalila v skladišče, kjer so bila Jajca. Policija Je izvršila več aretacij. Touloučki prefekt Je zagotovil odposlanstvu gospodinj, da bodo ta teden dobile obrok mesa in makaronov. V mestu vlada na pol obsedno stanje. Delavci Forda v Windsoru stavkajo Ottawa, 16. Tanjug. — Po vesteh agencije Canadian Press je pričelo stavkati dne 13. septembra 10.000 tovarniških delavcev, druibe Ford v Windsoru. Sindikalna zveza zahteva, da, se uvede zavarovanje dela, pravične plače in plačan dopust. Nato zahteva sindikat pomoč za 3000 delavcev, ki so bili odpuščeni iz podjetja. tev čl. 9 konkordata in ker katoliška hierarhija poljske republike ne priznava nobene narodnostne delitve razen ritualne delitve, izjavlja poljska vlada, da je konkordat, sklenjen med poljsko državo ln Sveto stolico, izgubil svojo veljavnost, kot posledica enostranskih kršitev določb pogodbe po Sveti stolici, ki je izdajala med okupacijo odredbe, ki »o si nasprotovale s poprejšnjim dogovorom. V zvezi s tem, da Sveta stolica doslej ni priznala začasne vlade Narodne sloge, kot večina drugih držav, ln da kot posledica tega ne obstajajo normalni diplomatski odnošaji s Sveto stolico in začasno vlado Narodne sloge, začasna vlada ne priznava kompetenc apostolskih administratorjev, ki Jih je imenovala Sveta stolica dne 15. avgusta t. k Bolgari v Švici povezani, z domovino Sofija, 16. Tass. — Društvo »Nova Bolgarija*, ki ja bilo ustanovljeno v Švici, je poslalo ministrskemu predsedniku Kimonu Georgi iesiu brzojavko, da «e‘ j< ob priliki proslave 9. septembra (dan, ko je prišla na oblast vlada Otačestevene fronte v Bolgariji) vršilo veliko zborovanje v Bernii, ki mu je prisostvovala vsa bolgarska kolonija v Švici in predstavniki slovanskih narodov. 'Predsednik društva je imel na zborovanju kratek govor in opisal vlogo, ki jo je igrala Otače-stvena fronta pri osvoboditvi dežele. Poudaril je demokratični značaj državnega sistema, ki je bil ustvarjen 9. septembra. Leto dni Otačestvene fronte, je izjavil, Je bilo brez dvoma v prid bolgarskemu ljudstvu in istočasno predetav-lija leto dni delovanja Otačestvene front« velik prispevek k utrditvi miru n« Balkanu. Zato stoji vse ljudstvo tako odločno m bo stalo odločno »a vlado Otačestvene fronte. Delovanje nemških podtalnih organizacij v C.S.R. Praga, 17. Tanjug. — Češkoslovaška telegrafska agencija objavlja vest o delovanju nemške teroristične organizacije «Wehrwolf». Delovanje «Wehrwolf-a» ni pričelo vsled obupa Nemcev, katerim preti izgon iz Češkoslovaške, temveč so ga nacisti davno pripravljali. Načrt o njenem delovanju je bil zamišljen že pred nekaj leti. število odkritih terorističnih organizacij se je povečalo, zaplenjena pa je velik* količina opreme in materiala za sabotažo. Obsta ja sedem različnih tipov te opreme. Zaboj s priborom za sabotažo vsebuje posebno olje za mazanje s steklenim prahom, a katerim se sabotira delo strojev, nato plastični eksploziv, 150‘krat močnejši od ekraaita. Isti dan, ko jc tzila te skodilnilh tovarn prva lokomotiva, napravljena po očvobodltvl, je vojna policija odkrila, teroristično skupino «Wehrwolf-a»,'&‘ ki Je imela pri sebi eksploziv, ki bi zadostoval za uničenj« 80 loko-Oerierdl DapčeVič na obtsku v odrediu JA na