TRST, torek 1. julija 1958
Leto XIV. . Št. 155 (1000)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. S, II. nad. — TELEFON 93-IOS IN 94-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica Š. Pellico WI. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV:	Za	vsak	mm	višine	v	širiti;	enega	stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništva tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
4.000
Danes praznuje naš dnevni mali jubilej: današnja številka je ie 4000. številka edinega slovenskega dnevnika v Trstu. Zato je današnji jubilej tudi jubilej vseh naših čitateljev in vseh tržaških in goriških Slovencev, kakor tudi Slovencev V Beneški Sloveniji. In ker je naš dnevnik glasilo naprednih teženj vsega delovnega ljudstva v teh obmejnih krajih, je današnji juibdlej tudi njegov praznik.
Že ob tisoči, dvatisoči, tritisoči številki in ob petletnici in desetletnici «Pri-moirskega dnevnika* smo poudarili važnost njegovega izhajanja in tudi v posebnih člankih orisali njegovo zgodovino, našteli vsa najvažnejša politična dogajanja in povedali, zakaj je nujno potrebno, da se vsi pripadniki slovenske narodnostne skupine v ■ Italiji strnejo okrog svojega edinega dnevnega glasila. Zato ob današnjem prazniku ne bomo ponavljali zgodovinskih dejstev, ki so bila življenjsko važnega pomena za naše ljudstvo in ki sta jih naš list in z njim vsa naša skupnost doživljala.
Vendar pa moramo ponovno zapisati, da je naš dnevnik ob vsaki priliki, v vseh okoliščinah, v vsaki izmed posameznih povojnih razdobjih naše zgodovine, v vseh odločilnih trenutkih, vedno tolmačil pravične zahteve, želje in stremljenje ogromne veči-pe našega ljudstva. In te zahteve in napori se niso nikdar razlikovali od naporov delovnih ljudi v tem delu Evrope, resničnih demokratov, ljudi, ki vlagajo jz dneva v dan ves svoj trud za boljšo bodočnost, za premagovanje krivic, za odstranjevanje ovir na poti, ki v tako bodočnost vodi.
Tako glasilo bo «Frimor-ski dnevnik*- tudi v bodoče. Ne bo se omejeval na borbo za narodnostno enakopravnost, ki bo vedno kot doslej v prvi vrsti njegova skrb. še nadalje bo vključen v borbo vseh ljudi, ki se borijo proti vsem diskriminacijam, proti vsem krivicam socialne, gospodarske ali narodnostne narave. Kot doslej bo v tem okviru skušal tudi v prihodnjih 4000 in v še mnogo, mnogo več številkah prispevati svoj delež v borbi za mir v svetu in za zmago socializma.
Prav tako ni odveč, ako poudarimo na tem mestu tudi materialno stran tega deleža, kajti vsakomur je znano, koliko materialnih žrtev zahteva tiskanje dnevnika, pa čeprav ne more doseči tistega vsakodnevnega števila strani, ki ga za isti denar lahko vsak dan kupi čitatelj, če hoče slišati glas nasprotnikov delovnih ljudi, t. j. glas njegovih nasprotnikov. Zato vabimo naše či-tatelje, da svoj dnevnik v bodoče še bolj kot doslej tudi materialno podprejo.
Uredništvo in uprava našega dnevnika smatrata za svojo dolžnost, da se na današnji mali, toda pomembni praznik zahvalita vsem svojim sotrudni-kom, začenši od tistih, ki iz dneva v dan in iz noči v noč vlagajo svoje intelektualne in fizične sile za to, da naš dnevnik s tako vsebino, kot smo že zgoraj omenili, izhaja, in da se njegove črke, besede, stavki in članki ulivajo v svinec, tiskajo in raznašajo, širijo in čitajo. Zahvaljujemo se predvsem našim zvestim naročnikom in vsem čitateljem ir. jih vabimo, da nam o-stanejo tudi v prihodnosti zvesti, ker bodo tako ostali zvesti napredni stvari, zvesti svojemu narodu, zvesti pravični stvari vseh delovnih in naprednih ljudi.
Vlada ZSSR je pristala na ženevsko konferenco
Danes ob 15. uri se začne «mala atomska konferenca» Sodelovalo bo po 16 delegatov držav Zahoda in Vzhoda
Pred proslavo 15-letnice Sutjeske
Zahodne države: ZDA, Velika Britanija, Francija in Kanada; vzhodne države: ZSSR, CSR, Poljska in Romunija - Prof. Fjodorov: «Prepričan sem, da bo zelo lahko določiti sistem za nadzorstvo prekinitve jedrskih eksplozij*
ŽENEVA, 30 Sovjetski profesor Fjodorov je izja, vil, da se bodo sovjetski delegati udeležili sestanka a-tomskih strokovnjakov. Tudi iz ameriških dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da današnji «promemo-ria» vlade ZSSR državnemu departmaju «nudi podlago za upanje*-, da se bo Sovjetska zveza konference u-deležila. Isti viri poudarjajo, da vse kaže, da vlada ZSSR ne namerava vztrajati na spomenici od 25. junij a j ko se je zdelo, da bo sovjetska vlada bojkotirala ženevski sestanek v primeru,
da zahodne sile ne bi zajamčile, da je osnovni namen razgovorov v Ženevi prekinitev jedrskih poskusov.
V svoji spomenici, ki j° je vlada ZDA izročila vladi v Moskvi, pa se ponovno poudarja, da se sestanek o možnosti določanja sredstev za ugotavljanje kršitev prekinitve eksplozij mora začeti jutri v Ženevi in da ti razgovori ne bodo prejudicirali stališč ZSSR in ZDA glede celotnega vprašanja razorožitve.
Vlada Z-DA pripominja, da z ((zadovoljstvom ugotavlja sta-
I lahko povzroči jedrska eksplo-i tudi delegati CSK, med kate-j le in dr. Gauvenet, komisar
lišče sovjetske vlade v spomenici od 28. junija in sicer, da morajo sklepati o prekinitvi jedrskih poskusov vlade ne pa strokovnjaki«.
Omenjeni profesor Fjodorov, ki je imel razgovor s podrav-nateljem evropskega sedeža OZN Paltheyjem, je novinarjem izjavil med drugim; «Se-stali se bomo z zahodnjaki. Želimo sporazum, ki bi določil prenehanje jedrskih poskusnih eksplozij in smo prepričani, da ima tudi druga stran tako željo. Prepričan sem, da bo zelo lahko določiti sistem za nadzorstvo prekinitve jedrskih eksplozij.« Nato je prof. Fjodorov nadaljeval: «Sporazum o prekinitvi atomskih eksplozij je osnovne važnosti iz dveh razlogov; zaradi nevarnosti radioaktivnega dež. ja in zaradi tveganja, ki ga
J zija za začetek vojne.« Nato je ruski znanstvenik dejal, da obsta^jo tehnične težave za ugotavljanje podzemeljskih jedrskih eksplozij. Hkrati pa je izrazil mnenje, da bo možno s sodelovanjem kolegov drugih delegacij premostiti tudi to oviro.
Nato je prof. Fjodorov sprejel na sedežu sovjetske delegacije načelnika ameriške delegacije prof. Fiska, ki ga je obiskal v imenu zahodnih delegacij. Fjodorov je nato potrdil tudi prof. Fisku, da se bo sovjetska delegacija sestanka udeležila.
Danes ob 15.25 sta prispeli v Ženevo delegaciji Romunije in Poljske. Romunsko delegacijo sestavljata prof. Oria Hu-lubei, inž. Paul Draghicescu. Poljsko delegacijo pa vodi dr. Miasovvicz, člana pa sta prof. Leopold Jurkiewicz ter W. Bo-luzteyn, pomožni ravnatelj mednarodnih organizacij pri ministrstvu za zunanje zadeve v Varšavi. Pozneje so prispeli
rimi so; dr. Hercik, niek, Zatopek in Trhlik.
Z istim letalom je prispel tudi kanadski delegat dr. Or-mond Solandt, ki je bil zaposlen v zelo važnem sektorju kanadske znanstvene in vojaške obrambe, ker je bil na čelu urada za raziskovanja državne obrambe, nato pa je postal predsednik in ravnatelj za raziskovanja pri državnih železnicah. Ob svojem prihodu v Ženevo je izjavil, da ni uradni predstavnik svoje vlade, toda udeleževal se bo razgovorov kot član zahodne skupine.
Angleško delegacijo sestavljajo naslednji znanstveniki: Sir William Penney, ki je vodil izdelavo prve britanske vodikove bombe in je sodeluje sedaj pri angleških vojaških poskusih, in sir John Cockroft, ravnatelj raziskovalnega jedrskega centra v Harwellu.
Med Francozi pa so: prof Yves Rochard, ravnatelj fizi kalnega laboratorija višje šo
I
Behov- za atomsko energijo v Fran
liliiniiiiliiiiiililiiililiiiitiiliitiilitiiiiiliiliiiiiiniiniiiiiiiniiiiiittiiiiitiiiiMiiitiiiiiiniiiiitHiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiitiiMliiiiiiiiiiiiitiiiiilliiiiiliHnaiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
F ant mi	bo	šele	jutr
s seznamom	ministrov^
Vodstvo PRI je sklenilo, da se bo vzdržalo glasovanja - Če bodo tako ravnali tudi trije južnotirolski poslanci, bo imel Fanfani zagotovljeno teoretično večino
(Od našega' dopisnika)
RIM, 30. — Tudi danes je Fanfani nadaljeval s posvetovanji, čeprav je bilo predvčerajšnjim rečeno, da jih je zaključil. Sprejel je zjutraj načelnika poslanske skupine KD Guija in senatorja Piccionija, hkrati pa še svojega namestnika v tajništvu KD Rumorja. Ponovno se je sestal tudi z dvema predstavnikoma — senatorjem in poslancem iz Doline Aosta. Nato se je razgovarjal s fašističnim prvakom senatorjem Franzo.
Zvečer pa so se ponovno sestali vodilni člani demokrist-janskih parlamentarnih skupin. Fanfani je poročal o poteku svojih posvetovanj, ki so bila nekako nadaljevanje
ma skupinama v zbornici oziroma v senatu.
Fašist Franza pa je novinarje presenetil, ker so pričakovali, da bo dal enako izjavo kot njegov fašistični »kamera-ta» Roberti pred nekaj dnevi. Franza te namfeč dejal, da bodo fašistični senatorji podpirali novo vlado. To izjavo tolmačijo z razdorom med fašisti, ki se delijo na dve struji. Prvo vodi Michelini, drugo pa Almirante.
Glavna novica dneva pa je
tako imenovanih »malih po-‘	aneva	pa	je
ovetnvani«	|	sklep	republikanskega	vodstva
v nedeljo. Sklenili so, da
svetovanj«.
Poslanec Graveri in senator Chabod iz doline Aosta sta izjavila, da bosta dokončni sklep glede podpore novi vladi lahko sporočila šele potem, ko bo Fanfani v parlamentu prebral program svoje vlade. Toda gotovo je že, da bosta glasovala proti investituri, ker sta se pridružila socialistični-
bodo pri glasovanju za inve-stituro vzdržali, toda pod pogojem, da bi Fanfani nudil nekatera jamstva. Ce bi se poleg, republikancev vzdržali tudi trije poslanci iz Južne Tirolske, ki jim je dal — kot se trdi — Fanfani popolnoma konkretne obljube glede njihovih zahtev v pogledu ena-
kopravnosti nemške manjšine, bi demokristjansko-sccialuemo. kratska vlada teoretično dosegla v poslanski zbornici večino.
Toda pri tem obstaja neka povsem praktična nevarnost. Poslanec Roberti od MSI je namreč predložil predsedniku zbornice Leoneju, naj se spremeni dosedanja praksa, da se namreč z vzdrževanjem glasovanja doseže znižanje kvoruma. Ta predlog bo proučila čez nekaj dni komisija za pravilnik poslanske zbornice. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi, da bodo nekateri poslanci zaradi bolezni odsotni. Ce bo namreč odsoten na pr. en sam demokristjanski a-li socialdemokratski poslanec, se lahko zgodi, da vlada ne prejme zadostnega števila glasov. In prav za tak primer računa Fanfani verjetno tudi na indirektno podporo desnice, katere pripadniki bi se glasovanja vzdržali ali pa ne bi bili vsi soglasni.
