U!« r-AG*. * OE£.JI»» detrti-k 28. novembra 1920. PoStnina plaćanu v got<>v;,-ti. _____ t.tro -i. iiihat* »•«* tor«fc, *■*!•«•* ni •obeto. - Canar It. c io iero 80K, u pol leta 40 kron, ta ćetr'.irtu 20 K, :a 1 mtsec 7 kron. P»»am»*iMi *«0«Uka stasa i fer«no. Na pismene naroćbe bre/ pošiijahre denar(a se ■• »»rento obrati. Naioiniki naj poši'jsjo narocnino po poHni nakar.iic!. Rektamactj« gj/tl« HsU 30 poitnlnc pioate. Ne-franklranl dopisi se ne sprejemajo. Na dopis« br« podptsa se na ozira. lit-«stef«t*» in apravniMvo se nahaja v Zveml tlsknrnl v Celju, Str*MmaJerJeva olloa *t. ft. OgUcl te računajo po porabljenens •roatoru ta >iccr: za navadne oglase po 10 * od 1 mm, u poslana, im-manil* občnlh »borov, oamanfla o amrt, lahrale Itd, K180 od 1 PM, ■a reklamne notice med tekstom B K sd Trate, Malt oglasi (najve! 4 vrste) M ■• Pri večkratnlh obiavah popuit lokopM a* m rračajo. Telefon it 85 IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARU A V CELJU. SEE3 0BG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. J — n: ; Prvo dejanje. ; Z ugovorom z ftaiijo je završeno prvo tkjanje velike igre. ki je po dosedaj- , nern zgodovinskem razvoju postala nez- . ogibna na ozemlju, kjer meji Slovanstvo \ na Itaiijo. Slovanstvo vstaja in napreduje vkljub silnim notraniim križam — glej Rus jo ali v polpreteklosti srbsko-bolgar- : s-ki spor itd. — ter vedno glasneje zahte- ! va oni delež, ki mu v svetu gre po božjih ; n naturnih pravičan. Ta svoj delež je i Slovanstvo zahtevalo napram Nemštvu ] in je zmagalo. Zahtevalo ga je tuđi na- I pratn Italijanstvu, a je zacukrat propalo, j Slovaireko-nemška igra je v glavnem ! končana. Nas lje je bilo kaznovano, toda ! Ital-jani so bili takrat slepi in glufr. Nišo \ hoteli videti in spoznati, da se bo Slovan ', tuđi v bodeče bor 1 proti nasilju, pa naj sto priđe, od koder hoče. In nasilno so zavzeli velika slovanska ozomlja. A nai- • bolje je zopet urizadeto naimaniše slo- : vansko pleme, pleme Slovencev. \ V velikih jesenskih dn?h !. 1918. ko j je srbska vojska porušila na solunski ; ironti germansko nasilje, smo mislili, da ; je sedaj nastop 1 trenutek, ko postane ' svobodno vse ozemlje, kjer prebiva na- ! rod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ali 2e ; prvi dnevi svobode so nam prinesli raz- j oćaranje: Italija je zahtevala za sebe velika iugoslovanska ozemlja, Zahtevala je Goriško, Trst Istro, Kranjsko tja do Ljubljane. Reko, Dalmacijo in počela se je mešati tuđi v naše Crnogorsko in albansko vprašanje. To stanje ostalo je prav do sedajne jeseni in je bilo pooštreno še s tem, da /e začela Italija, brez prikrivanja iskati avstr'jskih, madžarskih, rumunskih in bolgarskih simpatij, med .. tem ko je Jugoslaviji samo grozila. A. to stanje se je spremenllo z rapallsk m v*go- : vorom. Italija je v istini vrnila veliki del že zasedene Palmacij?-, to je prva spre-memba, a razun tega je podpisala ćelo ugovor o jugoslovensko-italijaiiski zvaz;, kar pomeni drugo osnovno spremembo v pr.meri z dosedajnim stanjem, kajti ta zveza bi med poštenjak: morala pač po-menlti, da Italija ne bo več iskala zvez pri naših sovražnikh proti nam. Torej nekaki dobtki, proti katerim stoji izgu-ba Goriške, Trsta. Istre, dela Kranjske. Reke in nekih itaiijanskih otokov. Naša bol je razumljiva. Izgubili smo mnogo. Vedeli smo skoro po srečnih Je- [ ssnsk'.h dnevih I. 1918., da brez žrtve ne i bo popolne sreče. Ali prepustimo ugo- j vorno del našega rodu v tujem robstvu, • ali pa se odločimo za takojšnjo novo f vojsko. Eno kakor drugo je žrtev. Vpra- [ sanje je samo, katera žrtev je za nas v danih prilikah manja n manj opasna. In tu moramo biti ne samo pravični nego tuđi trezni :n razumni ter priznati: Da • za novo vojsko prilike irso bife povoljne. To priznanje /.ahteva trezen račun, ki mora včasih imeti prednost ćelo pred . naisveteiSim daševu'm osećajem. V toli- i ko odobravamo postopanje vlade, uver- j jeni, da tuđi vsi merodajni na vladi mi- j slijo isto, kakor mislimo vsi, ki ljubimo | to državo in svoj narod: Da se namreč j s tem nismo odpovedalj orožj« za veđ- S no, nego samo privremeno, začasno! — j Naša bol ostane, dokler se ne popravšjo j grehi italjanskega nasilja! j V nadaljnem razmišijanju se dotak- ■ nimo vprašanja, kako se izkazuje v naši j narodni nesreći naše narodno edinstvo | treh ptemen Srbov, Hrvatov in Sloven- { cev. Gotovi dolgi jez-iki tuđi sedaj do- i sledno dolže Srbe, ćeš da so izdali Slo- i vence. Seveda je to obično razJorno de- ! lo onih elementov, k, iz bogve kakih ra?