Krasu motiv. Močna, enotna Ironta je porok nase zmage Zborovanje predstavnikov Enotnih sindikatov deiavcev in nametfencev Julijske krajine Hfs* -traaeag a* jv**«* risrj ^ -if t- ■' jj >'v* f S; , > > Radijska oddaja na Reki Reka, 16. Tanjug. — Včeraj ob 12 url so s« pričele redu« oddaje radijske postaj« Reka. Radio Reka bo oddajal na srednjih valovih, na dveh valovnih dolžinah: 197 m in 394 m. Oddajal bo vsak dan od 12-16 ure. Ljudstvo je pnšio od vtsh strani pozdravit tov. generala Dapoevtua Žrtve nstaškega pokotja Jajce, 16. Tanjug.V Jajcu so t« dni svečano pokopali Srtve ua-taOke strahovlad« t* 1941. leta. Takrat so ustaši zajeli 160 srbskih kmetov iz okolice Jajca in Jih zaprli v novo pravoslavno cerkev in židovski tempelj, kjer so jih mučili z lakoto in žejo, neke noči pa zvezane z žico odvedli na bregov« Vr-basa, jih tam umorili in pometali v skupni grob. Odbor, ki Je poskrbel za pop&b, je organiziral prevoz kosti v skupno grobnico na najtop-#»m kraju v mestu. Pri izkopavanju so bil« najdene pri žrtvah tor- Masarykova komemoracija v Pragi Beograd, 16. Tanjug. — Tanjugov dopisnik ln Prage poroča: Včeraj J« bU« v Smetanovi dvorani mestnega doma v Pragi spominska svedanoet za predsednika T. G. Masarykom. Komemoracija so priredil« v«« štiri stranke s sodelovanjem dvajsetih kulturnih in u-metnlšklh društev. Komemoraciji so prisostvovali predsednik republike dr. Beneš s soprogo ln dve vnukinji predsednik—a Masaryka, kakor tudi vsi člani vlad« s predsednikom dr. Flerllngerjem na čelu. V imenu Češke sveže legionarjev j« govoril Ribrava, ki je med dru-I gim rekel: »Dvomim, da bi prižlo j do poslednje krvave vojne, de bi Zapad pred 27 leti razumel naročilo Masarykovo ameriški vladi In zaveznikom leta 1918. o razmerju Zapada nasproti Sovjetski zvezi. Medtem, ko so v Parizu in Londonu premišljevali, kako bi pomagali belim generalom, je Masaryk svetoval, naj zavezniki priznajo bolj-ševiiko vlado ln da morajo pomagati Rusiji v vsakem primeru, ker bodo Nemol, de premagajo Vzhod, pregazili tudi Zapad. Danes se gradi nove Evropa na sodelovanju Vzhoda In Zapada. Za nas vse valja Masarykovo gtslo: Bodimo ljudje!* V soboto, dne 15. t. m., j« bilo v Trstu zborovanje predstavnikov zveze Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Julijske krajine. Zborovanje je otvorll tajnik E-notnih sindikatov za Slov. Primorje in Trst, tov. Ivan Bukavec, ki je pozdravil prisotne predstavnike in poudaril pomen zborovanja v času, ko se odloča o usodi Julijske krajine. Za delovnega predsednika je bil izvoljen tov. Juraga Antonio. Porotllo tov. Naule-ta Sindikalno poročilo je podal tov. Maule Bruno, ki je v jasnih besedah začrtal linijo, po kateri so hodili do danes Enotni sindikati Slovenskega Primorja in Trsta, ter poudaril politično in apotittčuo linijo strokovnih zvez v Julijski krajini v boju proti reakcionarnim si- lam, ki bi danes hotele okrniti zmagoslavno pot delovnega ljudstva. Ustanovili smo svoje gibanje na temelju avtonomne sindikalne organizacije za Julijsko krajino *n Trst, od italijanskega ln Jugoslovanskega sindikalnega gibanja zaradi tega, ker je naša organizacija zgrajena na trdni, ljudski osnovi brez razlike na politično prepričanje članov, na