Fanfani bi moral že jutri obiskati predsednika republike Gronchija in mu predložiti program s seznamom novih
imiitmiHmiiitiiiiiiiiiiilliiiiHiiHilllliiitiiiimniiimiiiimiiimiiiitiitniiiilitiiiitiiniltiliiiniifiiimiiimimiiiiiiuiiimiiiiHniiiimiiitim,,,,,,,,
Prisrčnost - edina značilnost sestanka Mac Millan-De Gaulle
Glede evropskih vprašanj nista dosegla sporazuma - Strinjata pa se glede sestanka najvišjih in Libanona
LONDON,	predsednik
britanske vlacH^e je v nedeljo in poneiAl^k mudil v Parizu pri generalu De Gaul-lu. V njegovem spremstvu je bil minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd. Popoldne sta se oba angleška državnika že vrnila v London. To je bil prvi De Gaullov sestanek s tujim predsednikom vlade.
Po vrnityi v London je Mac Millan izjavil, da namen sestanka ni bil, da bi dosegla točne sporazume, temveč da bi vzpostavila osebni stik kakor tudi da bi take stike navezala oba zunanja ministra Couve De Murville in Selwyn‘ Lloyd. «Odkrito povedano, je dejal Mac Millan, se ne spominjam podobnega sestanka v Franciji, ki bi imel tako velik uspeh. Razgovori s predsednikom francoske vlade so se vršili na način, kakršnega smo uporabili pri razgovorih, s predsednikom Eisenhower-jem; obravnavati vprašanja kot kolegi v skupnem interesu. Razpravljali smo o velikem številu vprašanj in mislim, da nam je ta obisk nudil priložnost za izmenjavo naših stališč in da smo ugotovili točno, kakšno je naše zadržanje. Mislim, da smo bili z obeh strani zelo veseli, ker smo obnovili staro prijateljstvo in gotov sem, da bo naše srečanje prispevalo k obnovitvi in okrepitvi prijateljskih zvez, ki nas vežejo s Francijo.« p,'>nes zjutraj so bili razgo-
vori v Parizu med zunanjima ministroma. Ob 11. uri pa sta se ponovno sestala Mac Millan in De Gaulle. Pariški politični opazovalci so mnenja, da sta oba državnika bila sporazumna glede najvažnejših mednarodnih vprašanj Tudi zaključno poročilo govori o kontinuiteti francoske politike in o osnovni potrebi, da se zagotovi ((obramba svobodnega sveta« in o «skupnem načinu gledanja na tesno sodelovanje med obema vladama«. Neki predstavnik je poudaril, da gre v prvi vrs^i za vprašanja sestanka najvisjih, za razorožitev in za Srednji vzhod. Glede Libanona, je dejal predstavnik, sta Francija in Velika Britanija sporazumni v pogledu akcije, ki jo vodi Organizacija združenih narodov in njen generalni tajnik Ham-marskjoeld, ker bo ta akcija ustvarila ozračje, v katerem bo možno rešiti libanonsko krizo tako, da jo bodo rešili sami Libanonci.
Po drugi Strahi pa se govori, da glede evropskih vprašanj razgovori niso imeli nobenega pravega rezultata. O-pazovalci so mnenja, da vprašanje ustanovitve področja svobodne izmenjave ob skupnem evropskem tržišču ni napredovalo, razen če se ne u-pošteva, da je Velika Britanija pokazala precei razumevanja glede posebnih francoskih težav, ki jih je De Gaulle Mac Millanu obširno obrazložil. Zato bo potrebno, da bodo bodoči sestanki bolje o-svetlili vsa ta vprašanja.
Glede Alžira — tako se tr-
di — je De Gaulle samo obvestil Mac Millana «kot prijatelja«. ker gre za izključno francoska vprašanja. Vsi pa poudarjajo, da je bila glavna značilnost tega sestanka — samo »prisrčnost«.
V angleškem tisku pa se poudarja, da je bil namen sestanka v prvi vrsti — pripeljati Francijo ponovno v krog atlantskega zavezništva. Niti glede evropske enotnosti ali odnosov z Moskvo, se ne ve vedno jasno, če je francoska politika ostala v soglasju s svojim^ zavezniki. Za sedanjim položajem je še vedno sestanek med najvišjimi. Atomska razorožitev in gospodarska koeksistenca ostaneta še vedno tista smotra, ki ju je treba doseči, kljub zadnjim neuspehom.
«Daily Express» pa piše: «De Gaulle želi, da bi imela Francija čimprej svojo atomsko bombo. V tem je težava za Mac Millana, kajti če so Američani sklenili, da bodo pri ameriških atomskih taj-nah sodelovali Angleži, potem je po sredi «veto» kongresa, ki prepoveduje, da bi te tajne sporočili tudi Franciji. De Gaulle bi hotel imeti bolj važno mesto v NATO, francoski generali bi morali imeti več poveljniških mest. Mac Millan pa De Gaulla ne bo podpiral, dokler ne bodo francoske oborožene sile iz Severne Afrike v zadostnem številu poklicane v Evropo. Šele potem bo presodil to De Gaullovo zahtevo.#
Francoski tisk pa objavlja vesti o sestanku brez posebnih komentairjev,	1
ministrov. Toda danes je bilo	sporočeno,	da bo bodoči
predsednik vlade sicer obiskal Gronchija, toda le zaradi	poročanja.	Šele pojutrišnjem bo odšel	na Kvirinal s
seznamom novih ministrov. Vzrok takega odlaganja je v težavah za sestavo novega vladnega ^veta. Fanfani se namreč še vedno trudi, da v novi vlad- ne bi bili ponovno skoncentrirani že znani demokristjanski prvaki, ker bi	jih hotel	nadomestiti z
mlajšimi silami. Gre v prvi vrsti za Scelbo in za Pello, za katera se že ve, da ne bosta sodelovala v novi vladi.
Segni, ki je prvotno odklonil ministrstvo za proračun, bi bil sedaj pripravljen sprejeti podpredsedstvo vlade tako, da bi bil hkrati tudi minister za proračun. Toda — tako se trdi — Fanfani hoče odpraviti funkcijo podpred-sedstva vlade, kakor tudi ministrstva brez listnice, ker se na ta način ustvarjajo mesta za tradicionalne prvake. Trdi se — upravičeno — da je nemogoče moralizirati javno življenje tudi v nižjih ravneh, če se ne začne z moralizacijo pri vrhu. Zato ponuja sedaj Fanfani Segniju obrambno ministrstvo, ki pa ga — kot kaže — Segni r.oče sprejeti, ker je to ministrstvo manj važno od ministrstva za proračun, katero mu je bodoči predsednik že prej ponujal, ki se tudi izgovarja na socialdemokrate, češ da nočejo slišati, da bi bila predsednik in podpredsednik demokristjana, ker je Saragat odklonil podpredsedniško mesto. No, socialdemokrati so ta Fanfani-jev izgovor zanikali.
Tudi mladi Andreotti dela Fanfaniju težave. Nikakor ni zadovoljen & Ferrari-Aggradi-jem, ki mu je Fanfani namenil ministrstvo za proračun, Ferrari-Aggradi je bil namreč doslej vedno samo podtajnik in Andreottiju se ne zdi prav, da bi nenadoma zasedel tako važno mesto. Poleg tega jma Fanfani težave zaradi velikega števila priporočil ne samo s strani vodstev posameznih struj v stranki, temveč tudi s strani Vatikana. Pravijo, da je neki kardinal šel preko vseh obzi-rov in kar osebno obiskal Fan-fanija jn od njega zahteval, da mora uvrstiti v seznam ministrov njegovega protež;-ranca. Logično je torej, da si je Fanfani, ki ne more vseh zadovoljiti, naprtil mnogo sovražnikov.
Danes so se sestali tudi socialdemokratski poslanci in senatorji. Razpravljali so o razdelitvi štirih ministrstev, ki jim jih je dal Fanfani na razpolago. Izvolili so: poslanca Pretija za ministra financ, Vi-gorellija za ministra za delo, senatorja Lami-Starnuttija pa za ministra za državne udeležbe ter desničarja Simonini-ja za PTT. Podtajniki pa bodo verjetno Ariosto za gledališče, Bertinelli za promet Lupiš za prosveto, Ceccarini za javna dela in Agrisani za kmetijsko ministrstvo. Simonini, ki je obenem predsednik poslanske skupine, je izjavil, da obžaluje, ker Tremelloni ni hotel sprejeti nobenega mi nistrstva,
A. P.
cij,.
Poleg prof. Fiska sta v ameriški delegaciji še prof. Ernest Lawrence, ki je prejel leta 1939 Nobelovo nagrado za fiziko in dva člana znanstvenega sveta predsednika Eisen howerja, prof. Bacher, ki le sodeloval pri izdelavi prve atomske bombe kot ravnatelj poskusnega centra v Los Ala mosu od leta 1943 do 1945. Prof. Fisk pa je načelnik raziskav v laboratoriju Bell, kjer so odkrili tako imenovani »transistor«, t.j. aparat, ki je ustvaril ogromne možnosti na področju elektronike.
S prihodom češkoslovaške delegacije so sedaj zbrani vsi delegati za konferenco. Sestanek se bo začel jutri popol dne. Navzočih bo po 16 delegatov z vsake strani; ZDA, Velika Britanija, Francija in Kanada 7 z ene strani, ZSSR, CSR, Poljska in Romunska z druge strani. Konferenca bo v veliki dvorani tretjega nadstropja Palače narodov, ki je blizu velike dvorane za zborovanja. Začetek sestanka bo najbrž ob 15. uri. Otvoritveni govor bo imel ravnatelj evropskega sedeža OZN veleposlanik Spinelli.
Jutrišnjo konferenco imenujejo sedaj že »malo atomsko konferenco». Mednarodni krogi OZN poudarjajo, da bi morala biti ta konferenca uvod za vrsto sestankov na nižji ravni z namenom, da se proučijo in obravnavajo vsi podrobni tehnični problemi, ki so potrebni za dosego popolnega nadzorstva nad oborožitvijo. Z ameriške strani se poudarja danes, da bi se moral sestanek deliti na tri dele;
1. Povsem znanstveni del;
2. druga faza bi bila posvečena proučevanju mest za opa. zovanje, za mednarodno nadzorstvo;
3. šel« tretja faza bi bila diskusija o političnih vpraša njih.
Vsekakor pa je že gotovo da takemu dnevnemu redu sovjetska delegacija odločno nasprotuje. Sovjetski delegat; bi hoteli ravno obrnjen dnevni red. Poleg tega pa imajo svoje pripombe tudi glede o-pazovališč za mednarodno nadzorstvo.
Pri vsem tem je zanimivo, da bo neka skupina pripadnikov ((gibanja, ki nasprotuje nasilju,« začela z gladovanjem in z molitvami, da bi prebudila «vest tistih ljudi, predvsem pa strokovnjakov, ki bodo jutri razpravljali o življenju in smrti vseh.« Na čelu te skupnosti je pisatelj Lan-za Del Vasto, ki je imel danes tiskovno konferenco ter obrazložil vzroke, zaradi katerih njegovi pristaši počenjajo to akcijo. Dejal je, da člani njegovega občestva zagovarjajo nauk «Satyagrahay>. Ta nauk je zagovarjal nekoč Ghandi in je rodil dobre sadove. Na splošno je smoter ;e skupnosti «odpreti oči človeštvu in prispevati k prezgodnjemu koncu sveta.«
Proslava	s Titovim
bo 4. t. m. v vasi Tjentište
Sovjetska in britanska delegacija sta že prispeli v Beograd Tito bo v Dubrovniku sprejel Naserja - Vlada FLRJ bo objavila podrobnosti o sestanku Tito-Hruščev v Bukarešti
BEOGRAD, 20 — Za proslavo 15-letnice zmagoslavne bitke, v kateri so se partizani pod vodstvom maršala Tita prebili skozi obroč 120.000 nemških, italijanskih in kvizlmškib čet, so se končale vse priprave. V mali vasici Tjentište na reki Sutjeski, —
kjer se bo 4. julija pričela proslava, so zgradili okusne lesene hišice za domače in tuje goste, za okrog 200 domačih in tujih novinarjev, šotore za številne udeležence, pošto, poštno centralo, ki bo vezana z raznimi ki a ji sveta, razne prodajalne in dr upe gostinske objekte. Računa se, da se bo proslave udeležilo okrog 100.000 ljudi iz raznih krajev države.
rvraia vas, za Katero je pred vojno malokdo vedel v Jugoslaviji, bo za vedno zapisana v zgodovini kot ena izmed največjih krvavih bitk v narodnoosvobodilni vojni, in po velikem mitingu, katerega se bodo udeležili maršal Tito in njegovi gostje, predvsem predsednik Združene arabske republike Naser, nato pa Aleksander Rankovič na čelu delegacije CK ZKJ Edvard Kardelj na čelu delegacije Zveznega izvršnega sveta, Petar Stambolič na čelu delegacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, predsedniki ljudskih republik na celit republiških delegacij, Svetozar Vukmanovič na čelu delegacije sindikatov, Ivan Goš-njak na čelu delegacije Jugoslovanske ljudske armade. Navzoče bodo tudi delegacije CK Ljudske mladine Jugoslavije, centralnega odbora Zveze borcev, centralnega odbora Zveze vojnih invalidov, Združenja rezervnih oficirjev, Zve. ze jugoslovanskih žena in drugih organizacij.
