Št. 12. V Gorici, dne 10. februvarija 1899. Tečaj XXIX. lipilll Vse leto.......g«. «•- • S.*.:, :u «ri:Hi-«.r* ¦*¦' |«i™mJ:Ka v finrici v to-j-u-sii-i »Vhwar/ v S.^ski uJji-i it« J4'l|.?rsitx v SOČA (Večerno izdanje). Uredništvo in odpravnlštvo se nahaja v GosposM ulici St 9 v Gorici v II. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldae. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljaio le iipravuištvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje no uredništvo ne upravništvo. ____.. Oglasi in poslanice so računijo po potit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črko po prostoru. Naročniuo in oglase je plačati ioco Gorica. nGoritba Tiskarna" A. Gabršček tiska in zalaga razen «Sočo» m »Primorca* še „Slovnusko kujižutcoV katora izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol-ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi y »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dve odredbi pravosodnega ministerstva. V »'.atiiiji i|«*\i!ki že smo omeuiii, *!.« pnui-odiio mim-bT-tvo je i/.dalo odredbo, po kalem sf ima v prihodu,«- glede na pripor, žu posebno na prv-iskovaini zapor, postopali drugače kol dir*',.-;. S It« o.hvdbo je na-a»/. no .-ud ni;.« m. pre\ii,irili »lobro. pndno koga vtakm-ju v pr»'i-jkt»wti;ji zapor, ker po-giMn:na *«• i»? d.V'"diU>, da je t:(\»! k*iti v pr« i-kuv.iluem /apont nif-n«' in mesen', predun ;¦¦ prWo n. pr. d«, porotne obravnave. Tatu p.t ,i» bi <.\,ihuun uv'kv.\\u\ m lak«)] odpuV< >i na pro.-m. Ti« h?: v torej \ piv-iskousim-iit .-.iporu toliko iti tojiku 0..-.;. in 2i.sj«fi-.i. d b.l pnv:.i-' ct ii;«kmim. Kdo mu je t.M'.r:c; -*o l«, katera mu %;e na-dala, dt mm-i, »IrS ;»• bi! pn/adeši go-pudar! (Ji^pn.lar-tv«« j'- \:>srj\ ki-r ni b.lo g!.i\.- --- h ligi«, d ! /apii c bii - - pMvijo ¦ - iu.iko Iti l«;«iki» i;i<.i, a: k* v Sii ^a dr/.ali v ^vi »š«'*!^*** >i Iju-i^ka i't'):iit^[ ;,,! a-fvari sk Šbo, ii.i ;t« i>»-tiiMi\ii >Lor;U !.., o.-ar ^ i thu?.*-, f'--, .•pf.Zliati lickrnsui, l-ic;a ti :i'.I<|-iM liamt! In ¦V ;¦• i«2Š ?.p:i/Ji;ii. kjuitii, y stajral prt-!).'}) ^^< " k.;/'M, 1)1 p"'",: tf,M ''•' '•"¦/< p»<-i-k«»- .^=i isti;*1 i.'!n,»-' (J.iliv'(t (jil-;i'j ^a-iS«- iia pi-'i?-k«>taiiu z.ip-.T i;poMn'\a{a o—lun- ^o-;pi;~ '¦ .: /k»- it«(iii:t-!t'.c its !iaiV;o c—'l»ni* svu-ijcij---. i < '.'»pitju u\ prt3!,?ii«li« srni« t-iia osciia, ampak rv- nt. tsiiii ena pf?pf»!ar«;ka rk-iiii".,fi, f«-i'-j U" flllllti plJV.-tJli itllTi-. ErlUVr," (t|:|i ¦kiipti.i ^--»j-p.vltr-ka or^anj/.a«"j.s. /.'.Lit pa ;»> /atik ii>..i!JO <0:Iltt;a85;, paV.iti p;: j.;¦«•':-kitv.i;:u>a: zapnrti, in kolikor u.<<-:h>-U;l'li » pru-ka\<«, da pridi« um pi«'. •:«: „braw:ai«-. h-.-v t da o-tanrjti ?•* if*'.jim san",ijit v k.»-{»¦rih i.'^ i».» l.ik(^-n\^a pr>«i>kov;j!iu^a ;:apor.:. .'.is p; t:! up^\i.sj, ko «i« ni J>i!o jnav u:."- ImSČ. d« i.ij:.».:.u.r „:.!". I/V«vur |»ri p;, .-^'i.«'.:!''«,! ,:ip-)t-! je !'i! \r.irso ta. da ?>¦ :- *¦¦''¦- «'••» «=i'<'>«¦..»• p^;.i^.-! *L^*. ^:c« {'¦«-> i:t--ira::i>, {in/tir.iviii. -«-vi.'.j ;4 .'r :.'¦¦¦.:';:.: :.¦ ».-t..«!- ;.> tia p.jjiiiMi. V \-\'.,\\ f'!.i*i':\ '« y.--'i- 'it-i. «. pr.iL.sit. k-il' j- .- I..'.« .'.) ;..-- d-/-:. rjfcMo ki,i /a dni/.*. I u polfjr tiya je Si«l po fasuikili glas o druj^i o.liviltii pravosodnega ministorslva, katera jt« Vila poslana državnim pravdnihvom ?.c nudeča n«)Vt>ii)!uv., ali jo .it» lo, konoem pivlckl.^M iiu«>"(;a ptiila v javnost. Tifo so poiiii-kiii bojev, iiantdnoMiiili nasprotstov, itd. Zaukazano je v njej, da narodnostna uaeprolslva je odstranili s l"in, da se jih pro^la^a luijskanjem s sovražnim namenom, rekli bi nasiistvom. Vsi koiife^ijonalui prepiri se iTiij^las.ijo kaznivim, in kazenskemu zakonu se dalje pndivJKJo vsi boji, ki sedajo na trospodar-ko polje, posebno pa se pripo-iofa državnim pravdniMvom, paziii i;a Časnike, ki bi v tem pnjjlrdu liujskaii! 1'ovdarjaJo se je, da ta odredba je naperjena v prvi vr.-li proli neinško-naeijo-iialnim ra-iukniii, in v drm/i vr>li proti silni a^itaeiji antisemitov zoper ?ulc, toda kdo ve, fe te udreiliie ne uporabijo dtvavna pravd-lii-h.i ln.lt ])ioli drugim, in morda bas proti tistim, ki bi iej,'.t ne pričakovali V! Hujskanje! Nie iiianj hudi, Ce ne hujši !n5;ska,"i od nemških naeijuiialeev v narod- nostnem p!i/ledn so niisj Itaiijaui! V pri- K!'n>kili pokiajiuah se ln:j-ka proti .Slovanom } pMV-odi, v (3ii!?.b.i!i, na uliei in posebno pa ! v »¦ is«*p(sil'. Kar se ]e pisalo /e o primorskih ! Mn\aniii v i>ekou!iskovauih i/alajah, It) jjre- ; se/a vsi; meje !! iJ.i se odpravi vsako narodnostno huj-i »kanje, za to imajo državni pravdni siva b:«.* j v priniorskih deželah kaj lepo priliko, delali v smislu omenjene ministerske odredbe, ali j ne posredi vmes pri tistih, ki se branijo, ' leimeC pri onih, ki napadajo in izzivajo ter '¦. -irijo narodnostna nasprotstva me«! Slovani • its Itaiijaui v Primorjn ! Hiriteljev nusproislev • mnj narodi v nabili deželah je mnouo in so j prav raznovrstni. Nahajamo jih pa povsodi ; I" i;;ed HaUjani. .Slovan ne hnjska, želi le : i.ilr:i :!i reda. zalo se mu pa veasih hko ; L'n.'is k.ii.or kakt.mis pravemu hudodelcu! | .Smo p.-.e -•• vedno v .deželah uevorjeluostij!'- ¦ Ib: •;:.»': u:-d Italijani! J)obis ;ih ]'->\.-od:: !=>•. '¦: ti.-5i znan: „':(. vatnih iu m p: -¦.•In na taki .'i.siiJni, v ¦•h^anliii ¦»ori o .kuiluri* in <> ibiš jdi v raznih pri-uradih, ilobiš jih -f t i ii, kje r h i n e BBH-UVR. | fl««Ut h iua« KritUs;»•»- AN s smehom K-tera. »Toda s«.(ii, prosim.* ,1'rišia sem posedal tvojeictt možu, da njegov sovražnik ne živi vea;. Za nc-rwo. ki jo je sprovei 0.1-11*0. za n;t'^ovo podlost — som ga ubila.* »Nji-gov sovražnik?!* ,Da, Messala. Pa povej So Huru, da za zaroto, ki sem jo kovala proti njc-mu, sem bila grozno kaznovana.* Esteri se zabliačo solze v očeh. fNe potrebujem tnkako§nega pomilovanja," reče ponosno Iras. „Pa povej še svojemu možu, da sem se prepričala, da živinče ir Rimljan — to je jedno." Krenila je proti vratom. »Ostani pri nas,* jo prosi Est*»ra, .nemara utešimo tvoje trpljenje. Juda nima ni-kake mržnje do tebe, a jaz tudi ne. Kristijani smo. Ostani l* „Ne,- odvrne IV'ip.'.i:ika. .'!'¦) kar .«-ima zgoditi, naj se z,:e«b„ Mir ".; uh't /ivl^e-n;«.' mi i:» lir'<'.ja.» ,A!i re- niees.ir ut n> *>':;;> "Ai-.voA :ui-le r" jo vpraša Kstera, pomilov.dfn. u> gledajo. Na licu Kp'ii)fanke se po>\i nežuo.