« logov rujejo proti močni in edinstvepl Jugoslaviji. Srbi so vkljub slovenskemu katoliškemu lajanju proti Beogradu ili Srbiji dosledno vstrajali pri zahtevi, da spada nam vse ozemlje. kjer stanujelo Srbi, Hrvatje in Slovenci. Na istem sta-lišču se nabajajo Srbi tudl danes vkljub rapallskemu ugovoru. Rapallski ugovor ni delo srbskega ljudstva, nego ie delo dlploinatov, ki so ravnali pod največjo težo nadmočnih zaptetijajev In prilik.. ! Diktirali so Italijani. Ali istina je, da so I Italijani vsekakor dobro poznali separa-[ tistično stremljenje v Sloveniji in Hrvatski. Kajti izgleda, da so popustli na vseh onih točkah, ki so teritorijalno Srbom blržje, zadržali pa so Keko, Istro in šio-vensko Primorje in to v nadi, da s tem pojačijo spor separatističu'b Hrvatov lit Slovencev proti Srbom. Tak je italijanski proračun. Na nas samih je, ali se italijan-ske nade obist'nijo ali ne. In pri tem Je eno gotovo: Zasužnjeno ozemlfe borno spas-li samo teda), ako se čim najtrdnejše okleuemo Srbov :n narodnoga jedinstva vseh treh pleme«. Ce pa mlsljno lajanja proti Srbom nadaljevati, potem ie Itall-jansk; proračun pravilen in žaloigra je završena — na korist Italijanov! i Vel.ka jo pre'zkušuja, ki nam jo je ; zopet naprtila usoda. Hud je bil koroški udarec, še huje občutimo primorskega. i Naša bol je velika. Toda ohranimo hladno kri in m'.rne živce. Iščimo krivico na ;. strani italijanskega imperijalizma, išč'mo i jo morda na strani ćele romanike in an-gleške rase, ki se boji prihoda Sfovanov na morje /n s tem v široki svet, iSčimo io morda ceh v naših separaiističnih gonjah, a ne 'Sč'rno je pri Srbh, ker je tam absoUiino ni. Srbi so ustvarUi to dr-; žavo, oni so danes najzanestjivejša opo-; ra iste in ostanejo to brez dvoma tuđi v I bodoče. A naše nade se bodo izpoinile Ie, . ako nastopirno v popolni slog; s Srbi. V ! tem slučaju je završeno še Ie pnfc đe-; janje naše primorske žaloigre in igra se ; nadaljuje. To pot nam narekuje razum j in naša lastna korist. Vsako drugo počet-', je stavlja v nevarnost še več, nego smo ; že Izgubili. : Torej, Slovenci, nekaj več razumn. nego smo ga dokazali doslej v teku zad- j njih dveh let! Ne.zprosea boj proti vsem ■ onim, ki hujskajo in lajajo na Srbe! Ako : se' s to taktiko, s takim programom ne sprijaznimo, potem se pripravimo na na- đaljna razočaranja! Celje 23. nov. 1920. Zahvala zvesiim demokratom! Volimo svobodo občutimo slovenski demokrat: te dni v polni meri Ni več Ie sveboda, ampak popolna brezobzirnost nasproti narodnim delavcem preteklosti. Tuđi nedopustnih. če ne podlih sredstev se poslužuje volilna taktika zoper demokrate. Z vneino, ki bi b la umestnejša v poz tivnem delu za narod in družbo, in vel'kiml denarnimi izdatki mob lizirale so se zoper nas vse strasti zavist; in obre-kovanja. Tem častnejše je za slovensk«? demokracijo, da je očiv'dno sijajno odbila v ti volilni borbi vse napade in iziđe fz volitev močnejša nego je kdaj bila. Ni je ubio odpadništvo v vrste uarodnih socjalcev in Samostojne kmet'jske. --Srečna jim pot, ki menjajo prepričanje kakor srajeo. Videl sem v malo dneh, ko sem prepotoval svoje volilno okrožje kot uosikc štajerske demokratske liste, zopet na delu svoje zveste politične prijatelje iz davnih let. Oprijeli smo se narodne in napredne zastave z istin mladeniškim navduše-njem kakor že pri mnogih volitvah. Borci za jugoslovansko misel v naši stranki so sicer deloma menjal ulog«, nikJo nam pa ne srne biti izgubljen. Neobdelana njiva, naša jugoslovan-ska domovina, dala bode vsem delavolj-nim posla dovolj, in kdor se ni uveljavil tokrat, iskal ga bode narod, ki ima Ie Iz vrst demokratov upat; opore na gospodarskom n kulturnem polju. Dolžnost me kliče v Beograd in prepustiti moram svojim prijateljem še zadnje volilno delo pred dr.evom odločitve, ki bode za nas častna. Naše vrste, so se tu pa tam zred-čile. Pleve so odletele! Boljše za nasl Praštali smo v vročem ognju preskušnjo. Vsi resni činitelji so nam ostali zvesfl. Mnogo novih smo pridob.li. Grem pri-pravljat v našo prestolnico pot svojim tovarišem, novini poslancem. Na svideuje 12. dec. v Beogradu! Min;ster dr. Vek. Kukovec. I Moja obi amba kapi-I talteiov. 1 Dokler obstoja sedajni reci družbe, i je v interesu našega ljudstva, d.i kapital i ne beži od uas, ampak se pošteno udej-1 stvuje, ker s tem ila obstanek onim, K žive od svojega dela ročnega al: umne-) ga. V nasprotium slučaju je bodočnost ' naši'h ljudi — zopet Amerika. Tega ni • treba. Zato tud, ni treba borbe zoper ka-/L Pi/ai i'n kapitaliste sploh, ampak zcpei z/orabe, izkor'ščanje. Zoper slednje sem ; jaz nastopal kot poslanec in mn'ster đo-: ma in v Beogradu, in orožie kapitalistov-: stva ni na mestu zoper moje kand"datsko ■ listo. i Nekaj vzgledov iz zadnje dobe: i Ko so lansko ieto stavka! privatni i nameščenc; v pisarnah, sem jaz prevzel ■ posredovanje in dosegel, četudi sem b:l ! odvetnik in se je stavka tuđi mene oseb-; no tikala, sprejemijivo poravnavo v pnd : nameščencev. Priče se naj javijo, će ho-j čejo. 1 Ko so pozneje stopili v štrajk trgov-; ski nameščenc., nastop.l sem z vs^m , svojim vplivom. da se je tuđi njim ugo-: dilo. To vedo trgovci in namešćenci v ; Celju. ' Ko je g. dr. Korošec kot železnški ; minister odpustii okoli .