Proslave se bodo udeležile tudi inozemske vojaške misije, ki so bile že med vojno akreditirane pri vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, in sicer britanska vojaška misija — polk Wil-liams Deakin, profesor oxford-ske univerze —- in kanadski major Robert Jones, ter ameriška vojaška misija, katere šef je E, Haltington s podpolkovnikom Franklinom Lindse-yem, sovjetska vojaška misija — general Lotocki in letalski polkovnik gornikov. Sovjetska in britanska delegacija sta že prispeli v Beograd. Svetovno delegacijo bivših borcev bo na proslavi zastopal generalni tajnik Curtis Campeigne.
Zastopane bodo nadalje: Mednarodna konfederacija biv. ših vojnih ujetnikov in federacije mednarodnega odporniškega gibanja. Ker so se v vrstah narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije borili v bitki na Sutjeski tudi nekcteri oddelki Nacionalnega združenja italijanskih partizanov in Poljske zveze borcev za svobodo in demokracijo, je centralni odbor Zveze borcev Jugoslavije povabil na proslavo tudi zastopnike omenjenih organizacij. Delegacija nacionalnega združenja italijanskih partizanov je nocoj odpotoval,> iz Ri. ma, medtem ko je Poljska zveza borcev 28. junija od povedala že prej napovedano u-deležbo.
Predsednik republike maršal Tito je na poti na proslavo že prispel včeraj v Dubrovnik, kjer bo 2. julija pozdravil svojega visokega gosta, predsednika Združene rabske republike Naserja m člane njegove družine.
V govoru po beograjskem
goslavije Aleksander Ranko. nič izjavil, da je Sutjeska neizčrpni vir zaupanja v lastne sile, ki so narodom Jugoslavije pomagale, da so vzdržali v borbi za osvoboditev ter pri izgradnji novega življenja danes. V petnajstih le tih po veliki bitki, se je Jugoslavija popolnoma izpremenila. Razen sprememb na znotraj je Ju-
nih brigad ponovna »vrstili v borbene vrste pred tovarišem Titom, legendarnim komandantom narodnoosvobodilne borbe in največjim človekom, ki ga je dala zgodovina naši državi,» je poudarit Rankovič.
Po vesteh iz dobro obveščenih krogov pričakujejo, da bodo ti Jugoslaviji verjetno v kratkem objavili podrobnosti o lanskoletnem sestanku predsednika Tita s Hruščevom v Bukarešti. Kot je znano je do tega sestanka prišlo zaradi ne.
goslavija postala tudi enako- j soglasij, ki so se pojavila med praven in ugleden č*n*telj v i Jugoslavijo in Sovjetsko zve-mednarodnih odnosih. Nahaja z0> posebno po madžarskih do-se v prvih vrstah borbe za ! godkih. Na tem sestanku, na mir, za mednarodno sodelova- I katerem so ugotovili enakost nje, za zmago načel suvere- pogiedov glede zunanje: polt-
nosti in pravic narodov. Rankovič je ugotovil, da so na Sutjeski, najtežji bitki zadnje vojne, jugoslovanski komuni-
tike ter ponovno potrdili znana načela o medse bojnem sodelovanju in odnosih iz beograjske deklaracije, so se spada ideološka neso*
sti pod najtežjimi pogoji, raz- j razumeli, merami opravičili odgovor- i nost, ki so jo prevzeli na se- [ vala na meddržavne odnose be pred svojim narodom in
■ glasja ne bodo negativno vpli-
svobodoljubnim svetovnim javnim mnenjem. Toda delež borcev s Sutjeske ni nič manjši v obnovi in izgradnji ncve družbe v Jugoslaviji.
«N a proslavi 4. julija v Tjentištu se bodo prežitieli borci spomnili svojih padlih tovarišev njim na čast se bo-
in da se bodo vsa nesoglasja obravnavala na tovariški način. Ker je sovjetsko državno in partijsko vodstvo z napadi, ki ne zaostajajo za napadi Informbiroja, prekršilo sporazum, ki je bil dosežen ti Bukarešti, smatra jugoslovansko vodstvo, da je potrebno, objaviti podrobnosti tega se-
B. BOŽIC
eu	nu	cuNt	oc	i — ■>-
do v Tjentištu pod vojnimi Stanka, zastavami proletarskih udar- j
Napetost v Alžiru
pred obiskom De Gaulla
Demonstracije muslimanskih žena: cDovoij je smrtnih obsodbi«
ALZIR, 30. — Uradno so sporočili, da bo prispel jutri zjutraj general De Gaulle na drugi obisk v Alžirijo. Obiskal bo vojaške enote pri Constan-tini, zvečer pa bo odpotoval v Oran. Pojutrišnjem bo pregledal zahodne in osrednje predele Orana, nato bo odpotoval v Alžir. Za 3. julij pa program ni bil objavljen. Z De Gaullom potuje tudi Guy Mollet.
Zaradi tega vlada v Alžiru velika napetost, ki jo ustvarjajo ultranacionalisti in ekstremistične oiganizacije, ki niso zadovoljne z De Gaullo-vim zadržanjem, ki kaže, da se premalo navdušuje za »integracijo«. Prvi so izrazili svoje nezadovoljstvo univerzitetni študenti, nato odbor bivših bojevnikov ter odbor javne rešitve. Vsekakor so ((ultra« sklenili prizadejati mnogo preglavic predsedniku vlade, zlasti pa Guy Molletu. Bolj mirni se zdijo pristaši Jacquesa Soustella, ki se bojijo, da bi jih še bolj označili za fašiste.
Predstavnik alžirske osvobodilne fronte je zanikal vesti, ki so bile objavljene v tisku, da je bila v Švici ustanovljena alžirska vlada. Alžirska OF nima trenutno nobenega namena ustanavljati- take vlade. Omenjeni tisk je pisal tudi, da sta dva voditelja fronte odpotovala iz Damaska v Švico, da bi se sestala s Fer-hatom Abasom.
_	.	Danes	zjutraj so musliman-
radiu je predsednik centralne- ske žene pred policijskim po-ga odbora Zveze borcev Ju-I slopjem manifestirale z napisi:
iMiiiiiiiiiifiitMiiMiiiiNiiiiiiiiiiiiitifiMiiiiiiiiiikJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiminniniiiiiiitiiiiifiiiiiiiiinmiiiiniminiiimiiiiini
Hammarskjoeldovo poročilo n opazovalcih OZIM
Libanon vztraja na tezi o potrebi zahodnega posega
Memorandum libanonske vlade diplomatskim misijam v Bejrutu ponavlja mnenje, da je Hammarskjoeldov optimizem neosnovan
NEW YORK, 30. — Generalni tajnik OZN Dag Hammar-skjoeld je sestavil poročilo za Varnostni svet o organiziranju skupine opazovalcev OZN v Libanonu. Poročilo pa je zgolj tehničnega značaja in se ne dotika političnega področja. Tudi ne prihaja do nikakega zaključka o infiltraciji oboroženih oseb v Libanon, kar je bilo povod za libanonski protest na OZN. Najbrž je Ham-marskjoeld te stvari prihranil za prihodnje poročilo poleg zgolj tehničnih podrobnosti navaja poročilo, da libanonski uporniki niso dovolili opazovalcem, da bi šli v nekatere predele Libanona.
Sile Jumblata, poveljnika Druzov, so napadle kraj Sem-lan, 16 km od Bejruta, kjer je britanski center za študij arabskega jezika. Napad je bil represalija za smrt nekega sla, ki je šel iz Bejruta v Jumbla-tov glavni stan. Študentje in osebje britanskega inštituta so se preselili. Zanimivo pa je, da so glavni odpor Dru-zom nudili pripadniki desni-
čarske sirske stranke, ki je prepovedana pa vendar podpira vlado.
Libanonski zunanji minister Malik bo jutri izročil vodjem diplomatskih misij v Bejrutu memorandum o razvoju libanonske krize na notranjem m mednarodnem področju, odkar so v Libanon prispeli opazovalci OZN. Memorandum ponavlja znano tezo libanonske vlade, da se je položaj v Libanonu še poslabšal, odkar se je Hammarskjoeld sestal z Naserjem ter od njega baje prejel ustno zagotovilo, da se ne bo vmešaval v libanonske notranje zadeve.
Aljaska postane 49. država ZDA
WAS uHGTON, 30. — Senat ZDA je danes odobril zakonski načrt, ki ga je že prej odobrila predstavniška zbornica, po katerem bo postala Aljaska 49. država ZDA. Za
zakonski načrt je glasovalo 64 senatorjev, proti pa 20. Sedaj bo zakon predložen Ei-senhowerju v podpis.
Preden pa bo Aljaska, ki obsega petino ozemlja vseh ostalih 48 držav, zares postala 49. država, morajo zakon sprejeti še prebivalci Aljaske. Amerika je Aljasko kupila od Rusov leta 1867 za 7.200.000 dolarjev. Z novo državo bodo ZDA segale do 90 km od Sibirije.
—«»------
Obnova gosp. odnosov med FLRJ in Zah. Nemčijo
BONN, 30. — Zahodnonem-ška vlada je predlagala preko Francije jugoslovanski vladi, da se gospodarski sporazumi med obema državama podaljšajo, čeprav med njima ni več diplomatskih odnosov. V prvi vrsti gre za' trgovinski sporazum od 11. junija 1956 glede izmenjave blaga.
«Osvobbdite vše ujčtmke!« — ■(Dovolj je smrtnih obsodbi« Policija je aretirala 15 žena. Ostale žene pa so napadle s kamenjem številne avtomobile pred prefekturo.
Medtem pa se nadaljujejo ogorčene bitke med enotami osvobodilne fronte in francoskimi okupacijskimi oboroženimi silami. Uradno poročilo francoske vojske javlja, da je bilo ubitih od 22. do 29. junija 613 upornikov, 290 pa ujetih. Kot vedno, francosko poročilo ne omenja francoskih izgub.
V noči med 28. in 29. junijem je bil ubit neki častnik vzhodno od Alžira. To je sporočilo francosko ministrstvo za oborožene sile: oficir je padel s svojo «lahko enoto za zvezo« v neko zasedo.
Nota SZ vladi FLRJ
MOSKVA, 30. — Tass poroča, da bodo jutrišnji časopisi objavili note, ki sta jih vladi SZ in FLRJ izmenjali v maju in juniju letos glede gospodarskih odnosov. Tass poudarja, da je bila objava nujna zaradi ((napačnega in tendencioznega zadržanja« jugoslovanskega tiska.
Kubanski uporniki imajo 44 talcev
HAVANA, 30. — Kubanski uporniki, ki so ugrabili 40 A-meričanov in 2 Kanadčana, so baje pripravljeni izpustiti jih proti zagotovilu, da se ameriško pomorsko oporišče Guan-tanamo ne bo uporabljalo za vojaška letala kubanske vlade.
Na vprašanje nekega časnikarja je veleposlanik ZDA na Kubi Earl Smith izjavil, da je pomorsko oporišče Guan-tanamo na razpolago vsakemu letalu, ki bi bilo v težavah ali na uradnem obisku o-porišča. V skladu s politiko ZDA, da se ne vmešava v notranje zadeve Kube, pa oporišče, je dejal veleposlanik, ni nikoli dobavljalo in tudi v bodoče ne bo dobavljalo goriv ali drugih uslug kubanskim vojaškim letalom, ki p-pravljajo vojne akcije.
Mogoče bo lahko ta izjava ZDA služila upornikom, da bi izpustili talce, toda do včeraj zvečer še ni prišla nikaka vest, da bi bili talci že izpuščeni, pač pa se je zvedelo, da so kubanski uporniki ugrabili le enega Kanadčana in enega državljana ZDA, tako da imajo sedaj vsega skupaj 44 talcev.
BERLIN, 30. — V vzhodnem Berlinu krožijo govorice, da bo Nikita Hruščev osebno vodil sovjetsko delegacijo na prihodnjem kongresu vzhodnonemške Partije socialistične enotnosti, ki bo od 10. do 1*. julija.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 26,8, najnižja 18,6, zračni tlak 1009,4 pada, veter 13 km jugozahodnik, vlaga 47 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 23,5 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 1. julija
T e oba id, Bogoslav Sonce vzide ob 4,18 Mn zatone ob 19,58. Dolžina dneva 15,40. Luna vzide ob 19,51 in zatone ob 4,40. Jutri, SREDA, 2. julija Oton, Manica
Danes začetek III. zasedanja jugoslov.-ital. mešanega odbora
Danes se začne v Rimu III. zasedanje jugoslovan-sko-italijanskega mešanega odbora, ki je bil ustanovljen na podlagi čl. 8 Posebnega statuta londonskega Memoranduma. Kot smo žg poročali, bo jugoslovansko delegacijo na tem zasedanju vodil svetnik jugoslovanskega državnega tajništva za zunanje zadeve Žulj, italijansko pa svetnik italijans^-ega ZUnanjega ministrstva Pasquinelli. Dnevni red jut ri.4njega zasedanja ni znan.