-t. Pogled jej obstoji na dveh dnduiih glavicah. .Le za nekaj bi prosila," p'.;-epela bojazljivo. Z ženskim sreem pogodi vsi njuno ž-3jo. jej reči,- Ilurova žena : .Le poljubi ju.' Previdno, kakor bi se bala ugonobili ju s svojim dotikijajem, objame lras nedolžni bitji. A v tem hipu je bilo tudi njeno src«; Cisto, in Cist poljub njima pritisne na rudeče liCice. Na lo brez slovesa z urnimi koraki odide iz sobe. Odslej je nihče ni videl. Svojo bolečino in obup je izročila vi-šnjevkastim valovom zaliva. In dobro so čuvali to tajnost. Simonides je še dolgo živel. V desetem let« vladarstva Nerona se je odpovedal trgovini ter preživel svojo starost v Antijohiji. V tem letu je nekega večera sedel na strehi svoje hiše, obkoljen od treh vnukov. Poleg njega sta stala ljubljena hči in zet. s m »»1 i h i t i n a n i k a k n a č i n ! In današnji dan postaja hujskanje vedno širše. Cle pi-..dodamo poročila po časnikih o laških shodih, zabavah, veselicah, itd. n. pr. v Gorici, povsodi dobimo v poročilih točke, katere jasno pričajo, kako hujskajo razni laški „ka-porijoni,v svoje ljudi proti Slovencem ! In lo huj-kanje se prijemlje, postaja nekaka kužna bolezen, katero širijo posebno §.» zadnje .lan/.onelte popolari". Ko bi ne živeli v Gorici, bi se ne mogli prečudili, kako se more dovoliti poulični goriški iakinaži, da tebi nič, on ni nič, prepeva slobodno po Travniku in po ulicah pesmi, ki so naperjene naravnost proti .Slovencem, zlasti ono, ki jih žali do skrajnosti, ker jih izziva, smeši in ker podi Slovence iz (Joriee! Ali ni to hujskanje ?! Iu vse to mirno gledajo oblasti, ki imajo nalog, delali na to, da se omejijo narodnostna nasprotstva, da prenehajo sovraštva ter se ohlaže. napele razmero na sploh 11 Mi nismo juristi. ali mislimo vendar, da pravosodni minister ni hotel reči, da naj se dovoljuje javnost pojavom, ki imajo na-r.ivnoil hiijskajoei namen, ko je odredil, da treba odstranili narodnostna nasprotja! In zadnje »canzonelte popolari", kaj so vendar dnv^e^a, kol bujskajoč.i pojavi, ki se vcepijo že \ mladino ter jo vzdrže v sovraštvu do Slovencev 'f! Dused.ij so bili v vseh poliiiških bojih \ Primorjn lepeni Slovani, in preganjano njihovo Časopisje, !::!»'»viru zgodovina je pisana s temnimi črkami, in nasproti temu so vedno Irinmfovali Italijani 1 Ali se hoče se nadalje delali tako kakor doslej, ;ili pa se hoče prijeti za vrat venda.' enkrat prave hujskače, prave .širitelje sovraštva in nemira, ali se hoče to, ali se hoče, vprašamo, odstranili narodnostna nasprotstva tam, kjer edino je pravilno poprijeti reč, da pridemo do rednih odnošajev v naših deželah ?! »Its za lo je skrajni, zalo le vprašamo : ali so hoče. ali se noče ? Mi ptvemo lo : Narodnostna hujskanja od strani Italijanov proti Slovencem prekipevajo, dražijo naše ljudi, zlasti po dogodkih že iz letošnjega leta, — in kaj utegne nastati iz tega V Prav cudnn reči! Utegne priti čas, ko ne bodo Italijani podili Slovencev iz Pri njihovih nogah, na vodah Oronlesa, se je gugala ladja, ki je ravnokar dospela iz Italijo. Prinesla je bila novice, kako Neron proganja kristijanc. Ko so se uprav razgovarjali o tem, stopi k njim stari Malluh ter poda Ben-Huru zavoj paphosa. ,To je prinesel neki Arab," reče. .Kje je V" .Od-kl je takoj." Zlomivsi pečat, čila Juda: „.laz llderim, sin !.• erima Dobrotljivega ter Šejk plemena Ilderima, Judu Hurovemu sinu. Znaj, o prijatelj mojega očeta, kako le ja moj oče ljubil. Pročilaj to. kar ti prilagam in se prepričaš o tem. Volja njegova je moja volja. Torej, kar ti je dal, je tvoje. Vse, kar so Parlje ugrabili v veliki bitki, v kateri je padel moj oče, sem jim jaz izpulil iz krempljev; med njimi je bilo vse potomstvo Mire —- matere tolikih zvezd, in to pismo, ki ti ga prilagam. Mir s teboj in z vsemi tvojimi! Ta glas iz puščave je glas šejka Ilderima. Priloženo pismo se je glasilo: „!lderim Dobrotljivi, šejk plemena Ilderima, k sinu, ki sprejme zapuščino fca menoj. Gorice, temveč čas, ko zapoje na Travniku drugačna pesem iz drugih grl, ali v smislu tiste: Maram eo, čari buri on U Ri-torne itd. Za danes dosti I Caveant consules! 0 razmerah v javnih skladiščih tržaških. Interpelacija poslancev Sp i nčida, Co-roninija in tovarišev do njegove prezvi-šenosti gospoda ministra za trgovino v 'zbornici poslancev dne 27. januvarija 1899. G. k. vladi utegna bit! znano, da so v e. k. skladiščih tržaških, v obratni službi, v magazinih, nastavljeni kakor c. k. uradniki taki ljudje, katerih politiško mišljenje nikakor ne odgovarja onem j c. k. uradnika, in kateri v svojem sovraštvu nasproti Slovanom hodijo tako daleč, da ne le nočejo videti nobenega Slovana nastavljenega za magazinerja ali načelnika delavcev, ampak delajo tudi težave, ko naj bi bil lakov Slovan vsprejet zn delavca, in da Slovane, če so jih že morali sprejeli, uporabljajo *u najteža d la, da jih drže daleč zlasti od pisarn, da uplivajo nanjo in jih terorizujejo o volitvah, in jim prepovedujejo ce!6 govoriti slovenski mod seboj, ter jih kaznujejo, ako so se posluževali svojega jezika. C. kr. vladi utegne biti tudi znano, da so bili v novejem Času dva slovenska in jeden furlanski delavec, ki so izpovedali resnico v neki pravdi radi razža-Ijenja cesarske hiše, odpuščeni iz plinarne, potem vsprejeti od višega carinarskega kontrolorja, a zopet odpuščeni tudi tu od predstojnika službe v skladiščih. C. k. vladi utegne biti tudi znano, da je v viših stalnih razredih delavcev nekaj inozemcev. Te dni so prinesle novine vesli, glasom katerih se v c. k. skladiščih vrše velika sle-parstva na škodo c. k. erarja. .Številke v izkazih o vkrcanem in izkrcane^ blagu, za katero dobivajo delavci renumeracijo 1 '/* novč. za vsakih 100 klg., so se baje ponarejale v sporazumljcnju blagajnika z nadzorniki, ki nadzorujejo tehtanje blaga. Iz 1 se dela baje 4, iz 3 pa 8, tako, da se n. pr. iz 100.000 kilogramov napravljali 400.000 kilogramov, da blagajnik mesto 15 gld. na račun renu-meracije delavcev zaračunava v izdatkih in Vse, kar imam, o sin, kadar zaprem oči, bodi tvoje, izvzemši posestva poleg An-tijohije, .Palmov gaj" imenovanega. To oddaš sinu kneza Ilura, ki nam je pridobil toliko slave na dirki v Antijohiji, oddaš mu v večno lastnino. Spoštuj voljo svojega očeta. llderim Dobrotljivi, šejk". „Kaj rečeš ti na lo?" vpraša Ben-Hur Simonidesa. Slsrec je molčal, a pogled je imel uprt v ladijo, dospevšo iz Italije. Naposled reče svečano: s Jlurov sin! Bog te je nagradil ;vlno za prebito trpljenje. AU te je zaman obsipal s tako velikim bogastvom P" „To sem že davno spoznal*, odvrne Juda, „da mi je bogastvo podeljeno za to, da bi ga uporabil v slavo Darovalčevo. To hočem tudi storiti, toda na kak način — tega še sam ne vem. Kakor si mi vsikdar pomagal s svetom, tako, vrli starec, pridi mi tudi sedaj v svojo modrostjo na pomoč." Simonides mu pokaže ladjo. „Evo" — reče — „ob enem z volilom plemenitega šejka je prišla tudi novica o pro-ganjonju naših bratov v Rimu. Vem, da si bogato obdaril cerkev v Antijohiji, a sedaj se odpira za tvoje bogastvo še novo, širše polje. Vera ne sme ugasniti v prestolnici dobiva iz blagajne 60 gld., in potem daje 15 delavcem, a 45 gld. deli med seboj in nadzorniki. Ker pa se tehta na dan na milijone kilogramov in gre torej za velika sleparstva na škodo c. k. erarja, ker bi se s tem mogla dokazati irentabiliteta c. k. skladišč, in ker odnošajev, kakor so opisani tu, ne bi smeli trpeti v državnem zavodu niti jeden dan, stavljajo podpisani do njegove prevzvišenosti gospoda ministra za trgovino vprašanje: Ali je njegova prevzvišenost pri volji: 1. storiti kraj uvodoma v tem vprašanju opisanemu strankarskemu postopanju, .zlasti glede delavcev v javnih skladiščih tržaških? 