tendence teritorialnih zahtev te ali on« države. Ponudili smo roko vsem političnim strankam, vsem organizacijam, da se strnejo v enotno frotno delovnega ljudstva. Naša linija pa ni ostala taka takrat, ko je bila v nevarnosti naša ljudska oblast, ko so razorožili narodno zaščito. Ce ljudstvo hoče svojo oblast, za katero se je borilo, smo mi tisti, ki ga bomo prvi podpirali. Napravili smo korak naprej (Organizacijski rafarat tov. Bukovca) Po referatu tov. Mauleta, J? tov. Bukavec Ivan podal svoj organizacijski referat. Med drugim je dejal: Z novo nastalim položajem, po odhodu Jugoslovanskih čet in določitvi demarkacijske črte na Primorskem, so se tudi pogoji našega dela In oblike naše organizacije Izpremenile. Treba je bilo misliti na ojačenje sindikalnega po-kreta v coni A in to prav posebno, ker so reakcionarni elementi po odhodu jugoslovanskih Set pričeli Živah ne j e delovati. Najvažnejše pa je bilo to, da se Enotni sindikati or-ganizatorlčno ‘ utrdijo, da se pritegne v članske vrste večina delovnega ljudstva naše pokrajine, da se v organizacijskem smislu čimbolj preoblikuje naš aparat In se usposobi za borbo proti vsem mogočim nasprotnikom delovnega ljudstva, V zadnjih dveh mesecih smo brez tfvoma na organizacijskem polju napravili korak naprej -1- v tria-Utom okrožju Jp bila dokončno i#- vrŠena organizacija sindikalnih o-krajev. Postavljenih je bilo šest no-, vlh sindikalnih okrajev v tržaškem ln tržiškem okrožju. Na Goriškem se Je število organiziranih članov v enem samem mesecu podvojilo, Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov je pričel obširno kampanjo v vzhodni Furlaniji za organizacijo kmetskega ljudstva v Enotne sindikate. Po zadnji statistični ugotovitvi je bilo organiziranih v krmin-ski okolici, okolici Tržiča, na Goriškem in na Krasu ogromno število kolonov, najemnikov in malih posestnikov v vrste tistega delovnega ljudstva, ki predstavlja danes vejiko ln nerazrušljlvo s41o naših narodov v Julijski krajini. Po statističnih podatkih iz ostalih delov Julijske krajine Je tov. Bukavec Ivan prešel na glavni del svojega referata o delavski vzgoji in kulturi. Pogtarttn! vprašanji našega deiovaegn ljudstva, na kateri mo- ramo v celi Julijski krajini načeti resno misliti, sta kultura in vzgoja. Doslej so javno govorili in mislili o kulturi v dobi fašizma samo izobčenci. V časih pred fašizmom pa je bila kultura za delovno ljudstvo nedostopna točka, kar je imelo za posledico, da je naše ljudstvo in posebno delovno ljudstvo v vseh socialnih problemih zaostalo. Danes, ko smo preživeli tako težko In krvavo osvobodilno borbo, je nujno potrebno, da {jrično sindikalne organizacij, kot legalne predstavnice vsega delovnega ljudstva, resno misliti na to, da mera o kulturnih vprašanjih Spregovoriti tudi delaveo, ker je aa te napočil cas. N črt no ^bojkotiranje izobraževanje Je bilo delo svetovne reakcionarne klike, ki j« na t« način hotela preprečiti pot delovnim množicam do izobrazb« in kontno do spoznanja velikih krtvio, kij.so se godile tekom stoletij delovnemu ljudstvu. O kmetskem in delavskemurpnu šanju je med drugim dejal; Močna enotna front* delovnega ljudstva, ki jo dane« ustvarjamo s delavci In adravo inteligenco j« porok naše