^5('O železniških rodbin iz službe zaradi štrajka, posredo-| val sem za nesrečneže z vsem povdar-I kom pri predsedniku min'strskega sveta ■ dr. Vesniču, ki ie priznal uprovičenosf ! mojega postopanja i ti sam sklen.l vpliva-i ti, da železniško mnistrst\o zopet odre- ] i di sprejem zapeijanih in nesrečnih želez- j j ničarjev z rodb-nami. Pr ča mi je nave- i \ deno ime predednika naše vlade. ; ; Ko je prišlo v ministrskem ckonom-, skem kom'teju v razpiavo vprašairje • prodaje Ste;nbeisove železnice n podje-i Cj v Bosu', sem se jaz edini temu uprl z i uspehom, :n je prodrl pozneje ta nacrt. . i ker se je zopet razpravljai — ko sem bil j i jaz odsoten. j Dr. V. Kukovec. ) i i Volilno gibanje. j Shod beguncev v Celju, ki ga je za j pondeljek 21. tm. sklical dr. M. Brezigai, je potekel mirno in v splošno zadovolj-nost udeležencev. Begunci soglašajo l \ resnimi in trezmmi nazori dr. Brez garja i in bodo volili listo, na kater on kandt-, dira. Shod beguncev v Mariboru je sktical za minulo nedeljo naš kandidat dr. Milko Brezigar. Nahujskani narodni soc:;alis. 1 voril, ker nam ne liodt v pšenico .... i Oni nas ne inotljo, mi tuđi njih ne!« —> I To se pravi z drugimi besedami: Deržifl i iu Korošec v bratskem obiemu proti na-> prediii demokratski stranki. Krasen za-j kon ! • Odgovor ua ćfauek »Petollzci« r I »Novi Pravdi« z dne 12. nov. 1920. Kako ■ je v živo zadela v >Slov. Narodu« m ■ »Novi Dob:« priobčena stvarna in po-vsem resniviia ugotovitev podp;sanega s glede krepke podpore gospodcv m ni-strov in narodnih predstavnikov JDS v borbi za izboljšanje socijalnih in stanov- | skih razmer fin. straže, kaže jasno ostuđ- ■ ni napad brezmnega dop snika »Kove I Pravde* na mojo osebo. Napram temu ! ugotavJjam. da meni m nikdo namigaval | ali kaj obljubljal. da jaz nisem nikogar j prosil protekcije za si. ker sem prepri-! čanja, da ie vestno in točno izpolnjeva-\ nje stanovsk-h dolžnosti najboljš; protek-i tor. Ugotavljam nadalje, da »Na^ Glas« ' ni nikoli priobčil članka, v katerem St | Savez društava fin. straže prnožuje nad. i nevljudnostjo gospodov min;strov in narodnih predstaviilkov -"^ povodom av- ; dijence svojih ć^gatov. Pr znnm. da . sem bil istinito v pripravijalni odbor NSS ; izvoljen, kjer sem skušal nreprečiti cep-, tev naprednh glasov v prepr.čanju, da I je mogoč trajen spas mile naše domov-, ne eciino Ie v najožiem ujed:njeniu naše-i ga troimenega naroda na temelju demo-! kratskih načel. Izstop'l pa seui takoj, ko I sem uviđei, da NSS ni dostopna treznim I in stvarnim argumentom. Na druga po-; dla sumirčenja in podtikanja odgovarja-i t;, smatram pod svojo častjo, ker ne ma» ! ram brezimnemu piscu sledit v ono df-; šečo tekočino, po kateri se valja on In | s katero skuša obrizgati vsakogar, ki m j njegovega naziranja. TuJi v nadaljue pc-j iemike se ž njim ne bodem spu.ščal. — | Martin Kovač. 1 K napadom narodnih socijalcev ht i klerikalcev na dr. Rrezigarja. Nar.-socl-I jalna »Nova Pravda« in kiar kalni kot veščaka za gospodarske n tinančne interese na mdrovno konferenco v Pariz. Dobro vc-mo, odkod iz vira sedajna kampanja. Ore za volitve u ('a se ocrni politične so-vražnike, n: nobono sredstvo preumaza-no. Da bi pripomogel klcr'kalcein do zmage. se je postavil tuđi g. dr Ivan Kdo se je dosedaj na desetletja bojeral za Vašo svobodo in Vaše pravice ? $n> koga se boste naslanjali in obraćali v bodo: e ? Kdo edini jamči, da ne bo v bodoče pritisk farovža še liujši V Sposobni, izkušeai in neusirašelii bojevniki za napredno misel. za STobodo in neodvisnost vseh, brez ozira r>a stan, so edinole demokrati! ! Klerikalci udribajo po bankah in kapitalistih. Naj-večji bankir in kapitalist je klerikalni vod ja usnjar Pollak v Ljubljani, ki ima sam toliko milijonov kakor vsi drugi skupaj. Dr. Brejc, Reme<3 in dr. Korošec so osnovali v Ljubljani »Gospodarsko banko**, i ki špekulira s posestvi, z zlatom in tu jim denarjem. I bum i. ii^uU U ;'i o A * c*t..v Hl KancIiclAti&A liflrtc*. D««itokf««Ukd atrank« za ntarlt>orSko-o*ljftko-koi. Anton Gnus, naručitelj, Dol, 7' Ivin Ktjžar, narodni post. Maribor, 8. Pete Mf a vijak, po Ignac Toplalc, uvaar, Trbovlje II. Kandidati po členu 14. volilneja zakona: 1. dr. Mllko Brezlgar, post. tiubljana, 2. dr. Vladimir Sernec, odv. Maribor, 3. dr. Crncst Kalan, odv tnlk, Celje, 4. franc Mravljak, profesor, Celje, 5 dr. Ljudevit Plvko, prof. Maribor. Name&tniki: 1. rran VotjUr, prof. in posl. Maribor, 2. dr. V. Želtmlkar. ? Jr Slov. Oradec, 3. dr. Pranjo Smlamun, odv. Ptui, 4. dr, August Reltman, cd v, Maribor. 