2. Glede sleparskega in državni zaklad oškodovalnega postopanja funkeijonarjev v istih e. k. skladiščih uvesti preiskavo ter dovesti krivce do primerne kazni? Narl>anaju, 27. jamrvarija J 899. DOPISI. Iz Ajdovščine. — Zadnje dneve m. ' ni. so se vršile pri nas volitve v občinski zaslop. Gotovo se bode marsikdo, ki pozna naš« razmere, čudil, ako povem, da so se volitve vršile v najlepšem redu, brez vsega običajnega agitacijskega hrupa, in sploh tako, da se z vso pravico sme reči, da so bile vzdr-volitve; napravil se je s tem velikanski korak v narodnem, kakor tudi v naprednem duhu! V odbor, sestoječ iz 12 starašin, kateri je bil takorekoč v vseh treh razredih enoglasno izvoljen, je pristopilo kar pet novih, za napredek in korist občine vnetih in delavnih močij. — Ajdovščina sme biti ponosna, da zadobi taki od"»or, s katerim sočustvuje gotovo 90% občinstva, čemur je dokaz volilni glasovnik! Nezadovoljnih je le par koristolovcev, katerim je v nasprotju z njihovim interesom, ako se ljudstvo zaveda svojih pravic. . Sedaj se čuje, da je tu- , - *a tvornica vsled strahu, da bi se preti r ; ,j novo županstvo malce pokukati v njeu« upravo, vložila rekurz proti volitvam. Govori se tudi, da je duševni oče temu rekurzu »glava vseh glav" v občini, in boter pa neki gospod iz „ velike hiše." Umevno je tudi, da pri tako kritičnem porodu ni bilo brez g. dr. Glavni namen rekurza, izkovanega le v korist pri-vandranim tujcem tuje narodnost: je ta, da se stvar kolikor mogoče zavleče, ter da ostane Še nekaj časa staro županstvo na krmilu, s čegar pomočjo bi se .-morda še marsikaj dalo doseči. Drugi namen je pa ta, da se občinstvo, kolikor mogoče razdvoji, in da se zaseje sovrašivo, ker v takem slučaju se da najbolje še nadalje v motni vodi ribariti. . , Mi se od srca smejemo takemu rekurzu, , in bi smeli bili skoraj gotovi na njega ne- ,: vspeh, ako bi ne živeli v »deželi neverjet-~ nostij", in ako bi ne imeli gg. rekurenti dobrih strijcev *am, kjer imajo čast, pogosto gledati namesinijško palačo, in s kojih pomočjo jim bode lahko nam lajikom dr kazati belo za črno. al? pa narobe! Sicer pa, ako bode prav slavnemu namestništvu. da se na ljubo par koristolovcem razburja in draži ljudstvo, naj bode tudi nam! Saj se še vidimo!! sveta. Čuj f Rimljani — c-.; sam Neron — spoštujejo dve reči: pepel mrtvih in grobove. Ako na zemlji ne moreš staviti svetišč v čast Gospoda krdel, pa jih zidaj pod zemljo! A da jih zavaruješ pred onečaščenjem, polagaj vanje trupla vernih mrtvih.* »To je odlična misel", zakliče Ben-Hur ter vstane, »Nočem odlašati z izvršitvijo. La-dija, ki je prinesla vest o trpljenju naših bratov, me ponese v Rim. Jutri odjadram". A obrnivši se k Malluhu, reče: »Pripravi, kar je potrebno, pa tudi sam bodi pripravljen na pot!" „A kaj porečeš ti na to, Estera ?" vpraša ženo. Ona um položi roko na ramo in ,..oča mu ganjena v oči, ga prosi: »O dragi moj, ne zapusti me, vzemi tndi mene s seboj, da ti pomagam. Tudi jaz hočem služiti Kristusu.8 *** Ako bo kateri naših čitateljev obiskal Rim, najde v najstarejših katakombah — svetegu Kaliksa — pričo, kako je Ben - Hur uporabil svoje bogastvo. Iz teh grobov je izšlo kristijanstvo, da zasede prestol Cezarjev (cesarjev).,. m razne novice. Osobna vest — Te dni je izvrši g. Milan Pa j k, suplent v Kranju — sin znane pisateljice g. Pavline Pajkov e — na dunajskem vseučilišču vse svoje profesorske izpite. Čestitamo! Poroka. — Znani tržaški rodoljubi g. Jos. M a n k o č se je poročil z g.čno Gretko Dobrinovo iz Ljubljane. Smrtna kosa. — 8. t. m. je umrl v Pazinu odvetnik dr. Gostantini, prvo-boritelj za 8itaiijanstvo* Pazina. Z njim izgube istrski Italijani jedno svojih prvih in najdejavnejših močij. Deželni zbori. — Po listih se mnogo ugiba, kedaj se skličejo zopet deželni zbori. Najbrže se to zgodi začetkom prihodnjega meseca, govori se pa tudi, da mogoče že ta mesec. Gotovega v tej r°či še ni nič. Italijansko politiško društvo .Unloiic" v Gorici'je imelo danes posvetovanje glede postavljenja kandidata za dopolnilne volitve v goriški deželni zbor. Kandidat bo skoro gotovo žid dr. Graziadio L u z z a 11 o ! Govorica. — Govori se po Gorici, da pojde dvorni svetnik vit. it osi zi o v pokoj ter da premeste oba viša komisarja P ti tiči ča in Coni in a! Naš posebni prijatelj Prinčič bi prišel v Tolmin za okrajnega glavarja, ker grofa M aren zija, ki jena daljšem dopustu, baje ne bo več nazaj. Ali nimajo v Treni u kakega prostora za Priučita, tla ga po*'jejo med čiste Slovence!! Ko bi se res to zgodilo, potem bi se sčislil zrak na Travniku, in morda bi nastali mirnejši časi!! „AUriatIsehe IVsl" ju izšla 15. številka s prav bogato vsebino. — Kakor smo že rekli, pošiljamo brezplačno nad 100 izlisov osebam in uradom, katere hočemo poučiti o razmerah ob Adriji. - Zategadel prosimo, da bi prijatelji pridobivali naročnikov, ki list plačajo, (lena je le 2 gld. na loto ali gld. 1*20 za pol leta. — Iz premnogih došlih nam izjav moremo zatrditi, da li-da se nasprotniki jako boje. „A. P." čitajo ziasti v Gorici iti Pulju vsi taki krogi, katerim je v prvi vrsti namenjena. ISeii-llur. — Danes smo ikon" ..i ta velezanimiv roman, kateri izide v kratkoin v naši tiskarni v posebni knjigi kol pricelok »Svetovne knjižnice". Stala bo knjiga broširana 1 gld. 20 kr. Gotovo posežejo Slovenci po tem romanu, ker je velike vrednosti; nabavijo si ga pa tudi naši čilalelji, katerim se je priljubi!, kakor smo to pogostoma culi. V prihodnji številki začnemo priobčevali znameniti zgodovinski romati: Marko V i-sconti, kateri je spisal v italijanščini Totn-maso Grossi. Roman zavzema tretje mesto v italijanski pripovedni literaturi, tipamo, da čitaleljem ž ¦jjim uslrožemo. Dečki iz laških šol preže na slovenske