zmage nad aavojevalei in izkoriščevalci delovnega ljudstva. J« porok za dosego boljše in srečnejše bodočnosti delovnih ali. Diskusija In sak(ju predvidoma v dveh mesecih < promet preko mostu, ki ima 1 te. nost 15ih ton. S tem bo ^ na največja ovira, prehod č«* ^ boko in deročo Idrijco in tok° ^ planota zopet zvezana z glav0® sto. Obvestilo Trgovska zbornica sporoča, da je od dane« dalje dovoljena prosta prodaja sledečega blaga: 300 parov cokel z gornjim usnjem pri »Consorzio Agrario* po 268.— lir; precejšnja količina sukanca različnih barv po 5,40 Ur 100 metrov in 13,50 lir 350 metrov; nokaj barvane volne po 15,60 lir — 60 gr. Sukanec in volna »ta v prodaji v manjših trgovinah. Zahvala Delovni odbor Omladtncev za proslavo bazoviških žrtev smatra za svojo dolžnost, da se tudi javno najtoplejše zahvali vsem tovarišicam in tovarišem, tvrdkam, avto-podjetjem, avtolastnikom, vozačem ln sploh vsem, ki so na kakršenkoli nečim nudili svojo pomoč in sodelovanje ter tako pripomogli, da je proslava padlih antifašističnih bor. cev uspela in se razvila v dostojno in veličastno manifestacijo slovanskega ln italijanskega ljudstva. Odbor kna na razpolago »like kulturne (prireditve v gledališču Fe. nice, odkritja spominske plošče na grobu pri Sv. Ani In odkritja spomenika ter popoldanske prireditve v Bazovici. Kdor jih želi, naj »e zglasi v ulici Carducci 6, pritličje, soba štev. 15. 0 pridelovanj« vrtnih semen k t k i »t (nadaljevanje 4* nedeljske itevilkej Kadar poznamo te lastnosti rastlin pri oplojevanju, tedaj nam je jasno, kako so moramo zadržati pri pridobivanju njihovih semen. Vrtnarjeve koristi pri pridelovanju vrtnih semen so v tem, da pridobi iz svojih rastlin čim več dobrega, pravega semena, to je seme , iz katerega bo zrasla gotovo vsaj enaka in po možnosti še boljša in č.stovrstna povrtnina, kakor je bila ona iz katere je pi idelal seme. Da to doseže v največji meri, se mora držati, zaradi zgoraj navedenih vzrokov, sledečih pravil: Pravila za pridobivanje semen 1. Za pridelovanje semen odbere vrtnar le one rastline, ki imajo v a albi vse dobre in cenjene lastnosti dotične vrete povrtnine, bodisi glede velikosti in rodovitnosti, kakor tudi glede okusa, barve to zgod-nosti, ter morebiti še glede na odpornost proti vremenskim neprill-kam ln proti raznim boleznim. Izolacija rastlin 2. Odbrane rastline mora vrtnar dobro ločiti ali izolirati od drugih rastlin iste vrste, odnosno iste družine, posebno, če te družine spadajo v drugo ali tretjo skupino glede na njihov način oplojevanja, Ce izolacija ni dovolj temeljita, se bo cvetje križalo in vrtnarju »e bo vrsta kmalu izpridila. Odbrane •rastline, določene za pridelovanje semen, ločimo od ostalih bodisi, da Jih presadimo vsaj 200 metrov od neodbranth, manjvrednih rastlin iste ali sorodne vrste, ali jih pa pokrijemo z navad-| nim pajčolanom, z garzo in po možnosti tudi a steklom. Presajamo navadno zeleno, solate, korenje, redkev in peso. Pokrivamo po na j-večkrat cvetačo, zelje in drugo, bolj cenjene rastline. S pajčolanom preprečimo donos prašnega cveta po žuželkah in neodbranih ali divjih rastlinah na ločene rastline. S steklom pa preprečimo donos potom žuželije in potom vetra. Paziti moramo na to, da