Zadnje zasedanje je bilo od
6. do 16. novembra 1957. Takrat je bil na dnevnem redu: 1. vprašanje uporabljanja je-z.ka, 2. vprašanje šolstva, 3. proučevanje pritožb pnpadn'-'tov narodnih manjšin v zvezi z Izvajanjem statuta.
Sprejeti sklepi takrat niso bili objavljeni, ker je odbor le posredovalni organ obeh vlad.
Vodja jugoslovanskega dela odbora Vošnjak je tedaj med drugim izjavi: «Ceprav ne morem govoriti o konkretnih rezultatih tega zasedanja, želim poudariti svoje najgloblje prepričanje, da se je zasedanje končalo z uspehom. Nedvomno pomeni resen korak naprej na
prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo.
V juniju znatno manj rednih pomorskih odhodov
Letos predvidevajo le 9* odhodov, lani pa jih je bilo 114
Na osnovi običajnih predvidevanj, ki jih zbira tržaška gospodarska agencija ASTRA, se bo v juliju znatno znižalo število rednih pomorskih odhodov iz tržaškega pristanišča v primerjavi z julijem 1957. leta. V letošnjem juliju pred-. videvajp 98 odhodov, medtem poti čimboljšega izvajanja do- f ko jih je bilo v istem_ mese-ločil spomenice oziroma posebnega statuta. Se posebej bi želel opozoriti na ozračje, ki je značilno za delo zasedanja.
To je bilo ozračje medsebojnega razumevanja in konstruktivnega sodelovanja ter resnih naporov, da se uskladijo razna mišljenja, in ozračje trdnega prepričanja o neobhodnosti in koristnosti tega dela.«
Dr. Pasquinelli pa je izjavil, da popolnoma soglaša z izjavami Vošnjaka in dejal, da bodo pozitivni rezultati zasedanja, ki so velik uspeh, imeli učinek v prihodnosti.
Vendar pa doslej še ni bilo objavljeno, kaj je vlada v Rimu pa podlagi sprejetih sklepov in predlogov ukrenila. K temu moramo dodati, da smo prav včeraj zvedeli, da so nekatere tržaške prosvetne jn kulturne organizacije šele včeraj prejele odgovor ma svoje vloge, ki jih je odbor ohravnaval na novembrskem zasedanju. Odgovor je bil poslan preko tržaškega urada za zveze zunanjega ministrstva z generalnim komisariatom v Trstu. Odgovori so datirani z 28. junijem 1958.
Želeti bi torej bilo, da se take nedopustne zakasnitve odgovorov ne dogajajo več.
Prav tako je nujno, da bi se sklep; odbora izvajali, saj so od podpisa londonskega sporazuma pretekla že skoro štiri leta.
Izžrebane nagrade
Sinoči so izžrebali na tržaškem velesejmu naslednje nagrade: radijski aparat je dobila Augusta Corsi iz Domus Civica št. 1 z vstopnico št.
014087; fotografski aparat «Ibis» Berta Biagi iz Ul. S. Gia-como in monte 2 z vstopnico št. 026644; svetilko Giuseppe Silvera iz Ul. Canova 23 z vstopnico št. 025953; zaboj ti-pičmh proizvodov «Isolabella» pa C'otilde Caser iz Ul. San Maurizio 1 z vstopnico št.
025306.
Predvajanje filma
Danes ob 19. uri bodo v dvorani »Dante« v Ul. Giusti-niano predvajali dokumentarni film »Diabetes« (sladkorna bolezen), ki ga je izdelal kinematografski center pokrajinskega odbora za zdravstveno vzgojo in ki je bil pred kratkim nagrajen na festivalu v Cannesu. Dokumentarni film bo predstavila dr. Marsh erita Silvestri - Lapenna.
Zaletela se je v tramvaj m se hudo poškodovala
Včeraj popoldne se je na Trgu Dalmazia 46-letna Asca-rina Tamaro por. Magiiaretta i* Ul. Valdirivo 21 zaletela v tramvajski voz, ki je peljal proti Sv. Ivanu. Padla je na tla, si verjetno prebila lobanjo in do-bila pretres možgan, zaradi česar so jo sprejeli na
cu lanskega leta 114. To znižanje je po mnenju tržaških pomorskih krogov v neposredni zvezi s poslabšanjem konjunkture v ZDA in na določenih afriških področjih. Manjše pa so spremembe za nekatere sektorje Levanta, medtem ko se je zanimanje za Perzijski zaliv povečalo.
Število rednih pomorskih zvez proti posameznim geografskim področjem bo naslednje (med oklepajem podatki o juliju 1957); Jadransko morje - Sicilija - Malta -Tirensko morje - Španija 12 (14), Grčija - Turčija - Sirija -Libanon - Izrael - Egipt 47 (47), Afrika - Rdeče morje 10 (17), Perzijski zaliv - Indija -Pakistan - Daljni vzhod 12 (8), Zapadna in Severna Evropa 4 (5), Severna Amerika 4 (8), Srednja Amerika - Severna in Tihi Ocean 6 (8), Južna Amerika 3 (6).
Nesreča delavca
Ko je včeraj 35-letm Stanislav Rener od Banov št. 1 poskušal vagonček, ki ga je sam napravil v svoji delavnici, je nerodno vtaknil desno roko med zavore in kos želeja. Ranil si je zapestje desne roke, zaradi česar so ga sprejeli na kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna.
Križan se je ponesrečil
V nedeljo zvečer so sprejeli na ortopedski oddelek 29-letnega Karla Glavino iz Križa 347/12, ki se je hudo udaril v dimlje in verjetno zlomil medenico, ko je padel
s podstrešja, kamor je šel po neke prazne zaboje. Zdraviti se bo moral 8, ali pa 40 dni; če bodo ugotovili, da si je zlomil medenico.
- —«»------
Nakazila za mizarje
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da ji je minister za industrijo in trgovino poslanec Sullo brzojavno sporočil, da so z dekretom nakazali nadaljnji prispevek za razdelitev med mizarje, ki so modernizirali svoje naprave.
Prispevek bodo razdelili med tiste mizarje, ki so jih že vključili v seznam in jim niso mogli predvidene vsote izplačati zaradi pomanjkanja sredstev. S tem bodo torej u-godili vsem prošnjam, katere so pred časom vložili mizarji Pogled na poslopje, v katerem ima svoje nove prostore De-pri tf-govinski zbornici.	lavska zbornica CGIL
lll|lllllllll|lll,IIIIIIIIIIU»lllll|llllllll,„ll,|||,MI,lll,,l,,l,l,|,,||l|II|||||l|l|l||ll,|l|IH||||||||||,|||||||I|,(|I|,||t,„I|1|||||||||)||||1|1I||,|,|,|||u,|||,|tl,|||||
Deželna avtonomija ponovno na vrsli
Zakonski osnutki KPI, PSI in KD ter tržaške pokrajinske uprave
Pričakujejo, da se bo v parlamentu vnela ostra diskusija za ustanovitev avtonomne dežele
Vprašanje ustanovitve avtonomne dežele «Furlanija - Julijska krajina« je prišlo ponovno na vr3to. Svoj čas smo pisali, da bodo komunistični poslanci ponovno načeli v novi poslanski zbornici to važno vprašanje za celotno deželo in zlasti za Trst. Sedaj pa poročajo, da bodo poslanci KPI v najkrajšem času predložili parlamentu zakonski o-snutek posebnega statuta avtonomne dežele »Furlanija -Julijska krajina« z nekaterimi popravki in izboljšavami prejšnjega statuta, ki so ga predložili lansko leto. V novem statutu naj bi bila zlasti še bolj poudarjena čim širša avtonomija deželnih upravnih organov.
Po drugi strani pa krožijo vztrajni glasovi, da se tudi demokristjani pripravljajo, da predložijo novemu parlamentu svoj zakonski osnutek za u-stanovitev avtonomne dežele, ki naj bi bil neke vrste kompromis med osnutkom, ki so ga lani predložili videmski de-mokristjanski poslanci, za katerega se tržaški demokristjani niSo preveč navduševali in predlogi tržaške KD. Naj večji spor med tržaškimi in videmskimi demokristjani je bil tedaj okrog glavnega mesta dežele:	Furlani so predlagali
za glavno mesto Videm, Trža-
čani pa so predlagali za glavno mesto Trst. Zdi se, da so furlanski demokristjani pri tej zahtevi nekoliko popustili in da bo med demokristjani v deželi prišlo do precejšnjega zbližanja mnenj, kar naj bi jim omogočilo predložitev novega zakonskega osnutka o statutu avtonomne dežele. Govori se tudi, da nameravajo demokristjani to vprašanje rešiti čimprej in da bodo bile volitve za deželni svet baje že spomladi ali pa najkasneje jeseni leta 1959, in sicer skupno z volitvami za izvolitev tržaških senatorjev. Za sedaj pa se ne ve še nič točnega in gotovega, kakšen naj bi bil novi demokristjanski zakonski osnutek. Dejstvo pa je, da sedanji osnutek, ki so ga predložili lani poslanci KD iz videmske pokrajine, ne bo mogel prodreti in da bo moralo priti med njimi do sporazuma za predložitev skupnega osnutka. Poleg tega pa moramo omeniti tudi, da so se v zadnjem letu s tem vprašanjem ukvarjale tudi druge u-stanove, kot na primer tržaška pokrajinska uprava in trgovinske zbornice tržaške, go-riške in videmske pokrajine. Tržaška pokrajinska uprava je pripravila tudi svoj predlog zakonskega osnutka, medtem ko so trgovinske zborni-
     .............................
Prireditve na tržaškem velesejmu
Podrobneje je treba proučiti razloge nesreč v ladjedelnicah
Zaključeno zasedanje o varnosti na delu pri gradnji ladij - Danes dan Nemčije, jutri dan Libanona in zasedanje centra za dokumentacijo Zveze jadranskih pristanišč
Včeraj se je končalo nacionalno zasedanje o varnosti na delu pri gradnjah ladij, katerega je organizirala ENPI v ekviru tržaškega velesejma. Zasedanje so otvorili v nedeljo dopoldne ob prisotnosti vidnih tržaških predstavnikov oblasti in javnega življenja v sejni dvorani tržaškega mednarodnega velesejma. Otvoritveni govor je imel predsednik ENPI dr. Molinari, ki je med drugim dejal, da ne razpolaga z uradnimi statističnimi podatki o nesrečah pri delu v tem specifičnem industrijskem sektorju, da pa lahko kljub temu nekako po padajočem vrstnem redu našteje najvažnejše razloge za nesreče: padci na delu. nepravilna uporaba orodja, opekline, u-darci proti trdno pritrjenim predmetom, orodni stroji, dvigala, padci težkih predmetov itd. Na osnovi tega vrstnega reda razlogov za nesreče se lahko torej ugotovi, da so razlogi v bistvu isti kot v o-stalih industrijskih strojnih
podjetjih. Dr, Molinari je nato dopolnil, da je potrebno podrobneje proučiti vprašanja nesreč v ladjedelniški industriji, ker je v Italiji 120 takih podjetij, ki zaposlujejo nad 40.000 delavcev.
Kongres se je nadaljeval v nedeljo popoldne in so na njem prečitali vrsto tehničnih referatov. Včeraj pa so preči-tali nadaljnje referate in med njimi tudi referate tehnikov tržaških ladjedelnic CRDA in Tržaškega arzenala. Ob zaključku pa so na zasedanju sprejeli sklepno resolucijo, v kateri ugotavljajo, da je treba sprejeti naslednje ukrepe, da se zagotovijo pogoji za večjo varnost na delu:
1. Povečati je treba napor za vzgojo delavcev, ki morajo razumeti potrebo, da sistematično in redno izpolnjujejo vse varnostne ukrepe. 2. Stimulirati je treba dejavnost delavcev v odborih za varnost, zato da se koristno izkoristi njih sodelovanje pri reševanju raznih varnostnih vpra-
KM10HAU Mitu
Hilli COSTRUIIOHI havau
X pieR&.DI J1j|E5TE
6
Z vsedržavnega zasedanja o varnosti dela pri gradnji ladij
šanj. 3. Proučiti je treba prilagoditev opažev pri gradnji ladij, da bodo ustrezali predpisanim normam za varnost. 4 Pospešiti je treba proučevanje normalizacije električnih priborov in optičnih filtrov, ki jih uporabljajo pri varjenju. 5. Razširiti je treba proučevanje proizvodnje barv, tako da bi našli barve, ki ne bi bile škodljive za delavce in pri popravilih, kjer se uporablja plamen.