otroke iz „Solskega doma", kadar gredo iz šole. Čakajo jih skoro dan na dan z raznim orodjem, s katerim jih potem napadajo, čeprav jim ti ničesar hudega ne prizadenejo. Sedaj so jim prišli na sled (tuje se zlasti o Rabatišču in ulici Ascoli), in ovadijo jih pri šolskih vodstvih. Radovedni smo, kaj jim store ?! Da je laška mladina v Gorici tako razdivjana, temu so krivi v prvi vrsti oni, ki vzdržujejo sovraštvo med obema narod-nostima, potem pa kdo ve, kaj jih uče v šoli ? ! K moralnim provzročilcljem sovraštva spadajo pa tudi posebno skladatelji onih lepih „canzonclle popolari", n. pr. sin dr. V i n c i j a ! Iz listih pesmij doni sovraštvo proti bližnjemu, in otrok je nagnjen -prej k slabemu kot k dobremu! (le sliši za Slovenca vedno le psovanje ter če more celo peti, p s o v a j e Slovence, j;? umevno, da to sovraštvo rasle, in iz tega se rodo taki pobalinski pojavi! Sin dr. Vincija je res imeniten mož, zato, Slovenci s hribov, le podpirajte njegovega očeta, da bo sinček še lahko pel pesmi proti Slovencem, katere podi v hribe! Oče jih vabi s hribov, da naj mu prinesti grošev, sin jih podi pa nazaj! Ali ni to lepo ? Slovenci, storite svojo dolžnost, nasproti takim ljudem, ki provzročajo sovraštvo med Italijani in Slovenci v moitu tako, da naši otroci na cesti niti varni niso, ko se vračajo iz šole domu! „6orixia italiana". — Prijatelj našega lista nam piše: »Cez nekaj let zopet sem bil prišel po opravkih v Gorico. Mislil sem, da zagledam Gorico „i ta liano!" Pa kako sem strmel, ko sem slišal več miiodo-nečega slovenskega glasu, kakor pa laščine. Toraj - .-i j kdo se klepeče o Jaški" Gorici?! Pridem v neko trafiko, tam zahtevam po slovenski svoje stvari in dobil sem jih brez laščine. Govorilo se je tudi laško iti nemško ! Šetajoč po mestu zagledam v nekem oknu nekaj čudnega — glej ruski karafan iz Moskve z rusko pisavo, in to v »laški" Gorici f Kje je torej tisti laški značaj laške Gorice! ? Koliko ga je? — Veselilo me je videti zlasti slovenski napisna »Šolskem domu", kateri je Lahom trn v peti, ker jim predočuje, da tukaj biva že od starodavnih Časov Slovenec in bo tudi še bival! >e udajmo se, bojujmo se za vsako ped zemlje, katero nam tujci Zemljelačni hočejo ugrabiti!" Trgovinska in obrtnljska zbornica t Gorici je izdala obsežnejšo knjigo »Rap-porto statistico 3ulle condizioni della econo- mia nazionale nel distretto della camera di commercio e d' industria di Gorizia per quin-quennio 1891-1895". (Statistiško poročilo o, narodnem gospodarstvu v okrožju zbornice za pettetje 1891-1895) — To poročilo je šlo na miuisterstvo. Pred vsem izrekamo nado, da je to delo sestavljeno stvarno brez politiških in strankarskih ozirov. Pri nas v Gorici je namreč vse mogoče! Knjiga je pisana v italijanskem jeziku! Bodi! —. Toda protestovati nam je proti skrajno predrzno spačeni pisavi slovenskih krajev! Niti enega slov. kraja niso pisali tako, kakor je prav! — Al« ne le to! Naš častiti oče Triglav je dobil ime Tri-corno, kakor zahteva irredenta, da postavi kdaj svojo zastavo na teme »italijanskega Tricorna* in ne Triglava. — Poleg Podgore je vtihotapila tudi irredentovsko spako P i e d i-m o rite itd. — Proti toliki, predrznosti moralno najostreje reagovati! Ta zbornica, prototip Krivice nad slovenskim narodom, se drzne kakor v zasmeh še izzivati in žaliti slovensko dvelretjinsko večino v deželi: — Pričakujemo od Njegove Vzvišenosti gospoda barona Dipaulija, da primerno zavrne toliko brczobrazno-U mogotcev goriške trgovinske zbornice! Krivica Slovencem v trgovinski in obrhiij.ski zbornici v Gorici. Kakor je znano, je volilni r -d za to zbornieo tako previdno skrpucali, da so vselej izvoljeni le Italijani. Vsi Slovenci v dezeii nimajo niti enega zastopnika! Ali čujmo, kakošno je število trgovcev in obrtnikov v dr-ze!i in kiknšnoje razmerji; med niie.ua n.ifodiiosliiiia. Trgovcev in obrtnikov je bilo : 1. V Gorici......... . . . 1002 2. » okraju goriške okolice.....11-SI U. , „ tolminskem.......590 4. „ ,, sežinskem.......5SS 5. „ „ gradiseauskem.....I59t Ako seštejemo w.- v Gorici in v Gr.i- diščanskem okraju, dobimo *l«-viio 2590, ostali trije slov. okraji jili imajo 235'.1. - Ako pa odštejemo od prvega dela one v Mirih slovenskih občinah Kožbana, P.iljaua, Doberdob in Deviii 01 in v Gorici Slovencev' le 150, in jih pri. tejetno slovenskemu delu. - in ' 'J od zadnjega odštejemo okoli 50 I/ični-;...uuv in drugih in jih prištejemo furlanskemu delu, dobimo : ilalijanski del jih ima........2M0 slov f; n s k i del pa . . •.....2520 To so številke iz goriške trgovinske zbornice, sami-, jim moramo torjj verjeti! In vendar nima slovenska večina uiti enega zastopnika v tej tako važni zbornici! Ali niso to turški odnošaji?! Ali ne turški, to so avstrijski odnošaji, levAvstrij' je mogoče tolika krivica! Ar-ilfaheM na Goriškem. •— Klepe-tavi dr. Ve rz e gna s si je bil izustil trditev, da Slovenci nismo nikdar nič storili za šolstvo. Temu staremu giv-niku smo že dali primeren odgovor s številkami o obiskovanju šole in o novih šolskih poslopjih. — Danes še nekaj! V poročilu trgovinske zbornice na mi-nisterstvo čilamo (stran 2;50), da je bilo v dež."!; 108.02:5 aualfabelov, t. j. lakih ljnu.j, ki ne znajo ne citati no pisati. Ako odštejemo 35.777 otrok do 0. leta. ostane odraslih še vedno okoli 73.000. In poročilo samo potrjuje, da u I več analtabetov je v Purlaniji, pjtem pridejo šele drugi okraji. Posebna tabela nam podaja ta-ie števila: Aualfabelov je bilo: V Gorici..........7.1411 » okraju goriške okolice .... .'52.259 , » gradišča uske m . . :}',UKH „ „ si ."lanskem.....!2.hM- „ „ tolminskem ..... 17.157:! Gradiščauski okraj ima n. pr. le 54150 več prebivalcev nego goriški, a ima 07 5-5 aualfabelov več! — In kaj naj rec-iuo o deželnem glavnem mestu, o Gorici, kjer v bila tretjina prebivalstva — aualfabeli ! Questi sou falti e non ciacole. eno Dollore! Ko boste Se kdaj čebmjali o šoi-Mvu in omiki, povejte ta števila in ne svo «> sdare neumnosti o laški omiki in slovenski zabi-tosti! Kje prebivajo Slovenci in Italijani na Goriškem t — Znano je, da je v tej deželi okroglo 33 Slovencev in ' ., Italijanov. Italijani prebivajo v gradiščanskem okraju in v Gorici. Ako jim ta dva okraja tudi povsem prištejemo, dobimo tole razmerje površja v šlirjaških kilometrih. Gorica in gradiščan-ki okraj . 0H\S? kur Ostali trije slov. okraji . . . 