v krogu najmanj 200 metrov od rastlin, ki smo jih odbrali in namenili za pridobitev semena, ne dopustimo do cvetja kakšni neodbranl rastlini iste vrste. Posebno ne smemo dopustiti, da bi v istem krogu cvetela istočasno z odbranimi rastlinami ena sama rastlina sorodne ln manjvredne vrste. ga skopljenja, ali kastriran)8 c tov. fif Znanstveno, teoretično in tično sta na polju križanj*^ ljenja in umnega gojenja Nikolaj Ostrovski 29 Kako se je kalilo jeklo (Roman) — Ne eem. Med potjo v mesto je Viktor razmišljal. Oprav mislite vi, madmoiselle, da to al pošteno, sem Jas popolnoma drugega mišljenja. In končno mi J« zares vseeno, kdo j« koga osvobodil*. Njemu Leščinekemu, poljskemu pl«miču starega rodu, »o bili odvratni tl in oni. Saj bodo kmalu pridll poljski legionarji in tedaj šele bo tukaj prava oblast mre« prava plemiška oblast Poljske. V tem primeru bi bilo mogoče likvidirati lopova Korčaglna, Znali bi mu zaviti vrat, Viktor je ostal sam v mestu. Živel je pri teti, ženi podravnatelja »lakorne tovarne. Oče, mati in Neli pa so Se od davna živeli v Varšavi kjer je imel Sigismund Leš-dinski zelo visok položaj. Ko se je približal komandi, js vstopil Viktor »kozi odprta vrata. C«z nekaj časa se j« v »pr*m- »Dobro sem naredil, ko »em »pravil revolver v vranje gnezdo, — je pomislil. — Ce bi ga našli, bi bilo konec a menoj. Toda kako »o vendar zvedeli? Ih vprašanje ga je mučilo, ker si ni mogel najti odgo- stvu štirih petljurovoev podal proti Korčaginovi hiši. Pokazal je na razsvetjeno okno in tiho zašepetal. — Tukaj vidite. — Obrnil se je k zastavniku, ki j« »tal zraven njega in ga vprašal: — Ali lahko grem? - Izvolite. Se bomo že sami znašli. Hvala vam za uslugo. — Viktor se je hitro odstranil. • * • Pavle je dobil poslednji udarec v hrbet ln je z iztegnjenimi rokami treščil ob zid mračne »obe, kamor so ga pripeljali. Z rokami je otipal nekaj postelji podobnega in sedel je utrujen, pretepen In obupan na deske. Prijeli so ga. ko je to najmanj pričakoval. »Kako le so zvedeli za njega petljurovci? Nihče g« ni videl. Kaj bo zdaj? Kje je Zuh-raj»? *Z mornarjem »ta se ločila v Klimkovem domu. Pavle j« odšel k Berjoii. Zuhraj pa je počakal večera, da bi lak j* pobegnil iz mest«. vora. Petljurovci niso imeli velike koristi od Korčaginovega imetja. Svojo obleko in harmoniko je brat odnesel v vas. Mati Je odnesla svoj kovčeg ln teko je petljurovcem, ki so prebrskali vse kote, malo ostalo. Toda Pavle ne bo pozabil poti od trše do komande. Noč je bila temna, da ni videl niti prsta pred očesom. Nebo so prekrili oblaki. Pod surovimi udarci v boke in hrbet je Pavle korakal omotičen In popolnoma zbegan. Z druge strani vrat »o prihajali glasovi. V sosednji sobi Je bila straža komande. Izpod vrat Je svetila proga luči. Gorčagln je vstal in plezaje okoli sobe, potipal zid. Nad ležiščem Je otipal okno z močno mrežo. Potegnil je z roko — toda bila je trdna. Privlekel se j« do vrat in za trenutek obstal prisluškujoč. Potem je na lahko pritisnil na kluko. Vrata so neprijetno zaškripal«. Pavle je po tihem zaklel. Skozi ozko odprtino je na robu ležišča opazil hrapave noge s skrčenimi prsti. &e en lahek pritisk na vrata, ki so tokrat zaškripal« le malo. Z ležišča se je