V nedeljo dopoldne so se na velesejmu sestali zastopniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Vidma in Gorice v okviru periodičnih sestankov, na katerih razpravljajo o vprašanjih, povezanih z ustanovitvijo deželne uprave Furlamjg-Julijska krajina.
Danes Po na velesejmu dan. posvečen Zapadni Nemčiji, in bo ob tej priliki prispel v Trst trgovinski ataše Žapad-ne Nemčije pri konzulatu v Milanu dr. Sautter, ki si bo ob 10.30 ogledal velesejem in bo imel ob 11.30 tiskovno konferenco.
Libanonski dan pa so prestavili na sredo, čeprav so že v Trst prišli ugledni libanonski. gospodarski predstavniki in med njimi predsednik državnega knjigovodstva Ahmad Ahdab, generalni direktor za načrtovanje Charles Tyan, generalni tajnik Združenja in-clustrijcev iz Bejruta Abdal-lah Nouralla in predstavnik podjetja «Matar Schoucair in Co.» Fouad Matar, katere je sprejel v Trstu libanonski konzul Mr. Emilio Karan.
Danes bo ob 21.30 predvajalo podjetje «Shell Italiana« vrsto dokumentarnih tehničnih filmov. Predsednik .tega podjetja inž. Diego Guicciardi pa bo ob 22. priredil sprejem na terasi Palače narodov, pred tem pa bo šef oddelka za odnose z občinstvom dr. Virone na tiskovni konferenci obrazložil kmetijski poskus tega pedjetja v naselju Mozzano.
Jutri bodo na velesejmu zasedali člani centra za dokumentacijo Zveze jadranskih pristanišč in bo ob 11. uri v Palači narodov prof. Giorgio Roletto, predsednik tega centra, imel krajše poročilo, v katerem bo obrazložil nekatera skupna vprašanja italijpn-Iskih jadranskih pristanišč.
ce baje že pripravile vse gradivo, ki se nanaša na gospodarska in finančna vprašanja avtonomne dežeie s posebnim statutom. Sicer pa je bila komisija pokrajinskega sveta, ki se ukvarja z vprašanjem avtonomne dežele, vec mesecev neaktivna. Nedavno pa je pokrajinski predsednik sporočil, da bo tudi ta komisija v najkrajšem času nadaljevala z delom, ker je čakala na izsledke in dokončno poročilo o proučitvi gospodarskih in finančnih vprašanj trgovinske zbornice.
Poleg demokristjanov in komunistov sta lani v poslanski zbornici predložila svoj zakonski osnutek za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom «Furlanija - Julijska krajina« tudi socialistična poslanca Marangone in Tolloy. Ta osnutek je PSI sestavila sporazumno z vsemi federacijami bodoče dežele. V osnutku zahteva PSI za Trst poseben statut z enakimi pravicami, kot jih imajo dežele s posebnim statutom. Obenem pa je PSI že pred vsedržavnimi volitvami sporočila, da bodo njeni poslanci v novem parlamentu predložili še drug osnutek ustavnega zakona za progla. sitev tržaškega ozemlja za avtonomno področje, če ne bo ustanovljena dežela »Furlanija - Julijska krajina«, ali pa če bi skušali izvesti demokristjanski osnutek, ki izenačuje Trst s Pordenonom in ki predvideva Videm kot glavno mesto dežele. Po tem novem u-stavnem zakonu pa naj bi bil temeljni organ tržaške avtonomije »svet mesta Trsta«, ki naj bi nadomestil pokrajinski svet in bi bil sestavljen iz tržaškega občinskega sveta ter dopolnjen s sorazmernim predstavništvom ostalih občin o-zemlja.
Pripomniti moramo, da zakonska osnutka KPI in PSI vsebujeta tudi člene glede pravic slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Demokristjanski osnutek in osnutek, ki ga je za sedaj sestavila tržaška pokrajinska uprava, pa popolnoma ignorirata to važno vprašanje.
Kot torej vidimo, se bo v parlamentu v najkrajšem času vnela precej ostra bitka za u-stanovitev avtonomne dežele ((Furlanija - Julijska krajina«. Ce so demokristjani res sklenili, da bodo čimprej ustanovili to novo avtonomno deželo, potem je nujno, da bodo morali čimprej tudi povedati, kako si zamišljajo posebni deželni statut. Jasno je, da takšnega posebnega statuta, kakršnega so lani predlagali, ne morejo sprejeti niti tržaški demokristjani, kaj še ostale stranke. Obenem pa bi morala nova vlada in novi parlament upoštevati tudi komunistični in socialistični zakonski osnutek in sestaviti takšen ustavni zakon za ustanovitev avtonomne dežele, da bodo gospodarski in finančni interesi posameznih pokrajin in zlasti poseben gospodarski položaj, v katerem je tržaško področje, primerno upoštevani, kakor tudi da bodo primerno upoštevana narodnostna vprašanja slovenske manjšine v Italiji.
 «»------
Mehanik podlegel poškodbam nesreče
Včeraj ob 11. je v glavni bolnišnici umrl 45-letni mehanik Ermgnno Serbottini s Trga Sv. Jakoba 3, ki se je v nedeljo popoldne hudo ponesrečil z motorjem pri športnem igrišču v Boljuncu. Serbottini se je peljal v Dolino; pri boljunskem športnem igrišču pa je trčil v avto, ki je prihajal z nasprotne strani in ga je vozil 35-letm Antonio Abba iz Ul. sv. Frančiška št 2. Serbottini si je prebil lobanjo, dobil pretres možgan in se močno ranil v levo sence.
  a »----
Avto trčil ob avtobus
Včeraj okrog 9.30 je v Ul. Carducci avto, ki ga je vozil 37-letni Antonio Parraro iz Ul. Bonomea 40, trčil ob avtobus, fti ga je vozil 40-letni Milovan Balde iz Lonjerske ceste 164. Na srečo, se ni nihče ranil in škoda je zelo majhna.
Zaključni šolsKi prireditvi v N abrežini in v Trebčah
Zadovoljstvo staršev in vseh prijateljev otrok
Na hodniku osnovne šole v Nabrežini so pripravili oder za zaključno prireditev, na kateri so se izkazali nabrežinski učenci z bogatim in pestrim programom. Neva Terčon, u-čtnka II. razreda. je pozdravila občinstvo, ki je zasedlo vsa mesta, pripravljena za to priliko. Dobro pa je napovedala navzočim	vsako točko
programa Sonja Gruden, u-čenka V. razreda.
Najprej je nastopila Vera Caharija, ki je recitirala pesmico Moja mamica», nato pa Robert Franco, ki je deklamiral «SonČek prosim». V tretji točki programa	smo slišali
pevski zbor iz 1. in 2. razreda, ki je zapel pesem ((Mamici ». Nato sta nastopili še dve učenki iz drugega razreda. in sicer Nada Caharija in Nada Knez, ki sta deklamirali «Rdečo kapico» in sKadar se mamica jokaš. Potem pa so prišli na vrsto učenci tretjega razreda, ki so recitirali tri pesmi: Zorana Brajkovič nam je podala «Dete», Sergij Petelin «Ohraniš, Tamara Caharija pa ((Materam«. Ob koncu prvega dela programa nam je pevski zbor tretjega razreda zapel pesmi ((Moja mamicas, «Zila», «So ptičke«, ePridi Gorenje« in (sDomovinas.
V drugem delu programa smo videli najprej prizorček ((Prodajalec Mihe c«, ki sta ga prav dobro podala učenka prvega razreda Franka Mora in Savo Ušaj. Nato pa so učenke iz drugega razreda Sonja Rol ih, Neva Terčon, Savina Knez in Nada Caharija podale prizor »Letni čas is. Medtem ko sta Pavel Kukanja in Savo Ušaj končala deklamirati «Uba junakas, so nastopili u-čenci petega razreda in podali prizor ((Izgubljena stavas. Nato pa nam je Sonja Gru-cen deklamirala pesem ((Nabrežina«. Za zaključek te lepe šolske prireditve so nam učenci četrtega razreda zaigrali uTrbne in razbojnik«.
Tudi v Trebčah so v nedeljo popoldne pripravili zaključno šolsko prireditev in razstavo ročnih del, Ze nekaj časa pred začetkom prireditve je bila učilnica polna domači-novt da bi videli in poslušali svoje male. Sonja Cuk, učenka 5. razreda, je pozdravila navzoče in napovedala program. Nato smo slišali mešani pevski zbor, ki nam je ob spremljavi harmonike zapel pesem »Lisica je prav zvita zvers. Najmlajši iz prvega razreda so nam prikazali dva prizorčka «Samoglasniki I... I...S in «Samoglasniki U... U...S. Nato so učenci iz četr-
ti enodejanko eKaznovani šaljivec«. Spet je nastopil pevski zbor s pesmico «Kje so tiste rož’ce moje«. Sledila je i-gra v treh slikah sNeubogljiv-cis, v kateri so nastopili u-čenci od 1. do S. razreda. O-troci iz 3. in 4. razreda so nam podali zborno recitacijo «Na počitnice« in za zaključek nam je še pevski zbor zapel pesmico aPrav vesel iz šole grem«.
Starši in prijatelji otrok so
bili zelo zadovoljni z izvajanjem programa in so ob vsaki točki nagradili z močnim ploskanjem male igralce, ki so s pomočjo m trudom učiteljev, katerim gre velika pohvala, priredili tako prisrčni zaključni šolski predstavi.
MARIO MAGAJNA
Uspela razstava barkovljanske šole
Ko vstopiš v eno izmed dveh velikih sob barkovljanske o-snovne šole, kjer je razstavljeno vse, kar so pripravile pridne ročice naših malčkov, se nehote vprašaš, če je mogoče, da so otroci o tako zgodnjih letih sposobni razstaviti tako lepe stvarce. Med stotinami slik, ki polnijo stene o-beh razstavljalnih sob, iztakneš nekatere mlade risarje in slikarje, ki kažejo izredno nadarjenost za slikarstvo in bi bilo dobro, da bi učitelji ali učiteljice barkovljanske šole usmerile tako mladino v tiste šole, v katere taka mladina spada. Nekatere slike, večinoma barvne, lahko brez vsake skrbi obesiš na steno in marsikdo ne bi mogel dognati, da gre za sliko učenca osnovne šole.
Ko vse to opazuješ in se čudiš, česa so vsega sposobni naši malčki, se vprašaš koliko potrpljenja je bilo treba pri barkovljanskih šolnikih, da so mogli otroci pokazati tako dovršenost. Na stenah šolskih sob imaš dokaze, s kako ljubeznijo spremljajo naši šolniki vse tiste, ki so jim prepuščeni, da jih pripravijo za višje stopnje. Iz razstavljenih slik lahko sklepaš, da se posveča pažnja tudi drugim za življenje važnim predmetom in želeti bi bilo, da obiščejo tako razstavo vse tiste matere, ki so pozabile, da so sesale kraško iti vipavsko mleko in dajejo svoje otroke v druge, nam nasprotne roke, Naj pridejo, da bodo videle, tega in petega razreda zaigra-lkako skrbi slovenski učitelj
lilliiliiiiniilmliMMiiiHiiiMiiiilliimtimiimiiiiivililliltlliiiiftllllttffilMilliliKlttitiiitMmlliiii
Iz sodnih dvoran
Za sramotitev naroda obsojen na 8 mesecev
Na kazenskem sodišču se je nadaljeval proces proti inž. Blessiju, obtoženem bankrota
Na porotnem sodišču se je moral včeraj zagovarjati 64-letni Carlo Rebec iz Ul. Cro-sada 12, ki je bil obtožen sramotitve italijanskega naroda in vinjenosti. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev zapora zaradi sramotitve italijanskega naroda in 6000 lir globe zaradi vinjenosti.
povedoval, kako je sklenil razne kupčije. Slo mu je slabo^ pa je prodal svoje nepremičnine, da bi poravnal dolgove. Od bivše ZVU je dobil približno 90 milijonov posojila. Zgradil je ladjo «Luisa BJessi«, in si izposodil pri tr-žaški posojilnici 32 milijonov, da bi dokončal razna dela na
Rebec je 13. novembra 1954)^^’: To ladjo je nato prodal šel na zdravniški pregled, do- ”	■-	*•	■*--
mov grede pa je na tešče spil nekaj žganja. Verjetno si ga je tudi potem privoščil. Zvečer je sam prišel v bolnišnico, da bi mu zavezali rano na levem licu. Dejal je. da so ga malo prej trije neznanci napadli v Ul. Teatro Romano. Vest so objavili tržaški časopisi in policija je pričela s preiskavo. Naslednjega dne je uradnik Virgilio Sodomac-co čital vest in se mu je zazdelo, da je Rebec tista oseba ki jo je prejšnji večer videl pijano. Zaradi tega je odšel na kvesturo in povedal vso eadevc. Tudi bivši karabinjer Fug^nio Di Carlo je prijavil policiji, da je 30. novembra zvečer srečal neznanca v Ul, Teatro Romano, ki je bil pijan in je zmerjal Italijo ter vpil «Naj se vrne Avstrija s sedmimi dimniki«. Di Carlo je izjavil, da jo skraja hotel pomiriti pijanca, toda ta se je še bolj razburil in ga hotel udariti s steklenico po glavi.