227l>'7l Odštejmo pa od prvega dela štiri slovenske županije, tedaj dobimo razmerje 1:1. t. j. Italijani imajo komaj ! ., reci e no p e-tino dežele v svoji oblasti. Daje furlanska ravan razmeroma veliko več vredna nego tolminske gore, to je sicer resnica, aH polagoma bodo tudi naše gore redile več ljudij nego doslej! Kazinerje med mozkimi in ženskami. — Po omenjanem poročilu trgovinske zbornice je prišlo na vsakih 1000 možkih toliko žensk: v Gorici 1053, v okolici Gorice 970, v gradiščanskem okr. 993, v sežanskem 921, v tolminskem 1029. — Torej edino Gorica in Tolminsko imata več žensk nego možkih. — Torej tudi več »zarjavelih devieic". Demonstracij*. —- V sredo zvečer ob osmi uri so Sli 4 drvarji čez Travnik, na katerem nori sedaj v predpustu laška mla- dina ter prepeva Slovence žaleče pesmi. Blizu kavarne »Imperial" so zakričali v odgovor lahonskim izzivačem: »Nt laška ni: Živio Gorica slovenska!" nakar jih je takoj obstopila laška fakinaža •— letelo je tudi kamenje — ter šla za njimi, spremljana od redarja, mimo škofije, kjer je laških barab že naraslo na lepo število. Pred škofijo so žvižgali, da je bilo joj, potem so drli 2a drvarji skozi Gosposko ulico, kjer so se blagovolili spomniti tudi nas. Vpili so: abbasso la »Soča", a b b a s s o i I G r e g o r č i č, f o r a i stavi! Potem so krenili v ulico Vetturini, kjer je fakinaža vpila »d e n t r o, d e n t r o l", na kar je redar vložil 3 drvarje v zapor. »Corriere* se hvali v s.vojem poročilu m e d vrst a m i, da so b i I i zaprti L a h o m na l j u b o, kar i m a najbrže prav! Fakinaža se je vrnila potem po Gosposki ulici nazaj proti Travniku. V bližini škofije na nasprotni strani je bilo čuti iz neke hiše dvakratni klic ,živio*, kar je laške neodreš»nce tako razburit««, da so začeli zviž/uli, potem p tso zapeli: .Mura me o", katero pesem so prepevali da.je po Travniku. Tako! ,Zivio" xe ;či' pnuSifua de-t"ad italijanska, ki ima toliko muci in (oliko veljave. t\.i n^e; u,t ijiibo tudi koga vt.ik. .„o v luknjo!! Oni Iri, • Slovenci so za'.pi;i - imo ,živio", in d;.di -o jih v zapor, ker j- takl-na/.a vpii.t : de nt rti, deulro! I, i'v'Im-r.iiie so kričale med drugim tudi Jura i stavi*! abba.-..-o itd., .di z^i.liai -e jim ui nič! Nobenega til-o prijeli. A-.i ]>>. ga d;a!i „de:i!ro", Čeprav so i/. z i V a I i - ^vi,;i.ii krie.niif.il ter z iidi Sloveuc--!! o. ko bi iiihi obratno. k.sk:.:¦>i',b-v !': Ali .e segel ^l.is a i-?i tudi v u.1/-- pok:./me ah pa ,U ¦¦.....ti Udr-dlju UlK», d.ttrfb.iS'.»Ven:M vložiti v zapor, te zavpi," ,/ivio". .s tc-ba pu-liti na mirit Italijana, kad..r kriri : , ..»iu--o. fora i stavi, ter po|e /a!;ive p. dti* I ! Ali pa ni |i:|o morda tako v -n-do zvečer ! V! Pa, tako bo (udi. dokler <«• Me --ti zrak t.un na Travniku v name-tni'I,t j->-družnici ! ! J'an/.oiiette popolari- [inv-udi, C.e človek le ..topi zvečer na nliio, pa ir-sli-i nič drugega kot .M ara meti. čari b urin ni", hi na Travniku, v llašteln, v <;«>-sposki ulici, na Komu, -ploh povsodi. Nadepolni :-\n dr. Vincija, ki je dal melodijo oni p"«ani, katera SiovMice okrajno žali in izziva, postane re-. š.» inn-niteni la-ki junak ;ia mu/ikalnem pol;ii. Morda mu postavijo še kak spomenik ua .studencu t. a Komu, ker bo tako .-kom treba p;eoiuv.;'ili površje Mtideuca in oiNtraniti /. u^-^.i !t-.te pobite figur,.. Slovenci na deželi, !e podjiirajtc '->' dr. Vincija, da bo njegov sin tim !o/.;e ..Lig.ti pesmi proti nam ! Kako jih kaztijtijejo. —- V .11 iino-t-* čitamo: 27 (Vini Al. H.irveg j.- dobil II linij zapi>r.t po J; 1505. ka/. z.ik.. ker <.• kriči! r. i javni nI:, i: Dobi z Italijani ? P..nb "vdn >.'„¦ ;a pri-_»rei';a ;e tri kaznovan l-l irfn: ,:u\-'.r A::-dre Nemec - 5 tedni zapora, 'h. v T ;! K h mu do-tavvaruo: V i "O ¦ ..Iki l..r:-:^g.» letu sum ponnaii, >U • dte- -. t-e. (»n nori šlo popolnoma mirno <• si"- ¦¦¦ » z (Jon-reka v it>. >(o. Sr. čalo -i, .•• 5 ; .,»--ivih barab. ;ed» ti -e ;A>* \ r. - K. . :., , ?a pl>i ter rekel, \\.i s.,- gie ki-..it > 5 ,. ,:\i*. .Slovenci se niso spu-rali ¦: u :ni: . } rep:r, terrivei^ st> šli povsem niirn-» t.ap:''-". N.- L\"o;uu pa so že z.ir-nli za -- prijel za p r- i. pot. ::i že dolse p»i\i.r..f". da Ih tdišo.li o v-a.tako. kaki^r - - Uatn« e 11'-- Kako ¦"> bili kaz.r.ovanirl J,»,bn ..'e dobd 4 ti n I in dru^i S Unij I! Ne rtieiro ni«', čit.it« !j. r.tzmišlsij satu o tem. >a| veaio. da prideš dn pravega z.a-kljnčka! Prednust na eesti. I\>eo nam: .Na TravtLiku mrgoli maškar večer /a večerom, in sicer jih je videti v tvrra/i^nejših barvati in oblekah. Non- pa že tako, da >.; malce preveč. Hodijo tudi v gostiln^ i;; kavarne, nadlegovat 'ljudi s svojimi neslanim? burkami. V nedeljo teden na večer ob 7. uri pa se je peljalo kakih 30 našemijeneev čez Travnik po Gosposki ulici na Koren in nazaj. Imeli so na kolesih lampijončke, in sicer tako lepo razvrščene: belo, rude če, zeleno. Ko so se vračali po Gosposki ulici, je bilo na isti polno vozov, tramvvav in omnibus hotela 3 kron. Poleg tega mnogo občinstva. Kako lahko bi se bila zgodila kaka nesreča. Ali redarstvo tega ni videlo ?!" 9PoU kupno ceno" prodaja laški žid v Tržni ulici svoje blago — Slovencem, in sicer naznanja kaj pogostoma, kaj vse ima na prodaj — po slovenskih lepakih,ka- lere da pribiti po vogalih. In Čudno! Te lepake ne potržejo in ne prelepijo tako hitro, kakor druge slovenske, ki objavljajo kako drugo reč. Kako je to, trgovci krice in govore slovenski, nabijajo slovenske lepake, potem pa se pojo: A Gorizia benedolta tutto tutto xe talian Vi Slovenci, kaj je potreba storiti nnsproti takim ljudem?! 'Predpust r Musl. — Pijejo nai» iz Brd: »Kakor običajno, imajo tudi letošnji pustni čas v Mirti vsako nedeljo ples, katerega prav pridno obiskuiojo i»si p!c.sa2eljni f-iiitie. L-.iski .seruStuni* jih kaj zaupno pričakujejo, kakor se sami bahajo s svojo laško *!ovense:no: .Kcdoj ki .nejmdejo fanti od jv»rova in Vipuzi. nam gre *i.ibo.~Om-ga pi-rnešejo dušti »li«i-«r-t. če no bi mogli do-ložil za plac.il god«'>". Tako m onako so izražal nasproti kakemu Urico. Zato pa tudi vabi'ti nase fj»t*? na P'l's v slovenskem je-/iku^Tako s*o podali v nedeljo vabilo na svo:" narodni p'.es v slovenščini: , Veliki ples v ilu.ii*. Vsako !«•!•) hodijo naM L. '%• v Mu*o plesal, in prazno Je vsako govorjenje, da n! treba hoditi redit Lahe. lles, tla je n«--k.t; izjfiii, pa mi /.««! tudi ./.ivvdni*, ki ho-dfo pN-sat v Mu-o! Hodili bodo iti l.oiini m\ dokler ne pride ,'¦. .v.*.eg.i n.iv>kii/;a, da jih vložijo v luknjo i':til.ni(iiii na i ubij! P«*tem iiiorda bo -e , .;;¦! Prav Iii.iUi častno U.i spini«, ¦ ' .'a : " r.tntf. da hodi [• p'..-al v .Mu*o ti r ivdtl [ ,!. . ki nas zh.it.mi s .sčav.i* itd. Urin! Irmlontovsko društvo .Dante AIH - ulilrrl* v Itimu ;¦¦ in:«;*, !. ! m. «{,,br«>--, <......;;;o, kaN r«' -t- /¦ U'i"!i/i;.i tudi ;.:, ., i. Pred<« »inik Kurijo 1' a u ,: a i c h . : (; iut hiv!,,ti' govor, v ka>mm y ra,-- . . !i,It).