dvignila zasanjana, razkuštrana postavat, ki sl j« zverinsko grebla ušivo glavo z vsem! prsti In izbruhnila ploho psovk. Ko je psovanje, z lenim enoličnim glasom ponehalo, Je ta postava zgrabila za puško, ki je stala poleg glave in ravnodušno dejala: - zapri vrata in če jih odpreš še enkrat, tl spustim takoj pet svinčev v.... Pavle Je zaprl vrata. V sosednji sobi so »e prerekali. To noč Je mnogo razmišljal. Njegov prvi poizkus, da bi »e vpletel v borbo, se je zanj, Korčaglna, končal nesrečno. Na prvem koraku so ga ujeli ln zaprli kot miš v mišnico. In ko se Je sede pogreznil v nemirno dremanje je zrasla pred njim podoba matere, njeno zgarano, »uho lice z znanimi, milimi očmi. Tedaj je pomislil: »Dobro da je ni, manj je bolečin*. Svetloba, ki J« pacala »koju olfflfi, je risala na tleh siv kvadrat. Mrak Je počasi mineval. Danilo »e je. fiESTO POGLAVJE. V veliki, stari hiši je bilo edino razsvetljeno okno zastrto z zaveso. Na verigo privezani Trezor je lajal na dvorišču z grozečim basom. V polsnu je Tonja slišala tih glas svoje matere: — Ne, ne »pl še. Vstopite Liza. Lahki koraki in prisrčen, buren objem prijateljice, ji je pregnal poslednji spanec. Tonja se je trudno nasmehnila, — Dobro je Liza, da «1 prišla; danes je pri nas ve»elje, — Včeraj je minula očetova kriza in danes že ves dan mirno api. Mama in jaz sva »e odpočili od neprespanih noči. Pripoveduj ml Liza, vse novice. — Tonja je pritegnila prijateljico k sebi na divan. — O, novic je zelo dosti! Nekatere od njih lahko povem samo tebi, — »e je smehljala Liza in zvito pogledovala Katerlno Miha j lovno. Tonjina meti, ugledna dama, ki oči, rožnih toda prijetnih odločnih lic, »e je smehljala. Cez hip vaju bom pustila same. Do tedaj pa pripovedujte novice za vse, — se je ballla ln pristavila stol k divanu. — Prva novica —• mi več ne hodimo v šolo. Šolski sbor je odločil, da nam bodo za sedmi razred izdali spričevalo o dokončanem razredu. Zelo sem vesela, — Je živo pripovedovala Liza. — Tako dolgočasni sta za men« algebra in geometrij*. In zakaj ae moramo učiti vse to? Fantje bodo morda nadaljevali študij ln čeprav niti oni sami ne vedo, kje? Povsod so fronte, borbe..., nered.... Nas bodo poročili in od žepe »e ne zahteva nobene algebre. Ko je to pripovedovala, «e je Lisa vas čas smejala. Jiekaterlna Mihajlovna, ki Je še nekaj časa posedela pri dekletih, »e j« umaknila v svojo sobo. Lisa se je stisnila k Tonjl, obje 1« prijateljico to ji šepetaj« povedala o spopadu na križišču. — Ali »1 moreš predstavljati moja presenečenje, Tonjičaa, ko suu »> S«j Ima kljub svoju.. a*ste in tridesetim letom, »e vedno šivahn« gest« . „11,gu. ki je Ig* mla^a (JekUt*, fcajufciujjl ^ j« i1 J - -4t Ako vrtnar ne posveti posebne pozornosti tej zahtevi, bo zaman njegov trud odbiranja rastlin in njihovo negovanje, kajti pridelano seme ne bo več pravo in čiste vrste. Rastline Iz takega semena bodo sicer v večini že odgovarjale po kakovosti onim, iz katerih je Izšel pridelek. Med njimi pa se bodo že pojavile tudi rastline, različne od prvotnih in to v tem večji meri, čim več je v omenjenem krogu cvetelo rastlin sorodnih vrst. Prašni cvet teh sorodnic je namreč oplodil pestiče cvetov odbranih rastlin ln tako je iz tega semena