5. drJoif Tavčar, zdrav ni!;, Središte. Polilc dne 28 novembra listo, ki Je obrobljena z držaunlml baruami! ftoivar. ravnatelj klerikalne Gospodarske banke v prvo fronta klerikalne ar-made iti napada svoje sovražn ke. Dr. SloKar je nani'cč uaslopil svoječasno na Dunajii kot glavna priča proti dr. Brezi« garju. Takrat je zjavil, da je Netnec. Ta-krat — to |c Mio aprila 1Mt6 — se le namrt't* domnevalo, da bo Nemčija zrna-gala. ker su Netnci napravili svoj glavni sunek proti Parizu. Dr. SI oka r je bil fa fes zvest Avstr jec Jn prepr.čait Nemet. Pr /asli&uiju proti dr. Urezigarju je na« dalje zjavil, da sicer nima doka zov, misli pa, da je dr. Brezgar proti/akonito vporabljal kruSnc karte, kakor se mu je očitalo v ovadbi. Takoj po prevratu, tone j pol leta Vasneje pa je ist. dr. Slokar pr'Sei v Juffoslavjo, in rW, menjal je svojo preprćanje. Izjavi je, da ni Ne-mec. ampak dober Jugoslovan. i" zjavil Je, da je prepričan, da je dr, ttrczigar ne-dolžeti. Obrekovanje je bio pri klerikalnih v oiitelj h vodno v navadi. r*ušteri»:č, Lampe, Fegan. Vchovcc itd. — Oincn -mo Se. da k dr. BreziRar U večkrat po-skutai dobiti akte \i r»unaja, da bi doka-lal svojo »edoifnost. in da b< dal đr Slo-kar.iti Se ertkrat prlko pričat;, a 2al, đo-seda.i sj mti rt: posrećilo. Narodni socijalisti so seveda pograbili to ohrekovanje ter obđolil dr. Mrezigaria ćela tatvine n u radne poneverbe. Čudno je, da so nar. s^julisti ife ci dan pred klerkalei Sbjavil: to zadevr>. £e ddj časa si- opa-ža.io zaganetm st'.ki med NSS n M-S. Iz gornje* jvIhIsIm doline. (Javu! l> r (• t c & U Ma sestanku trgovstva Kor-nK-jiraisk .•*■.! (»Kraja kot svobodn' držav-liaiii. volki In visoki da vkoplače valci najiKlloOncjc protežiramo prof ;zjavam na shodu v \\oir\\i g. Vladim rja PuSen-jaka. kund-data Kmečke Zvczv. ki je iav-tio i/vajal bled^č«: 1. Aprovi/acija u ce-nf bl.v^a ter špeci'iK1 so xato v iiaSem t»krnju uajw-;iKMe. ker to povz'oCtjo od njena iistanovljciui Kmefjsk;i UruStva n\ se morajo irjjmv; p<> ist'h ravnati m ' urodajdt.. To je gola laž in vsak. gorjan-<^k; pastir ve, da dol uje lc trjjovstvo roko \ rok: / ljudstvom, da K trgovstvo pr. nabavi blaga svuj.i kalkulacijo uredi — Kakinc cenc imajo trKOvcl in kakSu« Kmetska druStva. prepustimo presoji ljudstva, katero Vas spoznava. 2. Javno odloCiK> protestu'anio proti žal.tvam, ka-ttre k rabi! napram ljudstvu v svoje ag:-tacijske svrlie in »:ts imciioval liberalne trjjKvec veri?« ke. S«opsarik'. td. 3.OC-loCuii protest'.ruuio prof novi nakani, da hl se z iistanov:tvo Nakupovalnc Zadruge s knp'.ialmn 5iM',oort.ODO d.narjev, pod-pirala ialirana Knetijska dniStva. To b hil deiiar davKoplaCevalcev in ne Kme-tijsk h ?adnikr. ker iste ne plačujo da\Ka. \ko fiilira trgovce se Ka pokliče na odgovornost ter na obtužuo klop. isto pa se ne izvrt: s propacliimi konzuini. ? taK-^nimi napadi, kakrin'ti se poslužuje le kak&en ^uopsar v ^osl-lnah. ne bn KmeS-ka Zveza ćastno i/.&b iz volilnega lioja. Takn ilela stranka, kitera j.? /gubila tuđi pri svujh prislašli uRlcd. Proti taV.Sntm st botno /nali borit*. ;n ljud.>lv;i rli bo sn-dilo po nj'li iichniih. — Oornjojcrajski tr- KOVC. Obrtkov;'lci na poslu. V *Nov. Pravdi- je iz^el napati rta dr. M lircziwija. čc§. Ja je '"-il -1;< r!"?1J]ik 70prt radi Mirađ-nv pon.jvtrbe ;ji t^tvir: . 'frtiit-v nar.-■5oc. obrekovalcev k s'rda laž Orsn dr. Bre.vicar, '■;. s? nr'Či na $t;ijcrskcr\ n.r, je bnojivno (ib«res!i. da je vio/ I to/bo proti »Novi Pravdi t rr.dt castikrak1. Ha se pa zadeva s tiskovno pravda ne za-vleče, bo dr. Brezgar v čotrtek pyp. ot 4. uri poslal tr svoje zastopnike kot priče v uredništvo »Nove Pravde«, k; bođo nar.-soc. gospode prosili, da pred njirrn ustmeno in moško ponovijo. kar se anonimno pif^i v svoje glas lo ter tako cmo-gočijo, da se stvar pred sod'S&m v naj-krajšem času razč sti. Volltnl »bod JDS pri Sv. Barbari v Halozih se je minulo nedeljo zvrlll pri U. Reicherju ob velki udtl*2bi kmečkeirt ljudstva. Navzo^; so bili tud; pristaSi Sa-mostojne. 0. dr. Oosak iz Ptuja je v dali-Sem govoru mpravljal o pol t.čnem položaju ;n o programu demokratske stranke. Z velik m zanimanjem so mu /boro-valci sledili. Lalko. Pisano pretcklost ima narod-no-soc jalni kandidat Župane. Kot br vski pomoCnik v Beljaku ie bi nemiki nacijo-nalec. v LaSkcm nalprei klerikalec. po-tem narodnjak, član demokratske stranke. Ko so mu narodni socljatel ponudit'1 kandidaturo, ga je častililcpnost poznala tja. Kako dolgo bo lam. bogve. Upanio, da sa najdemo v kratkem med — koirn-n'sti. Ne homo srovoril o raznih čudnih aferah z vojaSkim" podporami, o *f*nit-nih« raČMiiih za sestavo proSenj za :ste. tuđi Ra ne bcvmo spominjali na pepelnic-no sredo, ko je v masnSki obleki pok»-paval pn^tii in se pozneie Ncmcem zahvali eval, da so Ka reS'li iz afere itd. Se-daj je kot kandidat straši! litid . da bođo Lahi zasedli do Zidanja mostu n da bo v ireh tednih vsc drujcače. 