Na včerajšnji razpravi je Rebec dejal, da se ničesar ne spominja, da prav gotovo ni žalil nikogar, še manj pa italijanski narod. Toda priče so potrdile svojo prvotno izjavo in javni tožilec je zahteval, naj ga sodišče obsodi na 1 leto in 6 mesecev zapora zaradi sramotitve italijanskega naroda in na 3 mesece pripora zaradi vinjenosti.
Včeraj se je na kazenskem sodišču nadaljeval proces proti inž. Antoniu Blessiju, ki je obtožen bankrota in sleparije za skoraj 400 milijonov lir. Kakor je znano, bi se ta proces moral začeti že 26. aprila, pa je bil odložen na 18. junija, nato pa zaradi smrti odvetnika Montica na včerajšnji dan.
Ker so obtožnico prečitali že na prejšnji razpravi, so včeraj začeli z zasliševanjem obtoženca. Blessi je odbil vse obtožbe in je zanikal, da bi odvzel denar podjetja za nakup nepremičnin in premičnin. Prav tako je dejal, da ni uničil knjigovodskih registrov, ki jih sploh ni imel, Blessi pravi, da ni imel za potrebno voditi raznih knjigovodskih registrov; ker je bil pač :«m gospodar podjetja. Nato je Jo-
Baccicchiju in Nenziju, ki pa nista vedela, da je ladja o-bremenjeria s hipoteko tržaške posojilnice. Blessi je na včerajšnji razpravi žalostno izjavil, da če ne bi prodal ladje, bi lahko poravnal vse svoje dolgove, saj bi dobil vsak mesec 6 milijonov lir čistega dobička, če bi jo dal v najem.
Proces, ki bo trajal skoraj dva meseca, če ne več, se nadaljuje danes dopoldne.
 «»——
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29 in 30. junija se je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bno 9.
Poročili so se: električar Bruno Kriščiak in delavka Maria-grazia Zusnin, mizar Francesco Debellj in delavka Natalia Vatto-vsni, uradnik Mario Vittes in uradnica Annamaria Zoff, tesar Lucia.no Furlani in prodajalka Arma Giorgl, mizar Mario Guštini in šivilja Liliana Blocar, šofer Guido Drascioh in gospodinja Ll-liana Zultni, industrijski izvedenec Vimcenzo Sarini in uradnica Elsa Gai, prodajalec Sergio Pl-setta in gospodinja Maria Vare-sano, nogomeiaš Pietro Miniussi in gospodinja Antonietta Zabia.
Umrli so: 70-letna Carollna Zor-zini vd. Kokorovac, 72-letnl Alberto Fragiacomo, 56-letni Angelo Gabersich, 77-letna Lulgia Cra-jevich vd. Tosoni-Pittoni, 51-let-ni Silvio Degrassl, 72-letni Giuseppe Provedel, 84-letni B e neti et to VisinUni, 68-letna Valeria Paron por. Vigentini.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju
Davanzo, Ul. Bernini 4; Giustl, Strada del Friuli 7; Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Ve-nezia 2; Tamaro-Nerl, Ul. Dante 7.
Valute
| Milan		Kim
Zlati funt ,	5800.—	6100.—
Marengo	4675.—	4800.—,
Dolar . .	622.—	626.—
Frank franc.	135.—	138.—
Frank Švicar	144.—	146.—
Sterllng	1720.—	1760.—
uiriar.	32,—	84-
Šiling ,	23.75	24.25
Zlato . . .	707,—	709,—
Zah, n. marka	148.-	149,—
za njihove otroke in kako jih z ljubeznijo in resnostjo pripravlja za nadaljnje študije.
V resnici gre barkovljanskim šolnikom vsa čast za tako lepo urejeno razstavo, ki je ponos ne samo barkovljanskih otrok, ampak tudi barkovljanskih zavednih mater.
R. P,
Pridržana prognoza za ponesrečenega motociklista
Ko je včeraj ob 2. popolno-či 22-letni Bruno Stella iz Skednja 759 privozil s svojim motorjem iz predora Baiamon-ti, je prenaglo zavil, zgubil ravnotežje in zletel na tla. Pri tem se je hudo pobil in ranil v levo sence in opraskal po desnem kolenu. Odpeljal' so ga z rešilnim avtom v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek.
Zlomila si je roko
Včeraj dopoldne se je 60-letni Mariji Bohm z Ul. Con-ti 8 verjetno zelo mudilo. Na Ponterošu in v bližnjih trgovinah je nekaj nakupila, nato pa se spravila v tek, da ne bi zamudila trolejbusa. Na pločniku se ji je spodrsnilo in pri padcu ali je zlomila desno roko. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 20 dni.
( ŠOLSKE PRIKKDITVE )
Nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Mon-torsino št. 8-III) priredi ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških izdelkov ročnega dela in risanja. Razstava bo odiprta do vključno petka dne 4. julija t. 1., vsak dan od 9. do 12,30 in od 15. do 19. ure.
* A D I O
Torek, 1. julija RADIO TRST A
7,00:	Jutranja glasba. 11,30;
Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Bernortija, 12,10:	Za vsakogar
nekaj. 12,45:	V svetu kulture.
12,55: Priljubljene lahke melodije. 13,30:	Glasba po željah,
17,30: Plesna glasba. 18,00: Simfonični koncert, ki ga vodi Dean Dixon. Richard Strauss:	Don
Juan, simfonična pesnitev. De Falla: Trije plesi iz baleta »Klobuk na tri ogle«. 18,30; Z začarane palice: Italo Calvino: »Fran čiškova obrt«. 18,15: Glasba za orgle Hammond. 19,00: Miniaturni samospevi. 19,15: Zdravniški vedež. 19,30: Pestra glasba. 20,00: Šport. 20,30: Operna glasba. 21,00: Obletnica tedna: »Giacomo Leopardi — 160 obletnica rojstva«. 21,20( Gioacchino Rossini: »Viljem Tell«", tragična opera v štirih dejanjih. Tretje in četrto dejanje. 22,15: Ruska miselnost in Zahod: (6.) »Človek pred smrtjo — Lev Tolstoj«. 22,35; Tržaški mandolinski orkester. 22,50: Saksofonist Sil Austin s svojim orkestrom.
RADIO TRST
11,20: Operna glasba. 12,10: Popevke s VI. festivala v Neaplju. 14,30: »Tretja stran«. 21,00: Bruno Cicognani: «Yo el Rey», tragedija v dveh dejanjih.
RADIO KOPER
»iov.:	7.00,
6.30,
7.30,
Poročila v
13,30, 15.00.
Poročila v Ital.:	6.30,	12.30.
17.15, 19.15, 22.30.
5,00:—6,15: Prenos RL. 7,00— 7,15: Prenos RL. 7,15: Glasba za dobro jutro 12,00: Glasba po željah. 13,40; Kmetijski nasveti. 14,45: Iz opernega sveta. 14,30: Okno v svet. 14,40: Filmska glas ba. 15,20: Narodne pesmi in ple7 si iz raznih krajev. 15,40-17,10-Prenos RL. 17,25: Glasbeni mol zaik. 18,30: Od melodije do melodije, 19,30—22,15: Prenos RL.
SLOVENIJA
327,1 m, 212,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00 8,00
10.00, 13,00, 15,00, 17,00,	19,30,
22.00.
8,05: V zabavnem tonu: a) Pojeta Doris Day in Frank Sinatra; b) Majhni ansambli v ritmu. 8,40: Potopjsi in spomini — Vla-d mir Nazor: Proboj čez Neretvo. 9,05; Partizanske pesmi jugoslovanskih narodenr. 9,35: Lepe melodije. 10,10: Iz oper Donizettija, Rossinija in Bejijnlja. Odlomek iz opere »Luci a »i Lammermour«. 11,00:	Za dom in žene. 11,15:
Ljudske pesmi iz Južne Amerike 11,40: Violinist isaac Štern igril popularne violinske skladbe. 12,00: Janez Lesjak in Tone Kozlevčar pojeta narodne pesmi. 12,15:	Kmetijski nasveti. 12,25:
12,25: Vesele citre, 12,40: Zborovske skladbe Rada Simonitija.
13,30: Kvintet Georgea Shearin-ga z godali. 14.00: Samospeve jugoslovanskih skladateljev pojeta sopranistka Hilda Hoelzl in bari. tonist Marcel Ostačevskj. 14,30: Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14,45: A. Dvorak: Lento iz kvarteta v F-d-uru. G. Puccini: Krizanteme. 15,40:	Planinska
transversala — 3. Od Jezerskega vrha do Slovenjgradca, 15,50: Piknik plošč. 17,10: Za ljubitelje in poznavalce. 18,00: Kulturni pregled. 18,15: Iz opernega sveta. 18,45: Domače aktualnosti. -20,00: Skladbe E. Adamiča in Blaža Arniča. 20,30: Edward Elgar; Serenada za godala v e-molu, 20,45: Radijska igra — Vekoslav' Kaleb Mitja Mejak: Čudoviti prah. ReJ žija: Rosanda Sajko. 21,45: Glas. bena medigra.
TELEVIZIJA 17,00: Spored za otroke. 18,30: Poročila. 19,00: Variete. 19,25: Film »Bengalski Su-ličarji». 19,50: Simfonični koncert. 20,30: Poroči, la. 21,00: Prenos iz Bruslja: «Ho-liday on ice». 22,00: Perry Como Show. 22,40: Poročila
rolepamSča ]j
VERDI
BALET ZDA NA GRADU
Ob otvoritvi letnih gledaliških prireditev/ 1958 na gradu sv. Justa bo v in 9. julija nastopil balet ZDA »lerome Rob-bins«, ki je že nastopil v Spo. letu na ((festivalu dveh svetov*. Razen v Spoletu bo to edini nastop v Evropi. Balet bo spremljal orkester Tržaške fil. harmonije spopolnjen z orkestrom jazza pod vodstvom VVer-nerja Torkanovvskega.
r~~
L.
K I M O
Exce!sior. 16,00: «Gospem ugaja Mambo«. Eddie costantine P, Robert,
Feuice. 16,00:	»La	Casbad dl
Marsiglia«. Stephan Boyd, J, R. Justice.
Nazicuale. 16,00:	<Mož	postave«.
Joel Mc Crea, Mark Stevens.
FLodrammatico. 15,00:	«Oge-nJ
na Ya-n,g,tse» R. Todd in A. Tamiroff
Grrttacieio. 16,00:	»Plava kri«.
Alec Guinness.
Supercinema. 16.00: »Pamet, ki ubija«. A. De Cordova, E. Pe-nella.
Arcobaleno. 16,00; »Rdeča reka«. M. Clift, J. Wayne.
Astra Roiano. 16,30:	»Tammy,
divji cvet«. D. Reynolds.
Capitoi. 16,30: «Vivendo, cantan-do che male ti fo’». C Vil-la.
Cristallo. 16,30: »Opoldan.., strahu«. D. Martin, J, Levvis. Tech. nicolor.
Alabarda. 16,30:	«Bandit z Epi-
ra». V. Johnson in M. Carol. Cinemascope. Technicolor.
Atdebaran. 16,00:	«Gusarski za-
klad«. L. C-haney, V. Joky. Technicolor.
Aurora. 16.00: »Zgodba o Esther Costello«, J. Cravvford, R. Brazzl.
Garibaldi. 16,00; »Brezbožniki«. R. Scott, A L»nsbury. Technicolor.
Ideale. Zaprto.
Im pero. 16,30: »Sonce v »rc;u». Pi Bovne in S Jones. Cinemascope. Technicolor.
Italia. 16,30: «Kočica», A. Gard-ner, S. Granger in David Ni-ven,
Moderno. 16,00: »Sangaree*. F. Lamas, A. Dahi. Technicolor.
S. Marco. Zaprto.
Savona. 16,00: »Med lovci na glave«. Armand_. M. Denis. Tech. nicolor.
Viale. 16,00:	»Skrivnost Mora
Tau«. G. Palmer, Allison Ha. yes.
Vrttorio Venelo. 16,15: »Tista div. ja leta«. J. Cagney, B. Stan-vvlck.