(•!>•' dti^ti.i. hi I.!' lii jit.kiv.al, da iiu-ivo ima iui!-<-n. p o in a g a t i . . f r ! ; .1 k i in I i .i '. i - a n o m. Fu .. tudi t — p« -(../.i <\ to i..li(i:oi>h v-aki ., v!a-»: i:» soMv.it:. m* :ie v< L/mmi • /pi.;.,^,. p.,:t.n d. tiara, - fcaMim pod- o in <*< mor.^:/it'i-.,t> : ';.!-tvo v U)nU- .. , , T.t ,-ow r j' pr.!!'•-!.! <:*¦ 'ko. ¦ „>. ' i n .-i;.i' d Mj.i.V. ,i:-»rri..."* ;...-. i ¦.:. : kr.dki«. .S-v.-.i.i hi ¦»!- ..« : ¦¦' . Ljubljeno.- Vii-n; ptipt.j,,«. >>•< J. do ."». _¦* izgubi" ifki v!,«-g: ;'<'K<«.;. . n.t T-.'i; k: t'c»ti .il p.i v s;!.-!:! /t'p:i.' . ¦ ,-. '.<^ jii-i^i ni di !j..r,'-in. Kdi r '«• '»> i;.i-i» ¦ \'-- -n.r |-f:^-f« «.¦•_ f«^-- •««; »• 5»»-. pf-.»- I.I-IiiIim undnhtva. «i !. i . . L.;, T. \,: .- ,5''-' »¦*• jr d. p:.;.., ¦.:;/:. /« (•.;:.< ......:¦! •*• !.. t..i' " ! « •'¦-' *¦' ¦'• -^ ¦ ' ,'.[ teorijo glasbe; ta pouk bo trajal do šolskih počitnic. V tem času se vsakdo lahko dobro nauči glasbene teorije v zvezi z vajo glasu in petja po notah. — Na zimo pa se gojenci razdele po nagnjenosti in veselju v več oddelkov; nekateri pristopijo tatnbu-raškemu zboru, drugi se bodo učili goslij, tretji flauto itd. Za pouk bo treba nekaj plačevati — in sicer 1 krono na ivfesec tisti, ki se zavežejo, ostati* poznejyyt društvenih zborih, — drugi pa 1 gld. s Mladeniči in mladenke nad 14 let stari, ki želo vpisati se v to šolo, naj se oglašajo v .Goriški tiskarni" -»H pri učitelju in odbornikih. — Začetek šole naznani »Soča*. Vorofllo iavimicJj>tva „TrLimko• olirlnr zadrug* v (iorici z noonipjciilm jsiiustrom za npravilnt iiipsci* jamu arij lSi>*>. i. Število zadružnikov dat' i. jaa-.ivmij;i 1S9S. . lur»t Ntiraslo tekom meseca za ........ 110 Padlo tffctmi ui.-l-ci........... Društvene veslL T.bnaduo drn-Po ,<»orhki Sokol*' :., j:^..,,.!',, pu-!:.. f,-, II. :¦..;,¦ i..-n..i lv.«-J. -Lin--:.« w. : .«.. :.: >v A:.-i:' .t v :, /^r..r. >% r. : : ¦-. ¦.-... s^ t rk» -!¦ r. N-. la <-.v.it/:i .-*> V.;- ;:;.:; ::i.. ; :t: V-;o{.!.:n.»: .-.a u.;<- ."0 kr., za m :uh-1 /.A. K-ior ti' y:'::." i-e_i,;ii jtjj-i .-rno opravijo, v i:ta-:'\i .•:; k':-t:i!!iu. p'!ara 2«! !¦ r. ^.'.<,!.'>", Z.t i.sM' Vs-'_ .; v obff prtnii« nadtia niil.-ka. --- V >t>ko'-\: ob!"ki ui ^.irdfd.uu.-' ^lubt' prosti. \V.«n u-o-{ t...d »»iore '.[i»;\jJi Ijr.-zpla^ito eno dai:.o: .;rnPv plačajo po ;vorn.i dolotM. Maske, ki uočfjo. tla bi se razkrile pr«.'d vstopom v to določenemu pr('f'!<"'dova!cu, naj si priskrbi.- že n.ipivj posubno vstopnico, ki se pri vstopu le pokaže. ,01asficii:i šola" Sokolova. — Ako hočemo v Gorici napredovati in tekmovati z Italijani, si moramo vzgojiti četo glasbeno vzgojenih m oči j, iz katerih dobimo po leg večjega tamburaškega zbora tudi svojo — godbo in nrfcester, in sicer ne le d i l e t a n t o v ampak tudi pravih p r o f e-s i j o n i s t o v, ki bodo preskrbovali z godbo vsa naša društva in vse — plesne zabave v Gorici in okolici. V ta namen osnuje »Sokol" — glasbeno šolo. V postu že prične ta šola. Več dnij v tednu bo poučeval g. E. Sirca Stuvilo zadruaiiiU. dne 1. tVbr. iKU-.l.j.« zuusnio i 17:? . števili« deježev line 1. jmiuviirijn.....VX\7t r.iM-].. deležev !; poli. VaMlo k j.ivm mu ^hodll .ICrtija>k»» za.irutr«.-, k.di-ri bo »Iti«; IX t. m." ob v-l.-r. - dr. Jos. T.i v'.:«-,.. t,a.pri'; na ^p!oh o tr/oviiii. ki je j,.;.!-;,!!.! v .» .:.- ¦. da b: pr3-!cipi:i v obi-".. :.« -!.".'•:, NI l .'i'.oni!n i>- do^l.i ludi '.,. a 'V l ¦.' ¦ .»J..:.- k " >'.( So K o i a*, !i-!.i!ini!:«>'a i: ¦ i • ,^'..f..iJ:-k'V I >oko'a". ii'i'-..irts;k ,•¦ :¦ s ..* •. - p:, a.-no pozdravi!. .si ^.-.iji.: n d.:•«(..«!. .. i j !..,riihni/«^pn-d«".r~k<> ««.vo!i. «¦, ,-]:-¦. > (.'••! i' :. I« r na/Iai.ii, «l.i .Kri:j.i'-'ky ;-a »i r ¦¦: rM' .- •!«: b^i ::.«ni:;iir'i d.: i. Za'" d.i -•...• pi- ¦ bi.«» v Gn-riu u;-!: .-a So [.po r.. - ¦'. \ -' n.diu;ubi briv. r.szitk". Govori', i-d<«-u ,i. «• p o ~ t r n i ko n k u r t-n i'i*. k.Arrt: :.p:./..r ajo i.d.oni .-> p'-mo*,_o porjp.dr«' izza nt>-;<- .1 ».'.:.!•' A!:i-yhiiTJ*) prut; i;-šeti.t! stri-ui!-':;Tu • - '|«_ska-t"ro koiikr.rcss.f.- -i- bo morala isoriM tudi ,Kr<»j.t;ka zadrugi". Ilazla^; i'.-, kako -rdo >a-par.-dvo :i«-r.tz>odiuv'.i ^u-i-tva ;<¦ 1 >ka koukurcnr:], ki j<' prt račiuijfiia ".'•' za krab*k ("as, dok!«r bi ne ur«ii'ili -lovrn^kih tvr.ik •--m bi p<a-p!J*Mii ,^:.ivi" v kratkem ča.su borilo povrnili vso škodo, katero m> imeli v času svoje ?ti(;po:t<-nf kon-kurt-r.r.->. Proti Jaki konkurenci se bo treba postavili po robu tako; s poeetka. Krojaška zadruga bo dobivala biajjo iz prvih tovjn;u in bo zahtevala /.me n.-n dobiček po stalil i h cenah za vsakogar, ki pride kupovat. Ako bi nasprotniki vabili ijudi v svoje šta-cune z nižjimi cenami, tedaj naj ve vsak Slovenec, da se to godi le vsled tega, ker je ustanovljena »Krojaška zadruga«; ako bi te ne bilo, bi nasprotniki cen ne zniža val i. In treba vedeti, da dobiček Krojaške zadruge se zopet razdeli med deležnike! Ne se torej dali slepiti s podobnimi vabami nasprotnikov, ampak vsi — v prvi vrsti krojači — naj se oklenejo te zadruge! — Govoril je še o d e-ležih po 20 gld., katerih udje ne darujejo, ampak jih le nalože na obresti! O žrtvah tu torej ni govora — in zato naj bi se upisal vsakdo, ki moro naložiti na obresti teh 20 gld. itd. Preč. g. dr. P a v l i c a je zahvalil starosto ,,Goriškega Sokola", posebno za zatrditev, da »Krojaška zadruga" je del našega narodnega dela za gospodarsko osvobojo, za katero sporazumno delujemo goriški Slovenci vseh slojev. Na to se je upisalo v zadrugo precejšnje število Solkancev. — Vsaka vas bodi zastopana v tej zadrugi! »Narodna Čitalnica t Cerknem'' priredi dne 13. svečana 1899. veselico v prostorih gosp. Andreja Kobala. Vsporcd: 1. »Vesela tovaršija", mešan zbor, 1. Laharnar. — 2. rSlovans'ka pesen", možki zbor, Dr. 13. Ipavic. — 3. .Sem slovenska deklica", mešan zbor, M. Hubad. — •1. „0j li Vilo", možki zbor, F. S. Vilhar. — f>. Igra „Vaški skopuh", Soški. — 6. »Domovina", mešan zbor, A. Foerster. — 7. „Na-pitnica", možki zbor, A. Foerster. — 8. ,Mla-tiči", mešan zbor. **, — 9. Šaljivo sreč-kanje. Med posameznimi točkami svira domači orkester. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za m-ude 20 kr. „Trža&ki Sokol." — V ponedeljek 13. februvarija 1S99. ob K), uri zvečer bo v gl.nhiiisčii Armonia sija j n a m a s k a ra d a telovadnega ilruMva »Tržaški Sokol". Gledališče bode sijajno razsvetljeno in okinčano. Priti /e v kostumu, maski ali v plesni obleki. Razgled po svetu. HoriorllosL Avstrijo. Pod lom nosim mu j,« i't'*ki poslanec dr. Kramar" v nekem francoskem listu priobčil članek, v katerem pravi, \\,i v zboljšanje sedanjega položaja lii-!.':'. pn\zdaniti parlament. V ta namen tla treba. po\ruiti se k indirektnim volitvam, to je. de/-,,.Ini /bori naj bi zopet pošiljali poslani«' v državni zbor. Vsa narodna vprašanja '.i;ij bi se izključila iz kompclciico državnega zbora, a la naj bi razpravljal le o sudjalnih in gospodarskih vprašanjih. Gentralizem treba odpraviti. Kakor se je uvel z državnim prevratom, tako bi s,- lahko lii.U odpravil z državnim prevratom. Toda udarec bi moral biti hiiil, oilloriloii. A za lak ildarei: se bodo morali odločili, itko nočejo, da Avstrija osbitie po, in i." če iiepivdanili narodnih borb. »Ivi.* pravi k temu : Ta iniM'l se oglasa čim gosteje. Mi smo /r poviiarjali večkrat, mi bi takemu razširjenju Isoniprieiice div.i-inili zborov mogli pritrdili Ac ie t.d.i'. ako so Ustvari gotovost, iU večine «l.-/elnih zborov ne bodo mogle zlo rahljali svoje moči /a dušenje manjšin. I/, odrskega divaivEirgu zbora. Itn limpešla S. Danes, ob Začetku počitnic, so m« podali v d poslanci, vstevsi vso opozicijo, k blagajni, da potegnejo svojo dijele. .ledino !«> I beralni disidenli so izjavili, tla no vspt«'jmejo denarja prej, dokler se no urode konsIiUieijoni-lni odnošaji. Uiidimposla . februvarija. Zasedanje iirž.i\uega s bora je preloženo do dno 19. t. m. |\»rMjai!Ja r;idi kompromisa se nadaljujejo. Konferenca za razorožonje so bo vršila li.i.i.i/.«' v Haagu ra Nizozemskem. Iz {'••hegrada namreč poro«.-jo, \\.i so vse poud'1 i m- vj.de .-.(rinj.rn / rusko v lom, da na; st. visi konferenca v Haagu. Mogoče bo !a kniibrcma žo tekom prihodnjega meseca. Grof Caprlvi, biv^i nemški dr/avni Laiii-Iar, ;e umrl v visoki starosti v Skvronu r.a Neu.šk.m. ,l)io luforinalion" pravi o njem, «:a e b;i pokojni jako ^ini|»a!irt.>:i mož, ki je /apu-tii n.riepše opomine pri vseh onih. po-idiskii. o-cJiah Avstrije, s katerimi jo imel ilohko, doki« r j«; bil kan-olar. lloil G.iprivi izvita iz Furlanije, kjer kraj Gspriva -o spominja na nekdanjo grofe Giprivii. Zgodovina jih pozna še iz lota 1224; ikoii 1.". stoletja se ne nahajajo wč med r!..novi (tori-ko-GradiAčaiHke, temveč «50 se i.ili izselili. Imeli so posestva na Kranjskem, Stir.-kem, pozneje na Ogerskom: ko je rod i bubozal, so se presolili v Nemčijo, kateri -o dali več državnih dostojanstvenikov, med Njimi bas umrlega bivšega državnega kan-cekiria. Hoi' Capriva je najbrž« slovenskega izvira. Kmotskl nemiri v Kuiiiuiiiji. — V krajh moj Ollom in Dunavom so nastali zelo resni kmetski nemiri, ki ne Čim dalje bolj Sirijo, lako tla se je bati, da se zanese razburjenost v vso deželo. Baje je tudi del vojaštva s. socialističnimi aranžerji teh izgredov v zvezi. Voditelj vseh nemirnožev je socijalist Nadeje, urednik lista »Lumea Nana", ki piše sila hujskajoče proti veleposestnikom. Vlada je odredila, da odidejo v nemirne kraje večje vojaške čete. Tudi v Bukarešta je sedaj več vojaštva. Mej kmeti se dela za prošnjo, ki bi se naj poslala ruskemu carju proti ru-munskemu kralju. Španija In Z^cdiiijenc države. — Na Manili na Filipinskih otokih ni miru. Fili-pinci nočejo pripoznati ameriškega gospod-stva, temveč hočejo biti sami svoji. Iz malih nemirov je prišlo naposled do pravih bojev. V nedeljo in ponedeljek so se Amerika nci in Filipinci hudo spopadali ter končno slednje — kakor trde poročila — premagali. Filipine! so izgubili baje 4000 mož ; v bitki jih je bilo 20.000 mož, Amerikancev pa 13.000. Tako se morajo torej Amerikanci še dalje bojevati, in teh bojev najbrže ne bode še tako kmalu konec. Iz Washingtona* je 6. t. m. naznanil brzojav, da je senat potrdil špan-sko-ameriško mirovno pogodbo s 3 glasovi večine. Kra ljica regentinja je podpisala dekret, s katerim se zopet podeljujejo ustavne garancije in se po vsej Španiji odpravi obsedno stanje. Washington 8. Kakor poročajo iz Manile, je bil neki oddelek kanz-iškega polka v neki goščavi blizo meje Calvocana včeraj napaden od Filipincev. Po hudem boju, v katerem sto bila dva Amerikana nbiU in šest ranjenih, so se morali umaknili Filipinci. Manila, 9. Vodja Aguinaldo je objavil proklamacijo, s kakro_8e._Amerikanotn._na?"_ povodu je vojska. VVashington, 9. Mac Kinlovev kabinet se je včeraj temeljito pečal z zadnjimi dogodki na Filipinih in' sklenil, tako dolgo nadaljevati vojsko, dokler vstaši ne odloge orožja. YV a s h i n g t o n, 9. General Otis poroča, da je vstaški vodja Aguinaldo prosil za dogovor s poveljnikom ameriških čet. Novejše vesti. — Praga 9. Z Dunaja poročajo, da bode danes ministerako posvetovanje radi sklicanja deželnih zborov. Jeden čeških listov pravi, da so Nemci nadejajo, da veleposestvo uvede pogajanja z njimi za zopolni ustop v deželni zbor. Line 9. Državni poslanec in člen katoliške ljudsko stranke, Gregor Doblhamincr, je umrl v 7(5. letu svoje dobe. Razgled po slovanskem svetu, Za Italijansko vscuČollSce v Trstu so jo odločilo prispevali vsako leto z določenim zneskom ludi starašinstvo v Roverclu v Trontii. Oglasilo se je ludi že nekaj drugih ¦laskih* občin v primorskih deželah, ali ne bas preveč. Znano je, da tam, kjer so občine v rokah Italijanov, vlada na sploh najslabše gospodarstvo. Bolje bi bilo torej, da se brigajo za to, kol pa zu italijansko vsoucelisec. Sicer pa bomo videli, koliko ostane laških občin in koliko prispevkov za to vseučilišče, kadar so istrski Slovan olroso laškega jarma, s katerim ga lišče »od zgoraj !• NoodrosenI klcpotcl. — Pišejo nam pod tem zaglavjem: „PiccoIovi" sotrudniki klepočojo vedno in vedno 0 2000 letni ,1 a-linski" kulturi, Čeprav v resnici niti pisati no znajo latinskih številk. »Piccolo* jo zaznamoval v svoji številki, v kateri je poročal o onem imenitnem protestnem shodu v Trstu, število letošnjega leta lako: »MOGOCIC, tločim so ima menda pisati pravilno po „latinsko* tako: ,MDCCCXCIX\ Latinski črk ne znajo pisali, pa saj bi se Latinci v grobu obrnili, ako bi culi, kaj ugajajo spioh ž njimi listi ljudje, ki nimajo nikake pravice, sklicevati se na latinsko kulturo!" Italijanski konzulat r Trstu. — Prvim vicekonzulom je imenovan grof G a c c i a-I) o m i n i o n i. »Piccolo" ga hvali! S tem je povedano dovolj. Pa kako bi ga ne hvalil? Saj Italija doslej še ni poslala v Trst nobenega konzula, kateri bi ne bil všeč progres-sovcem. Vsi plešejo tako, kakor'.hočejo pro-gressovci, in zato ludi doživi vsaki pred svojo palačo toliko ovacij cb vsaki priliki, prav kakor kakšen — kralj! Pri plesu »Lega Nazlonale" v Pttlju dne 4. t. m. so bili mostni policaji na vratih gledišča v popolni paradi, kot