7.alostno i« stranko, ki ima tako klnmneg.i kandi-datM. Klerikalizem naš pogin! KLERIKALIZCM nam jo poirl Koroško. Dr. Brejc je imel v rokah pleb'scit. KLERIKALIZEM nam je nalož I neznos-ne davke, k. bodo slovenskoga kmeta do ROlejia slekli! l'oviSanje davkov je posk'dica voinv. l:atcro so zakrivili klerikalci. KLERIKAL1ZCM daje potuho klerikalnim uradnikom, da S'kaiiTaio ljudstvo. Ču bi to delali liberalni uradniki, bi jih predsednik Hreic takoj prcstav.l. KLERIKALIZEM je dajal potuho m lita-rizmii. ki je %nd\ naSe fante in može v strolskc jarke. KLERIKALIZAM /ahtcva od Beograda vse pravice, ilolžnost. ne pozna nobe-nih. Zato priflno liujska proti novi dr-jlav. KLERIKALIZEM in vojna sta nam po-Žrla vse slovcnsko-štajcrskt doklade. Na leto porabi S'rveuja še nOO mill-jonov več kot pa plačajo davkoplače-valci. KLERIKALIZEM je prepodl v politiko vero Iz eerkve, sedaj bi rolitkujoča duliovSćina Se v Sole rada uvodla name-sto vere pcJ'tiko. KLERIKALIZEM je postavi župnike in ka plane za obeliske tajnike in kura-torje občinsklm odborom. V klerikalniii občinah je štipan samo iarovski kimo-vec Jn podrcpniV. SVOBODO IN NEODVISNOST ljudstva | od farovSK'e vlado Irez strahu ;n bn-z-| pokojno zithtcva samo Demokratska I stranka. Prcpf^ved točenia afkobolnih pljač ob voiltvah. L nzironi r.a cliin 70. volilne-i ga /al'nna je :/J:ma naredba, k; prepo-! vv^iijc točenje alkoholnih p;iač v vseh ' iavtiili lokaVh na dan vol'tev in na dan pred in po vol tvah, Kdor kr5i to naredbo, se kaznuje /. zaporoni od 15 dni đo štst mesecev in z j?lobo od 40(1 do 500 đl-narjev. Krvavi volilnl shoJ so imeli minulo nodeljo v Smartnem na Pohorju. Shod je sklcala Samostojna kmetijska stranka In je isti ob zelo lepi udek'žbi dobro uspel. Govoril je kmet Petrović iz 1%. Poljska-ve. Za njim je Rovoril ^e socjaln1 demokrat Krištof iz Sp. Poljskave, k; je imel tuđi preoej posluSalcev. Shod se je vršil na prostem pred cerkvjo. Ko so Šli go-vomiki na to v btižnjo gostilno obedovat, so naleteli tam tu kaplana, ki je sedel v družbi mlad h deklet Marijine družbe In par mladih fantov. l'.i družba je začela s kaplanom vred kričati nad Petrovičem, katerega so napad'i in ga tako pretepll, da je bil v trenutku ves krvav in raztr-gan. V tem je prisni v gost Ino šc socijalist Križtof s svojim tovarišem Sobo, pa tuđi ta dva so napadi kaplar in njegova družba. Posebna divja sta bila cer-kovnik in mežnar, katerega je med tepc-žem nekdo s tako s lo vrgel ob tla. da mu je glava počila. Ko je to videl kapkm, se je umaknil v drugo sobo in zg ni. Go-vormki so morali bežati, kaplanov pristaši pa so 5e po bregii navzdrl m njjni strelial'. Iz Zadreske dolu«. V vaši Volog pri Šmartnetn ob Oreti so imeli v nedeljo 21. nov. klerikalci nad vse pričakovanje ob-iskan shod. Imdi pa so to smolo, da so bile itir; petine vseli poslusalcev pristaSi naprednih strank, ki so gospodu klerikal-netnu kandidatu sjajno doka/ali, da v naš doliii: niina priCakovati kakega uspeha. Ljudstvo je spoznalo klerikalizem v pravi luči, zato se ne da več za nos voditi. To pa borno pokazali 28 nov., ko borno oddali glasovalne kroftijice v 5krnjice napr. kanddatov. VcCstoldtne-ga robstva se hočemo enkrat za vselej otresti. Iz Ivanlkovcc pri Ormožu nam piše-jo: V nedeljo, dne .'1. nov. ob b. uri i!op. se je vršil prav lepo obiskan shod v Za-vratnikovi gostilni pri Svetinjah. Uovor -1a sta na njem o volilnem programu Ju-goslovanske demokratske stranke gg. Lovro Petovar in Janko LeSnčar. • - Po-poldne se "je vršil ob 2. uri shod JDS pri AnoSku na Runču. Nastopla sta ista govornika. Posebno dober utis je napravilo istotako kakor Že ni. ormoškem shodu mirno in stvarno razpravljanje o vo-Vtvah. brez napadov in običajnih debelih ohljub ter fraz. Sigurno je pr eakovat', da bode stranka dobla na svetinjskem voliSču lepo Stevilo glasov. Prljazen kmididat ie dr. (losar. kle-rikalen ksnd'dat za Ljubljar.o. V preiska-vi je. ker je po prevratu 1. l'NK, ko se |e 97. pcšpolk v Ukrajini uprl 'zstop'l iz zveze avstro-ojjrske armodc ter se pro-Klasil za sestavni tUl lugoslovanske ar-made. v zvez z drugiini klerikalnim1 ofi-cirji tnko dobro intrlsriral. da je vojaStvo odložilo oražie. nnKar je dr. . tm. znova i>okopnti. Mort!:» pojilo nn stare dni 5e za icroK.uja. kor nm je ta posel tako na srcu. Postavama titovnih vrRil-nili od^or^tf^ LDU Ljubljana, 2t. nov. U radno se objnvljo: O:ie ?Q. novembra t I. bodo od 0. ure popoldne ooslovali glavni volilnl odbori in circr: 1. za volilno okro!*;e fthrlhor, Ce- lje, Prekmurje v Mariboru, v veliki dvorani mestnega tnagtatrnta. 