Belvedere. 16,30: «Zadnje dejanje«.
Massimo. 16,30:	«Objektiv Bur-
ma«. e. Flynn.
Marconi. (Glej kino na prostem.)
Novo Cine. 16,00: «Vampirji». G. M. Canaie, C. D^rvgelo.
Odeon. Zaprto.
NA PROSTEM
Arena dei flori. 20,00: «2ena z reke«. M. Soldati. Eastmacolor. Paradiso. 20,30: «Dve noči Kleopatre«, a. Sord:, S. Loren Ponziana. 20,15: «Vsi me lahko ubijejo«. E R. Drago, F. Fa-brizi,
Valm.-ura, 20,15: »Prva linija«.
Jack Palance.
Arena Diana. 20,30: «Beg v sonce«. Jean Marais.
Ariston. 20,30: »Ognjeni ptič«. Tito Gobi.
Marconi. 20,15:	»Prošnja«. P.
Nevvman.
Garibaldi. 20,15: «Brezbožniki».
R Scott.
Stadlc. 20,30: »Ljubimci iz sanj«.
J. Jones, J Cot.ten, rc—v- 20,30:' «Rdeči ocean«. J. Wayne.
Sec-io -v Ivan. 20,30: «Trop!čni zakladi«. R. Deltgen, V. Lan-gen.
MALI OGLASI
»EMPOIUO DELLO SCAMPOLA-ME», Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke:	svile,	najlona, rafije,
popelina, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo.
ISCEJO SE MLADA DEKLETA OD 14 DO 17 LET, STALNO DELO, LAHKO IN NENAPORNO; DOBRA PLAČA. PIŠITE; »KABBRICA CARTOTECNICA, CASELLA POSTALE 2001», OPČINE.
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad tolikimi izrazi sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega
LOVRA FERFILE
se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, pevcem, vsem darovalcem cvetja, osebju openskega tramvaja, mladini, dr, Antonu Danevu, vsem, ki so našega Lovra spremili na zadnji poti ter vsem, ki so nam ob tej bridki uri stali ob strani.
Žalujoča DRUŽINA FERFILA Opčine, 1. julija 1958
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so nas ob smrti našega dobrega moža in očeta
IVANA GRGIČA
tolažili in z nami sočustvovali. Lepa zahvala vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so ga spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala domačemu pevskemu zboru za žalostinke in častitemu gospodu žup-mku	Žalujoča	soproga,	sinova,	snahi	in	nečaki
Padriče, 1. julija 1958
«
OB PONOVNI KOMINFORMSKl GONJI
NASILJE IN ZLAGANOST
(Od našega dopisnika)
Zgodovina se ponavlja. Leta 194® je Stalin sprožil proti Jugoslaviji, ker se ni hotela ukloniti njegovemu diktatu, nezaslišano gonjo s političnim, gospodarskim in vojaškim pritiskom. V tej gonji je nastal arzenal specifično kominform-skih metod in izrazov, ki so postali sinonim za vse negativno v odnosih med socialističnimi državami, za katere se je verjelo da so — po priznanju Nikite Hruščeva konec maja 1955 na beograjskem letališču, da sta za vse kriva Berja in Avakumov, ki da sta ponaredila dokaze za gonjo, po podpisu beograjske in moskovske deklaracije, zlasti pa po 20, kongresu Kip SZ, na katerem je Hruščev javno za vse obtožil Stalina — za vedno izbrisani iz ravnanja in slovarja socialističnih držav.
Jugoslovani so vedno trdili in dokazovali, da je napačno iskati vzroke za kominform-sko politiko in metode, ki so prizadejali toliko škode mednarodnemu dela skemu gibanju, da jo bo z lo težko popraviti, v osebnostih temveč v sistemu, ki je omogočil in dovolil Stalinu in ostalim početi vse to, kar bo v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja zapisano kot večen o-pomin pod poglavjem «komin-formizem« in «stalinizem». Tega v Sovjetski zvezi niso nikdar hoteli priznati. Užaljeno so dokazovali, da je njihov sistem nezmotljiv, najboljši in edini recept za vse socialistične države (kako dober je ta recept so pokazali oktobrski dogodki na Madžar, skem 1. 1956) in da je za vse kriv samo «kult osebnosti« Stalina. Povampirjenje »stalinizma in kominformizma«, ki jv. je 20. kongres KP SZ javno obsodil in' pokopal, doka zuje pravilnost jugoslovanske teze; stalinizem je samo produkt, posledica sistema, ki se, kot dokazuje danes praksa, s spremembo osebnosti ni spremenil.
Jugoslovanski tisk, tudi če bi hotel, nima tehničnih možnosti, da bi odgovarjal na organizirano poplavo laži, klevet, žalitev in podtikanj s strani — najbolje je, da jih imenujemo z edino pravim imenom — kominformskih držav, katerim se je danes pridružila tudi Kitajska. Njihovo ravnanje dokazuje ne le, da je politika pogostoma skregana z moralo, temveč da je kominformska politika ne samo brez vsake morale, temveč da je nemoralna sploh. Mar more sploh biti drugačna, ko temelji na falzifikatih (kot je to Hruščev javno priznal 1955 na letališču v Beogradu), na insceniranih in monriranih procesih in sodnih umorih poštenih komunistov, na ponarejenih policijsko-sod-nijskih «dokumentih», kot je na 20. kongresu KP Sz to javno priznal isti Nikita Hruščev, ki danes, ne da bi zardeval, javno trdi, da je bila resolucija Informbiroja pravilna. Mar je mogoče sploh kaj verjeti takemu »doslednežu«?
Zgodovina se ponavlja. Pa vendar 1958 ni popolnoma e-naka 1948. «Kritiki» Jugoslavi. je so zabredli v še večje blato kot pred desetimi leti. Tedaj svetovna javnost, mednarodni proletariat sploh, ni mogel pomisliti, da je mogoče biti tako pokvarjen in brez zanesljivih dokazov napadati «bratsko», socialistično državo«. Danes ti «marksisti», ki so se proglasili za edine »pravoverne« naslednike Marksa, Engelsa in Lenina, ki so v mednarodnem delavskem gibanju primer poštenja, morale, doslednosti, ponavljajo to, kar so še pred dobrim letom napadali, obsojali in zagotavljali, da se nikdar več ne bo ponovilo. S svojimi umazanimi jeziki branijo «čistost marksistične znanosti pred jugoslovanskimi revizionisti«. Položaj Jugoslavije je nasprotno danes v vsakem pogledu boljši in lažji kot pred desetimi leti. Ne glede na to, da danes nihče ne verjame kom--nformski umazani poplavi, Jugoslavija nima potrebe v svojo obrambo navajali lastnih argumentov, temveč njihova prejšnja kesanja, priznanja in sklepe, posebno 20. kongres KP SZ, ki je pred celim svetom javno obsodil Stalinovo kominformsko politiko in priznal škodljivost protijugoslovanske gonje, ki se danes uradno obnavlja.
Zadnja dva kongresa KP Bolgarije in KP CSR bi se namreč lahko označila kot «kongresa povampirjenega Kominforma«. Posebno kongres KP CSR je bil — P° mišljenju v Beogradu — prava rehabilitacija «kominformSke hegemonistične prakse in političnega avanturizma prve vrste«. V sklopu tega političnega avanturizma je bila usmrtitev Imre Nagyja in njegovih sodelavcev, ki jih je Kadar 1956 leta poslal v Romunijo, da bi «jih zavaroval Pred morebitnimi atentati in maščevanjem kontrarevolucionaren, samo preračunana poteza, da se verjetno »v duhu politike koeksistence in miru«, za katero često trde, da imajo samo oni monopol, zaostre odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko. Zakaj je bil potreben ta umor, ki je izzval ogorčenje najširših mednarod-
nih krogov in za katerega so organizatorji morali vedeti, da jim bo prinesel veliko škodo posebno v mednarodnih odnosih? Podobno kot za časa procesa »kontrarevolucionar-ju, izdajalcu, vohunu in agen. tu-imperializma« Laslu Rajku, ki je bil pred oktobrskimi dogodki na Madžarskem slovesno rehabilitiran in ponovno pokopan z vsemi častmi, so bili organizatorjem gonje potrebni »dokazi«, da je Nagy kontrarevolucionar, agent imperializma in da je kot tak sodeloval z Jugoslavijo, ki mu je »pomagala, da bi se na Madžarskem uničil socializem«. Organizatorjem gonje s bili potrebni »dokazi« tajnega procesa, da bi pred lastnim javnim mnenjem opravičili vsaj kolikor toliko svojo umazano gonjo protf Jugoslaviji, in umor, da bi zastrašili tiste napredne sile v socialističnih državah, ki so ostale zveste sklepom 20. kongresa KP SZ in ki se upirajo po-vampirjenju stalinistične politike.
Predsednik madžarske vlade, Janoš Kadar, je letos, pred nekaj meseci, na sestanku z maršalom Titom v Karadjor-djevem ponovno zagotovil, da Imru Nagyju, ki «se nahaja v nekem letovišču, ne grozi nobena nevarnost« in da se bo madžarska vlada točno držala sporazuma o osebni varnosti bivšega predsednika ma. džarske vlade in njegovih tovarišev. Zakaj so bili Nagy m njegovi tovariši, tudi po tem najnovejšem zagotovilu predsednika «neodvisne» Madžarske, ustreljeni? Mar to ne potrjuje upravičenosti domov, da so bili ustreljeni na ukaz Moskve? In v kolikor je to tečno, mar to ne priča o neenakopravnosti odnosov, o hegemonizmu «prve države socializma — voditeljice socialističnega tabora«? Mar vse to ne potrjuje, da so točne analize programa ZKJ, ki so med drugim ugotovile nevarnost razvoja hegemonističnih tendenc v odnosih med socialističnimi državami, če ti odnosi ne slonijo na popolni e-nakopravnosti in nevmešava-nju v notranje zadeve drugih držav? Mar vse to ne potrjuje, da ne gre samo za gonjo proti Jugoslaviji, ker noče pristopiti k taboru in priznati vodstvo Sovjetške zveze (Program ZKJ je namreč samo izgovor za gonjo), temveč za krčevit poskus starih stalinističnih sil, da se zavre nadaljnji razvoj socializma ih zaustavi to, kar sg zaustaviti ne da?
Dejstvo, da se v gonji proti Jugoslaviji ne izbirajo sredstva, (usmrtitev Nagyja in tovarišev to najbolje dokazuje) kaže — po mišljenju v Beogradu — da se sile, ki stoje za to gonjo, zavedajo slabosti svojega položaja v socialističnem svetu. Zeto skušajo na vse mogoče načine odvrniti pozornost svoje javnosti od notranjih problemov na izmišljene probleme in na ta način opravičiti akcije, ki težijo za tem, da se zavre nadaljnji razvoj socialistične demokracije v posameznih socialističnih državah in vzpostavitev res socialističnih odnosov med njimi. Organizatorji povampirjene kominformske, hegemonistične, avanturistične politike zapirajo oči pred dejstvom, da ves napredni svet obsoja njihove obupne poskuse, ki so obsojeni na neuspeh in pred dejstvom, da je razvoj socializma postavil na dnevni red vprašanja, ki zahtevajo svojo rešitev in ki se ne morejo likvidirati s stalinističnimi metodami.
BOZO BOŽIC
V.
Z LETNE SKUPŠČINE ITALIJANSKE UNIJE V IZOLI
Vprašanje narodne manjšine so v Jugoslaviji pravilno rešili
Na stotine Italijanov na odgovornih mestih oblastvenih in družbenoupravnih organov
(Poseben dopis)
IZOLA, 29. — Izola, ki je ob nedeljah tudi sicer zelo živa, posebno sedaj poleti, ko jo obiskujejo številni domači in tuji turisti, je bila danes nenavadno živahna, kajti tu se je zbralo veliko število Italijanov, pripadnikov italijanske manjšine, ki živi v Jugoslaviji, med katerimi tudi 150 delegatov italijanskih združenj iz raznih krajev Istre in Reke. Italijanska unija za Istro in Reko je namreč v tukajšnjem sindikalnem domu imela svojo po vrstnem redu že deveto letno skupščino. Poleg delegatov iz koprskega in puljskega okraja ter
•llllllllllItllUllllllllllllllllllllIfllllllllUlllllllllflltllllllllinilllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIlllllllllltlllllllllllllllllllllllllllillllinillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllMlllillllMIIIIIIM.iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllMIIIIIIIMlIlllMII
JAVNA BOLNIŠKA SLUŽBA V ITALIJI NA ZATOŽNI KLOPI
Mnogo premalo je bolnišnic in še te so povečini	zastarele
Da bi se Italija zrinila na srednjo evropsko raven, bi morali zgraditi bolnišnic za 56 tisoč bolniških postelj, kar bi stalo okoli 350 milijard lir
Bolniška in zdravstvena služ ba je pri nas predmet pogoste in ne prav redko upravičene kritike. In resnici na ljubo italijanske bolniške služnosti niso zavidanja vredne. Na tisoč prebivalcev pride komaj osem bolniških postelj, tako da zavzema Ital:ja glede tega komaj 16. mesto v Evropi in 22. v svetu. Ce bi se Italija hotela preriniti do srednje evropske ravni, bi morala zgraditi bolnišnic za 56.000 bolniških postelj. Ce pa računamo, da stane gradnja sodobnih bolnišnic tol;ko, da pride na posamezno postelio od 6 do 7 milijonov lir, nam je jasno, da italijansko gospodarstvo v sedanjih razmerah in družbenih odnosih tega ne zmore, saj b.i morala samo v to vložiti od 340 do 380 milijard l;r.