postal križanec ali bastaird. Taka rastlina Izpričuje poleg materinih lastnosti čiste vrste tudi lastnosti manj vrednega ali divjega očeta, ad katerega je prišel prašni cvet. Križanje rastlin pri pridelovanju semena torej lahko preprečimo samo na ta način, da ločimo odbrane rastline v dobi cvetja od vseh rastlin sorodnih vrst. Tako moramo vedno ločiti cvetačo od zelja, ohrovta, kolerabe, šprose in od repice, če hočemo pridelati člstovrst-no, ali pravo cvetačino seme. Podobno moramo seveda ločiti zgodnjo, belo cvetačo, od pozne ali nr men«. Ljubljansko, veliko in ten-kollstnato zelje moramo ločiti od vseh drugih vrst zelja ln pa od cvetače, ohrovta itd., če hočemo, da bo iz pridelanega semena zraslo zopet res pravo, ljubljansko zelje, Na isti način postopamo z ostalo povrtnino, iz katere hočemo pridelati dobro seme. Glede križancev ali bastardov bodi že omenjeno, da so Isti navadno manj vredni od staršev, ker imajo pač vse rastline, kakor smo že zgotaj omenili, to lastoostf da se po svoji oblik! in kakovosti vračajo k prvotnemu stanju svojih staršev. Le redkokdaj s« la križanega semena razvije nova vrsta, ki prikazuje samo dobre lastnosti staršev. Zaradi tega prepuščamo •moteno križanje, odnosno ustvarjanje novih vrst zelenjave poklicnim gojlicem povrtnine, ki se dobro razumejo na principe križ« zapustila človeštvu delo ne^jj{jr ljive vrednosti slavni učenja* ^ del, opat iz Brna na Češkem svetovno znani in izredno n« ni ruski sajdar Mičurin Gnojenje 3, Pri pridelovanju povrh1 .. men je slednjič tudi zelo Vilno gnojenje rastlin, doloveD ^ od® . ta namen. Vrtnar mora ve ✓ rastline namenjene za Prl^ j/jf semena, potrebujejo v zadnj ^ svoje rasti, t. J. od časa, nejo razvijati cvet pa d0 semena, drugačne snovi, k°*J Jj 1 pridelovanje zelenjave. Ze.r*°A\ .mamo »r 4*»-i voliti ^ ..a ne smemo v tej dobi zaliti z gnojnico ali pa s boU11'01*^ bi sicer rastlina imela rast in bi zakasnila s cvet^**’pof nosno z zoritvijo semena. r‘‘ f no cvetoči povrtnini, kot pri korenju ln pri nekateri* v latah, povzroči taka zakash1 8 ^ renja veliko škodo, bodisi k ^ nar nima pravočasno ste za drugo zelenjavo, .. zgodnje jesensko deževje 03 1» pravilno spravo semena. Pred zadnjo svetovno bevi lil' naši vrtnarji niso mnogo f pridelovanjem semen, ker ^ lahko nabavljali po zmernih ^ ^ na trgu. Trg sam pa jih J® j, po večini lz tujine, ^ val boljše vrste vrtnih seme®. ^ našnjih težkih razmerah ^ in prevoza — težkoče, ki h0^ brže trajale še par let —' .V! bomo mogli nabaviti dobr* semena po zmernih cen«*1* ^ \ ročamo kar najtopleje narjem, da sami prtdelug/ več semen za »voj kor®1 | vrt. Tuino in žalostno ve«1 ! T njamo vsem sorodnik0^' ^ ^ teljem in znancem, da 0 , vedno zapustil nsš nepo*« Dr. Slavik SI»v°J Umri Je maroa 1945 v taborišču v Melku (Neni' Mate zadušnica bo Sv. Anton* Novega v »rt*0’ t. m., ob 7. url zjutraj. v Trst, dne 17. 9. 194«. Žalujoča družin« mali SPALNICO, v dobrem r-j-abl8 H A IVI TTlzn^sta nriliUft. * dam. Ugodna prilik*-vero 6, pritličje. —T7 go&fir RUSKI JEZIK poU*’Uje ,a V. _______b „_______ g »0 V' j ieisso*~Trs£"vTa Tim««* »trop j«. KOZO MLADO, dobro-;"v^ prodam. Bsbrtdw, KOZO, MLADO, <*oW° -te n ja In gri tem vvu*te»«'i i|Up l i i* \* K\-