2. za volilno okrojje L|ubl|»nat Novomeito v Ljubljani, v veliki dvorani v Meatnem domu; 3. za mesto LJubljano s Spodnjo SlSko v Ljubljani, v dvorani na mest-nciii maglsirAlu. Na to se opozarjajo vji predsed-niki volifnih odborov, ki morajo v smislu č'cna 75. volilnega zakona za ustavotvorno skup>čino zape^aifn znvoj, v katerem se nahajajo volilni spisi, do-nesti dne 29. t m. svojemu glavnemu odbor i. Klerikalna „Straža1* brani narodne socijaliste proti demokratom. Naše ponovne čestitke, g. Deržič! Vodno fopiel Iz Maribora po-ročajo. da se bo 14. decembra *aradi navijanja cen In verlžtilltva imel pred sodis:em zagovarjati narodnosocijaJni kandidat RogliC. Odbor Jugaslov. dobrovoljcev pozivu v posebni okrožmci vse dobrovoljce, naj oddiijo svoje glasove santo državotvornim strankam. Politična vesti. Dr. Korofee In rapatlska pogodba. Dr. KoroScc je brzojavno dal svoj prista-nek za rat fikacijo rapatlske pogodbe. lialllanske Ceu hodo tekom decembra izpraznile ozemlja, ki po rapallski pogodbi pripadalo nam n jih majo zase-dena Se Lahi. Dr. Trumblč odstopH. (z Beograda poročajo, da je tlr. Trumbič podal ostavko, ker smatra svoto nalojfo za zvr$eno Ker je ml:?, predsednik Vesnič odsnteti, bo tim svet sklepal o demis;j: po njeifo-veni povratku. Bofearlju zahteva poprave mtfe na-pran Jugoslarijl. Bolsarski tninistrsk; predsednk Stambulnski je poslal knnte-renci poslan'kov v Parizu spomenico, r kater pro*?i za rektifikacijo bolgar^k h mejS napram luKoslavIli. Bol^r'ja rab; rekt'f kacjo mele f ri Brezovu na sf\erit napram Timoku, pr Caribrodu /ahtova ozrmlje v ^rn1 1 in p^ km rad; ^elrzm-S! e postaje, v bi ž ni reke Jesne pa zahteva sedem vaši. PoslaniSka konferen-c.i doslej Se ni /avzela stnlSCa napram tem holgarsk'm zahtevam. Adm'ral Milio — taSCUnik zadrskili .luffoslovanov. Z oz rom na vest o teror-ju v Zndni se je nova vlada potom po-vclirrVn »Pu.?1i«^ nbrnila na admirala Milto. Ta ie obljubi da pre\*/cma f>setno odjeovoniost za varnost JujfoMovansKeRa življa in njegove bstn're v zndrsVerr področju. In spretan Nemč'ie v Zvcio oar»-dov ie na k'iii?te v scverni Nemčili, ki Stcje krop lnftf ob'skovalcev. A ravnatelj Stotz ob ie.l priliki zavz'jm.i stolić j. da tn7ac*evno pcgotlho podivje le, če «e mu v uiretn-?koV.var; situacijo. Tiid, tehnična stran vpriznritve je zaostajala, /enske uloge so v igri posebno označene. Tipična osehti"st v delovanju za naroduv Magor, kJ pa jrasleduie le osebne interese, je dr. Orndnova žena hViena Odć. Hana Mlr-irknva jo je igrala rafinirano in tempera-meninr) — nad vse sifajno. Njeni nastopi so prlSH najholj do veljave. Pohvalno moramo omeniti nadalje Matildo (gdc*. Vorbachova), Mrmoljcvko «'tfdč. Pr. Mir-n kovn) n KatariTj-> fgdč. Cernetova). Sčiiko je interpretira! tf. Krel z dobrim iispcfiom. v Kotovih nastopih z največjim razumcvunfcm. Oba politična voditelj« dr. Grozd te. KoroSac) in dr. Gruden (g. PfettVr) sta b;l« precej dobra, tud; literat (g. Lah). poet (g. Mlakar), občinska svei-nika (r. Orobelnik in Kos'č) ter jurist Ka-divec (k. Kokot) so ugaiijali. 0. Pere je v nlogi profijsorja Kremžarja zopet Uo-kazal, da se zna uveljaviri v vsaki, tuđi v tiajmanjAi ulogi. V sploSnem bi SeleJl v začetku predstave največjo točnost. Ob-Činstvo izostaja ali pa odhaja pred koncem :grc, ker :,u predstava vsled pozne-Ka pričetka in predoigih pavz zavlečc do poluoč'. Novcmii režiserju priporočamo v tetu pre«eHilM Ihkjiui. Deželna vlada je Marenbcrk, ki ga je svoJAm prekrstila v Marbrek, sedaj zopet krstila v Marenberg. Kakor otroci! Btffnnctmt Ker traja rok za kreditiranje vozarine le do konca ti. In je se-danje poslovanje vidlranja potn h llstin zelo dolgotrajtio, se pozivljajo oni begun-c!, ki se misijo vrniti do konca leta, đft se javijo takoj radi propustu ce pri politični oblasti svojega blvnr'Sča. ki j m izda propustnico. Oblasti, ki izdajo propustn -ce, vpoSIjejo le-te skupno podpisnnemn uradu, ki bo ukrenil potrebno glede pra-vočasnega vid i ran ja od strani italijareke delegacije. — Urad za zaščlto beguncev. Zveia LJutonicr-Mijrftkći S«buu. V minittrttvu taobračaja se izdeluja nitrt la zvezanje proge Ljutomer* Murska Sobota. Preddela za gradnjo proge te v kratkem prično. ImtfMlIiro flbMl« v tmutor* Uradno se poroča, da se |e v tekočem letu vrnlK) v Jugoslav jo skupno 2&A14 izseljencev iz Amerike. V »stem času se je izselilo v Ameriko 188(. oseb, V prime-ru z drugim^ državami se je v naso državo vrnlo sorazinerno največ izseljencev. Javna draiba. V sobotn. dne 27. novembra 1920 ob 10. irri dopotdne se vrfc v hotelu »Evropa < v Celju javna dražba stelaž in pudelnov nekdajne trgov ne Si-rec & Profemk. Vs' Dredmeti se prodajo posnmcziio na drobno. Interesenti^ si jifi lahko v petek dopoldne na licu mesta ogledajo. Med predmeti so tuđi lepe po-l'ce, porabne za pisarne, sa shrambo aktov Ud. •-- Hotelska družba v Celju. TR80VINA, OBKT IN NARODNO GOSPODARSTVO Učnl ttčajl za obrtnike (mojstre in pomoćnike) se v Cehu p.ipravljajo zt to zimo tri