da bi oni bili v službi »Lege" in ne mesta, v katerem žive razun Lahov tudi Slovani in Nemci, ki tudi plačajo davek za zdrževanje javnega varstva. K drugim javnim plesom prihajajo stražniki v navadnih oblekah, ali dovolila se je izjema za ples, kateri se je priredil v namen, da se more tem zdatnejše zatirati islerske Slovane. Ali Je I to »kultura"?! — Pišejo nam : Zadnji čas so se v Pulju pojavili brez-sramni tatovi, nevarni človeškemu imetju. Neki dan sta dve maski prijeli zdravnika dr. Bolmarčica in vzeli mu zlato uro in verižico. Na vodnjaku pred pošlo je zvečer neka ženska jemala vodo. Kar na enkrat stopi pred njo neki možki z nožem v roki in zahteva : Bo beci o vita". Sirotica je v silnem strahu brzo .'Aisnila nekaj Čez 2 gld. nesramnežu v roko Sn pol mrtva zbežala. Na plesu »Lega nazionale* katerega se gospoda radi važnih vzrokov udeležujejo masko vani, je neka maska gospici S. iztrgala zlato uro m verižico — in izginila. Zares lepi odnošaji! Mestna hranilnica r Kadovljici na Kranjskem. — Y mescu jonuvarijii 1899 je 14G strank vložilo gld. 30.874-45, 145 strank vzdignilo gld. 17.852-74, 15 strankam se je izplačalo posojil gld. 18.600-—, denarni promet 94.324-22. __.. InjižeTiiosL Vsebina 3. štev.„ProsvJete*. — Ko- zarac Josip: Oprava, psiholožka študija; Ku-kuljev;č Sakcinski Božidar: Bol, pjesma; Dragošič Higin: Kroz more jada, roman iz hrvatske prošlosti (nastavak); Sienkievricz. A Henrvk: Quo vadiš, pripoviest iz dobe čara Nerona. Preveo dr. August Harambašič (nastavak); Milakovič Josip: T ko ?.... pjesma; Potapenko I. N.: Zbog prekrasnih očiju,s ruskoga preveo Milan pl. Marekovič; Sabjč M.: Kao cviet.... pjesma; Petravič Ante: O .simbolizmu" (naslavak); TomiCič Ivan vitez od Gorice: PukoVnik IvanNožinič; Listak.— Slike: Ženišek F.: Sveta obitelj; Marold J,,: Stariea, študija; Liebscher K.: Usamočj; Marold L.: Medju redči; Tapiro I.: TJ haremu; Zauzeče Požege godine 1686. Wocteinski I.: Iza krabuljnoga plesa; Semcnovvskt E.: P»e-retta; Pukovniklvan Nožint«. — „Prosvjeta" je jako lep, ilustrovan list, ki zasluži razširjanja veliko bolj, kot pa razni nemški ilu-strovani listi, katerih pri nas -kar mrgoli ? Svoji k svojim !_________________________ Settlen-Daiiiastc 75 Kr. bis n. 14 65 p. Met. — sowic sclnvarze, weiss<* unij farhige Hannanarg-Seida von 4r» kr. bis II. 1**1«. p. Met. - in tlen inmlenisten (Scwclien, rarlieii umi Dessins. An Frivate porto« und itteiierfrel Ins HaiM. Mustcr umgolicnd. «. Hcnncber^'« Selden-Fabrlko« [k u. k. Hofl.| ZOHItiH. (••) Zahvala Žalostnega in potrtega srca zahvaljujem se iskreno vsem blagim znankam in znancem, ki so mi izražali najglobje sočutje o moji zopeini prebritki izkušnji, ko mi je bil odvzet iz naročja, preselivši se nad zvezde moj jedini, skoraj dveletni ctrok, prcljubljena hčerka SI a v i c a. Hvala vsem na lepih, tolažiluili besedah, ki mi svedočijo, da sočustvovale/i v polni meri poznajo in pojmejo mojo opntovann duševno bol. Gorica, dne 9. febr. 1890. Matilda udova Stajer. Dunajska borza 9. februvarija 1899. Skupni državni dolg v notah ... 101 »,»1«1. IT, kr Skupni državni dolg v srebru .... 101 , &» * Avstrijska zlata renta.......«2" « *'•> » Avstrijska kronska renia 4% . . . 120 , 10 „ Ogerska zlata renta 4 #......11" « ^° » Ogerska kronska renta \%.....ft7 . *¦» . Avstro-ogerske bančne delnice . . . <»n» „ « Kreditne delnice.........3t>- , -¦• > London vista...........120 . «l<) , Nemški drž. bankovci za 100 mark . 5S , 'M\.a, . 20 mark.............11 » 7s » 20 frankov............ 9 , !*<» . Italijanske lire..........44 , 1-» . C. kr. cekini . :........*» • r,s ¦> Razpis službe. Podpisano županstvo razpisuje službo, obč. tajnika z letno plačo 100 glri.; prosilec mora biti zmožen pole*? slovenščine tudi nemščine in po mogočnosti tudi kaj laščine. Zahteva se tudi spričevala dosedanjega službovanja in nravnosti. Pismene ter kolekovane ponudbe sprejema županstvo do konec februvarja t. 1. Županstvo v Kanalu, dne 20. jan. 1891). Anton Štojs, pekovski mojster v Gorici Gosposka ulica štv. 19. izdeluje dober in zdrav kruh iz navadne in fine pšenične moke. v različnih oblikah, kakor: hlebe, štruce, .zemlje Ud. Izdeluje tudi različno pecivo. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena frrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe, lnm veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSCeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in.solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svoj** (S. cl.) tiskarno "eri na perilo. (!\ •-'.. Ivan Premrou trgovec z jedilnim blagom v ulici Par car štev. 10 (v Podlurnu) v Gorici. Priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu" v Gorici in z' dežele. Obljubuje točno in hitro postrežbo. Išče se spretnega gostilničarja k otvoritvi gostilne v Komnu. -Oddajalec bode gostilnieo sam preskrbljal z vinom ter prepuščal najemniku primeren dobiček od vsakega litra. Natančneje se poizve v našem upravništvu Domača slovenska gostilna v Trstu v ulici Solitario it. 12 toči dobro, riiifi in b«-io vipavsko, Istrsko In okolleasisko vino. Diija se Imli vino na d.-t.Hn krčinar-jem in "družina ni p« znižani (»ni. Kuhinja je preskrbljena z vsem pulsvb.iim. Postrežba točna. Cena primerna, Za iimopcibrnjni obUk se priporoča F run Valetic, kr.'-mar. Cepiče amerikanske trte kakor tudi položnice (koiči) evropskih trt, vdobijo se pri posestvu barona Evgenija Ritier pl. Zahonp Cena cepiCev, kateri se nahajajo samo v omejenem številu je 125 gkl. za tisoč, ali 15 gld. za sto; za kolči evropskih trt je cena za tisoč 15 gld. in za sto gkl. IviO. Blago se odpošilja franka na kolodvor Vill.i Viei-nlina, !u,-i'ii^Ic<-iiiM ohrin-tvu v /<'li, po-scluto pa častiti duhovščini, učiteljem 'u ui-rnccui IjmUkih in srciliijih s n,';fur-;i'i h.tro in pn ui/kiii s-c-u.di. k vodent pripoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob. Umetno gnojilo „Kopros" pripravljeno od Jak. Henrika Huber, kemika v tmu. Zaloga in prodaja **9tk) Kuštrin Anton zjedilnim blagom Gosposka ulica "t 23. rripon»c:i svojci zalogo ji'-tvi»j in Uolonijalij {»<» jako nizkih conah. Iiitn v.-iIulto vs;ikovi\stnf,;,'a oljit, ini-vi»)( kanji; !»» ko>t.'h, ivviiiii- ?Ž$ ti/.VMi. iu.l..olnai«.» v križu, '*$ !>r..ri pr.*hlaji*njii, pri pn*- >/ F.jim itd. Ma/.il.» i»kr.*p.*a L* i/.:nuoeno /ile. te n .-iij'.i it.ui |(M) nh.Uu:Il ,slro;cv ti. pr. ::.i d-\-!j;ir;c, k n •,;»»*"<' in Ai\iij».. \\i >\\t\\'i >.a ^\uhv >»* \.»(dd- od cM. ::„* n::pn*j. V ;M!cKt hii.tti Cmli dvokoletta, puško ;n samokrese. OGLAS, 'S, Naročila, ki /tiašajo 5 gld. aH Ti'gt s« post IJiiJo trmika.