je: knjigovodstveni za vse stroke, krojaSki in čevijarski. Podrobna pojasnila daje Urad za pospeSevanje obrti, ekspozitura v Celju (Prešernova ulica St. 3). Komisija za trgovske in prometne razmere v Sloveniji. Na pred-log ministra dr. Kukovca je sklenil miuistrski svet sestaviti posebno komisijo, ki naj bi proučevala trgovinske in prometne razmere v Sloveniji z ozirom na težak položaj, ki se v njem nahaja Slovenija po sporazumu v Ra-patlu. PotovnJnlm učiteljem za čebelarttvo na Štajerskom In v Frekmurjti je imenovan Jura nčič i/. Slov. (ioric. Sprejet je v državno službo. Trgovsku pogodba med naso kraljevino in ltatijo. Po ćlenu 6 Suintmar^ie-ritske pogodbe ima se najpozneje v teku dveh mesecev sostati konferenca stro-kovnjakov. da sklene trgovsko pogodbo iited oboma državama, ki naj bi omogo-čila ožlvotvorjunje gospodarskih stikov in ureditev iiuunćnih in prometnih odno-Sajev mad obuma državama. Ta pogodba je za nas Slovence kot mejaše na-pram Italiji izredno važnega porrrena, ne samo radi naših razvitih trgovskih stikov t> predvojno Italijo, temveč pređ-vsem radi gospodarskih zvez, ki nas ve-žejo z zasedenim Primorjem. Velike važnosti je tuđi ureditev tranzitnega prometa posebno preko Trsta, poraba ta-moSnjili skladišč ;n drugih pristatnsčnih naprav. Ha b zbrala potreben materijal, pozivlja trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani va*> interesente, da i« javilo, kaksne predugo, eclje oz. zalitcve imajo v tem oziru. Interesenti naj predložilo svoic prcJloge v prometnem, carinskem, trgovskem n finaniSnem ozlru takol, đa Bore« 28. nov. Zagreb: dolarji 121-128.50, (.vit. kro-ne 27—28. rubljl 60. francoskl franki 849— 850, napofeondor 450-456, neinlke markt 189-192, rom. leji 0-210. Ital. lire 0-512, tur. Ure 0-515, ungleiki funti 455-460. C u r I h: Berlin 101<\ Ncw York 634.50, London 22.34, Pariz 39.75, MiItn 24.60. Praga 8.25, Zagreb 5, Budimpešta 140, Duntj 2, tvstr, krone 1.40. Duntj: Zagreb 375-381, Ure 1845-1855; marke 749, čtske krone 600.25-601.75, dlnarji 1190-1540. Prasa: dlnarji 248, marke 119.25. Svic. franki 1219.50, lire 305, franc franki 483.50, funti 272. dolarji 77.50, avstrijake krone 16.20, poljske marke 18. RAZNE VESTI. U«or U?itga »Mura. V Kolalla* v Crnigori Je arolnik uitrelil dr. S. Dr-IJeviča, bivlega crnogorskega rrunistfi in sedajnega kandidata ta uttavorvorno skupičiao. Obsojtn moiilte* Ont 17. Im. ta i' pred tagrtblkim lodfMtm nadaljt-vala i axprava proti kmetu Blafu Tupaku, kI je ob priliki kmećkih nemirov na Mrvitskem ubll okr. preditojnika Špil-tciji. Obiojen jt ni 20 let ttlkt Ječt. Prvikrat je bila rasprava odlottna, da sa zdravniki Tupaka prtiikali, ali Je dulevno zdrav atl ne. Zadnja porodila« Beograd 23. nov. Kraljev č Ale-ksander je sinoći podpisal ukaz, da se sprejme ostavka dr. trumbiča in da se posli zunanje?a ministrstva izroče za-časnonin. preds. Vesnču. Dr, Koroiec » vmll v Ueograđ. B e o g r a d 23. nov. Dr. Korošec se je včeraj popoldne vrnll z dopusta iz Slovenije; sinodi je obiskal min. preds. Vesti ća in izjavi, da je glede rapallske po-Kodbe solidaren z min. svetim in da pod-p5e. Anerlka bo priznala nuko *o?|efjko Tla4o. Amsterdam 24. nov. \r \Va-sh nKtona poročaio: V krogh vlade Je začelo prodirati naziranje, da bo z oi;-iom na rusko-anglelko trgovinsko pogodbo tuđi ona morala priznati sovjetsko rusko vlado kot pravo. Grlkl ptrlaoivnt aJdlcii na S. tfectMfcra. A t e n e 23. nov. Vlada Je preložila za 28. nov. sklicano zborovanjc parlamenta na 5. december. lEliorokdleille. Z a g r e b 24. nov. Poijsk: generalni konti^at v Zagrebu dementira veit. da bi se zbirale poljske Ćete na gornjeMesJcJ meji. Poljska vlada ima v rokah dokaiai materijal, da uradna Nemčija intenzivno organi/, ra čete, ki naj prcprcCiJo plebiscit v Gornji §\t% ji. Uikl castalki - Inftirakiorf r AHaaaf. S k a d e r ?3. nov. Albanska vlada v Tirani je sklenla nastaviti 3 italiJaiiUte častnike kot inJtruktorje v albanskem orožniStvu. SEcful^llam se |e listnica i imenom J. Dorn z mzličnimi )fgftim»cijami in doku* mentl. Prosim najditelji, da odda navedene stvari proti nagradi v Konzumnem društvu, Kraja Petra c. Izurjena starejga 1519 2-1 prodaj alka •e sprejme v manufakturni trgovini Umn Kos, tolj«. " Masfin. Cnkrat na teden enopttt. Cb pomanjkanju Kime ko se uporabljajo nado-neitiina iredttvi za kr-mtla pa te prlmela dvakrat na teden. Pralek Mftstln, dletifno sred»t\po za llvlno je đobll mjvilje kolajne na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu In Dunaju. Tliofi gospodarjev hvalijo Mastln, ko enkrat polikualjo In ga ponovno rabljo. 6 zavojev pralka Maltin za-dostuje za 6 meicev za 1 pralltka ali voli. Ako se Mftitln pri vat v lekarnah in trgovlnah -ne dobi, potetn naroCite po pošti, 5 zavojev Mastlna K 50'— poltnlne prosto na dom. ■•■II* ■•*•* fl«r|« (naftamazllo) uniCt pri Ijudeh In 2Ivini garje. liJaj, irbeCIco, kolne bolezni, izpulCaje. Ne smrdi, nemale prrila. 1 lonCek 15- K Ukarna TnHM«« v Ljuljani. Kranjsko, zraven rotovtt mHHBIHH 56 24-3 Nov modem plilatt se ceno proda. Vpralt se: 1515 3-1 Na okopih Itev. 3, Celje. Vidosava LeskovSek naznanja v svojem in imenu vseh soroclnikov, daje njen iskreno ljubljeni soprog, gospod indPBj LeshovSeh kr. poštni nadoficijal danes zjutraj po kratki mučni bolezni v 55 I. starosti v bolnici usmiljenih bratov v Oradcu preminul. Pogreb dragega ranjkega se vrši v če-trtek, dne 25. nov. ob pol 5, uri popoldne iz bolnice usmiljenih bratov v Oradcu na on-dotno pokopališče. Blag mu spomin ! CELJE, dne 23. novembra 1920. GREMIJ ♦ TRGCVCEV ♦ CKLJE. »GREMIJA TROOVCEV CELJE«, ki se vrši v torek, dne 30. tm. ob pol 6. uri zvečer v mali dvorani Nar. doma v Celju s sledečim sp(redom: 1. Doloćittv delavnega časa po novi ministrski naredbi. 2. SlučcjnosH. K pohioStcvilni udeležbi vabi vre iiane gremija i3i61 nnčoS3tvo. Stran 4. »NOVA DOBA« .-Stev. Ml. i ========== f oaruznica....... Ljubljanske kreditne banke v Celju | DelHlik« alawitloa 50,080.000 fcron."] CENTRALA V LJUBLJANI Podpu£nioe [ Rezervni fon dl nad 45,000.000 kron. I v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Mariboru, BorovljaH in Piuju. sprejema vloge na knjižice ln lekoči račun proti ugodnomu obresfovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnlh paplrjev, vaiut ln dovoijuje vsakovrstne Kredite. Cdina slovenska specijalna trgovina z barvami In laki. Agentura in koml-sijsko pođjetle. Iv. SFerlež a Celje 447 156-79 Narodni dom Trgovina z lesom In drvnil na drobno in debelo. Kupuje Umak! |n ostali les po najviših dnevnih cenah. Registrovc kreditna in stavbena zadrugaz om.zav. £*_»i;«. Preiernova ul. 15 w %#SiJll "LgiSTNI DOMff Sprejema hranitne vlofte in jih obpestu^e po ^^B Ol V -.ft iliri od »to H>^"^ |O# m-80 RAZGLAS. Mestna občina odda iz gozda nad Pečovnikom 600-7003 smrekovega lesa v dolgosti 7—15 m ev. v zmanjšanih dimezijah, postavljen do vožnje poti pri »starem placu« nad »Dvemagoloboma« pri Celju. — Pismene ponudbe je staviti na mestni magistrat do 7. dec. ti. Mestnl magistrat celjski, 18. XI. 1920. Vladni komi.«ar: Žužek 1. r. Na debelo in drobno kupite najbolje pri tvrdki Janko Bovha Celje, Kralja Petra c. Celje, papir, zvezke, svincni-ke, peresa, radirke in vse rfruge šolske in pisar niske potre bsčine. 26 HszSlFlajte „Hovo Doba"! Pozor ! Prodam takoj 2 1-vprežna koleseljna. Na ogled so vsak čas v gostilni pri f\ Pavllncu, Gledališka ulica 5. 9 Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo stara, močna crna in bela dalmatinska katera so vsied svoje visoke gradacije fn dohrega okusa rudi najpriklađnejša , za zboljšanje s\abe\Sih vrst vina. 26 i hran Ntaikottic, zaloga dalmatinskih viit Glavni trg 8 C&IJ8 davni trg 8 laF* iamo na debelo. "*W > Uytf| jg g fe*^1^ 1^^ 12—11 čistilo za cei'-je čisti in otiranja usnje lzdelule " ' GFflinTI" touarna kemičnih fffluHll IH izdelkou d. d. lelelon 3-«6. Zagreb, IliCa 213. Bno|n>i: „Cemla". I Učenec iz boljše hiSe, z dobro šoisko izobrazbo, stanujoć* v mestu ali bližnji okolici, se spreirr.e v manufakturni in modni trgovini 2-1 Dragotln Sirec, Celje. Cankarjeva ul. 4. Jiiliii i«iii I8 v reznih Sirinah, k&kor tudl Sivaint in . vezalni jermeni, so vzaiogi pri i Ivan Krsvasy j 1504 " sedlar, Manbcr 3-3 iep drogi i 6—8 vagonov v večjih in m^njšth množinah so takoj za oddati. Vpraša se ,;AVA" cementarna, Laško* bjudeuif Junger C£LJ£ Prekajevalnica in Izde-lovalnica klobas. Električni obrat. Lastna hla-dilnica. Eksport se toč-_____ no izvršuje......... _E__^_t^ ^BJS?£ti? katera trajno wc- \ aelje po«-ro£at Some Sattner-i^ua ura! Nf';e!nastđ, po vsaki ceni in presenećeni" bedete! Tuđi verižice, prstane uhane, zapestnice, stenskc ure, 23- I pestnicc z urami in vsakovrstne potrebne Teti kakoT-, Skatje, nože, doze ' za cigarete, nažigalnike, britve, de-narnice, jedilno orodje, razna darila za krste, imendane itd., kakor tuđi velika zaloga vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov. VVe dobro in ceno! 1461 Zahtevajte cenike od 11 — 1 H Suttner. L!ublja»a §t. 983 Vsl@đ uvoza usitja Iz inozemstva smo ponovno Sitatffto asmlžali ceoe dev» I|em« P/i nas ki.plje.ie ®&m-I je sprejenianio v p&pravo kas* iz¥PŠujemo hitro in solidno ter po zmerni cenu Prodajaina Čenljopslie zadruge Lelje, Narodni dom. i4s4 5-3 POSOJILNICA V CELJU USTUSIOV. LETA 1380 BH ARU 11911 ORM RES.FO33D 500 000 K ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■■#~HB%#BWB~il iiVlSI .....»iiuniiiiBimiHH........ SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga 00000 DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. STANJE HRANILNIH VLOG . NAD 24 000000 KRON