Vendar problem bolniškega zdravljenja ni težak le s tega vidika, ampak je treba poudariti, da so tudi že obstoječe italijanske bolnišnice po veliki večini zastarele in kljub ne. kater;m nadvse sodobnim bol. nišnicam, kakršen je na primer tržaški sanatorij na Trste-niku in’ še nekaj podobnih modernih ustanov, je veliko, zelo veliko bolnišnic, ki so jih sodobno zdravstvo in terapev-tična sredstva že Zdavnaj pustila za seboj. Poleg tega je v bolnišnicah razmeroma malo zdravnikov, saj pride na 1.417 bolnišnic komaj 20.477 zvdravnikov in komaj 51.944 bolničarjev in bolničark.
S temi problemi so se pred dnevi ukvarjal; v Rimu medicinski strokovnjaki in arhitekti.
Predsednik italijanske zveze zdravstva dr. Vigliani je v svojem govoru na tej konferenci rekel, da če bo šlo po tej poti, bodo bolnišnice čez nekaj let morale zapreti vrata, ker ne bodo mogle zdržati konkurence številnih za-
sebnih klinik, ki poberejo sko. raj vse bogatejše paciente, in tiste bolnike, ki si bolniško oskrbo morejo sgrn; plače-vati».
To nevarnost je treba preprečiti — je bilo splošno mne. nje te konference — posebno sedaj, ko se smatra, da je bolniška oskrba bolnega državljana dolžnost družbe. Način in tudi nujnost, da se v italijanskih bolnišnicah razmere čimprej zboljšajo, je bil predmet konference, ki smo jo prej omenili.
Na tej konferenci, ki jo je vodil dr. Baldi so bili prisotni dr. Vigliani, dr. Morelli, dr Puntoni, dr. Scagliaretti, dr Ronzo ter vrsta arhitektov, ki so zastopali državni center za gradnjo bolnišnic.
Ker je šlo za vprašanje načrtovanja in gradnje novih bolnišnic, je samo ob sebi razumljivo, da so imeli glavno besedo arhitekti ki so izrekli nekaj zelo treznih pripomb. Predvsem so govorniki pouda. rili, da je treba prenehati že enkrat z gradnjo tako ime. novanih «monstre» bolnišnic in ovreči koncept, da je bolnišnica tem važnejša in slavnejša, čim večja je. Sodobne bolnišnice ne smejo biti vojašnice .ali velikanski panji z dva tisci ali tri tisoč posteljami in predstavljati že nekako mestece zase. Da bi neka bolnišnica bila zares vsestransko tehnično popolna, ne sme imeti niti manj kot 500 niti več kot 800 postelj, kajti edino v takem primeru sc da najbolje z njimi gospodariti ter hkrati uporabiti vprav toliko osebja, kolikor ga bolniška oskrba terja. Pri večjih ali manjših bolnišnicah je izkoriščanje strokovne sile vedno manj ekonomično.
Kar se zunanje plati bolmš. nic tiče, se arhitekti usmerjajo k gradnji bolnišnic z o-srednjo zgradbo, od koder se
m
— Ben, Mihec, danes se gremo pej napet, a!
— Pej kej je danes?
Kej jemaš gud?
— Jest ne, ma Primorski ga jema. Danes je ta štirtauženta številka.
— Kej res? Kej že štirtaužent Primorskih je pr šlo ven? Dosti je tu.
fotografij ke kažejo ka-ku smo bli kulturni.
— Sej če se namalo ssmislem smo u tem cajti tudi namalo kulturno nekaj delali. Se ena, da smo. M a lahko be bli še
več!
— Ne rečem de ne. če be subjektivne
— Se zna. Jen zdej se šika, da se tudi in objektivne kondicije pozitivnejše midva kej pomeneva, kej je vse napi- vpli-vale na naš živelj ter tako favorizi-sau jen naredu Primorski u tem cajti. rale konkretnejšo aktivizacijo njegove
— Mogoče be se lahko zmisleli tudi zavesti do stvarne problematike naše
kej ni naredu, kej rečeš?
— Ma ne stoj bet tak, dej! Ne stojmo jeh jezet glih danes! Sej smo lahko vsi kontenti, da smo jemeli ceu cajt po vojski vsak dan ta naš Primorski, de nam je povedau v našmi jeziki vse kej se godi po sveti, kej se godi pr nas doma, jen ke je zmiri branu naše slovenske pravice jen še tolko drugeh reči.
— Mene je aden povedau, da je vseh Primorskih Dnevnikov tolko, da be lahko nardili ž njeh ane bukve, ke be ble debele dva metra, zastopeš, dva metra.
— Jeh ne be nesu teh bukev, a?
— Se zna de ne. Jen če be jemu človek cejt de be vse prebrou, kolko forte interesantnih reči be najdu nutre! Od maja petinštirdeset kaku je popisau ku smo začeli tle Slovenci spet živet, pej kaku smo se kregali sez Amerikancami, pej kaku je blo ses kominformistami jen kej so uani vsega delali jen vse najprej do danes.
— Jen kaku smo se devertirali ke smo brali Mladost pr Svetmivani!
— Jen vse veselice jen koncerti jen teatro je nutre popisano, jen puhno
nacionalne bitnosti ter konsekventno večjo potencijacijo njegovega doprinosa k izgradnji naših gospodarskih in kul-tumo-prosvetnih struktur
— Kej
— A, neč! Ti bom povedau an drugi bot. Znaš kej sm se zmislu? Danes ke je taka jubilejna številka nas bo brau še kašen več ku ponavadi, zatu je dobro povedat, de se mi menemo vsak četrtek, de jemamo — ku se ra;e u fini kompa-niji — ob četrtkah svoj žur fiks.
— Jakec, ti govoriš danes taku na fino, de te nanka ne zastopem.
— Moj dragi, kadar je praznik se de-neš ta lepšo obleko jen tudi govort moreš bol na fino! Se te ne zdi?
— Ben, nej ti bo, ke je praznik jen ke štirtaužent Primorskih Dnevnikov naj kar taku. Ke tu pomeni, da smo tle, da smo živi jen da je nekej z nas.
— Bravo Mihec! Na tu se pije! Sez uradnim delom je že zadosti ke je zmiri namalo douh cajt kader moreš poslušat kašnega govornika ke ne zna končat. Pejmo rajši u oštarijo!
— Pejmo!
razcepljajo manjše zgradbe. To gledanje nas vrača k starim bolnišnicam, kakršne so Francozi gradili že pred davnimi desetletji, pa čeprav v drugačnih in za sodobne pojme precej zastarelih načelih. Dokončno pa je odklonjen na. čin gradnje številnih paviljonov, si so med seboj ločeni in vsak za sebe izolirani, kajti v takem primeru mora bolnik na posamezne preglede, operacije ali anaFze iz ene zgradbe v drugo, iz enega paviljona v drugega čez odprte prostore z ustreznimi razlikami v temperaturi, kar pacientu ni kakor ne more koristiti, posebno ne, če je vročičen. Poleg tega v takih bolnišnicah strežejo bolnikom tudi že o-hlajeno hrano.
Kar se pa števila postelj v posameznih bolniških sobah tiče, so arhitekti in zdravniki mnenja, da bi v nobenj sobi ne smelo biti nikoli več kot 6 postelj. Vsekakor bi bilo najbolj idealno, če bi vsak bolnik imel svojo sobo. Idealno bi bilo še, če bi prišli le dve postelji na sobo. Vendar je že dovolj spoubudno dejstvo, da se je za vedno črtala s programa zamisel o gradnjah bolnišnic z velikimi sobanami, ki so bolj podobne panjem kot bolniškim sobam.
Glede gradbenega materiala pa gradbeni strokovnjaki menijo', da bi bilo najbolj primerno uporabljati prednape-tostni beton, ki omogoča gradnjo velikih pokritih teras 'n balkonov brez vmesnih stebrov, ki so jih v dosedanji gradnji nujno uporabljajo. Nadalje so arhitekti mnenja, da je treba uporabljati čimveč plastičnih snovi, ki so zelo higienične in se laže perejo, poleg tega pa jim moremo dati najrazličnejše svetle barve, ki bolniški ambient močno poživijo. Velikokrat se zgo. di, da moramo določeno bolnišnico tu ali tam razširiti, da bi v novih objektih namestili kako novo napravo, ki služi sodobni terapiji. Zato arhitekti predlagajo, naj bi se o-koli vsakega novega bolniškega objekta pustilo čimveč praznega gradbenega prostora, ki bi pozneje služil v te namene.
Kot zgled moderne bolnišni. ce sta arhitekta Luigi Brusa in Luigi Sili prikazala načrt traumatološkega ortopedskega
kar jih je, so v zastarelih bolnišnicah primorani porabiti velik del svojega časa z o-pravki, ki nimajo niti najmanjše zveze z zdravljenjem pacientov,» Dr. Puntoni je torej mnenja, ki ga ima tudi neki znani tržaški zdravnik, ki se pogosto obrača k pacientom, naj bodo z bolničarkami dobri, ker da jih zdravijo one in ne on.
Dr. Vigliani, ki je na tej konferenci večkrat spregovoril, je obdelal tudi vprašanje
stroškov. «Vsak pacient — je j bo.»
rekel dr. Vigliani — sfane bolnišnico od 4 do 5.000 lir na dan. V javnih bolnišnicah pa znaša oskrbnina komaj od 1.500 do 3.000 lir na dan. Zato ni nič čudnega, da so bolnišnice vedno zelo pasivne, ker se nujno odraža na samem zdravljenju, ker si tu. di dobra uprava ne more privoščiti novih sodobnih terapevtskih naprav ali izboljškov. In tedaj gredo premožnejši bolniki raje v zasebne bolniš. nice, kjer imajo boljšo oskr-
z Reke so se skupščine Italijanske unije za Istro in Reko udeležili še sekretar komisije za narodne manjšine CK Zveze komunistov Jugoslavije l.jubica Stanimirovič ter predstavnika komisije za narodne manjšine CK ZKJ Slovenije in Hrvatske.
Obračun, ki so ga delegati italijanskih združenj prikazali na skupščini, je vsekakor pozitiven in če se morejo sami pohvaliti, da v preteklem letu niso mirovali, velja tudi poudariti, da je bila njihova dejavnost omogočena vprav zaradi tega ker so jugoslo-
vlogo, ki jo ima Italijanska unija za nadaljnjo poglobitev prijateljskih stikov med jugoslovanskimi narodi in sosednim italijanskim ljudstvom.
«Po ureditvi tržaškega vprašanja,« je posebej poudaril Gino Gobbo, «so bili navezani taki stiki, kakršnih ni na nobeni drugi narodnostni in državni meji. To je najbolj očit primer politike aktivne koeksistence. Jugoslavija in Italija, ki sta deželi z različno družbeno ureditvijo, sta s tem stanjem lahko po pravici zadovoljni. Njuni pogledi o številnih problemih mednarod.
/anske oblasti, na temelju za- ne»° Položaja se med seboj
konov in ustave, reševanje manjšinske problematike postavili tako, kot se to mora postaviti.
Da je temu tako, nas prepričujejo sledeči zelo zgovorni podatki, ki smo jih posneli iz poročil: Italijanski živelj v Istri in Reki je močno udeležen v javnem in družbenem življenju Istre in Reke Posebno se to odraža tudi v enem drobnem življenju, ki prihaja še posebno do izraza v vsakdanjem življenju, v vsakdanji stvarnosti. Na stotine je Italijanov, ki zavzemajo najrazličnejša odgovorna mesta v oblastvenih organih in v političnih ali gospodarskih forumih. V hrvatski ljudski skupščini zastopata Italijane, člane italijanske manjšine v Jugoslaviji, dva poslanca, v slovenski ljudski skupščini pa jih zastopa en poslanec. V okrajnih ljudskih skupščinah pa je 15 Italijanov, dočim je v občinskih oblastvenih organih kar 156 Italijanov. V delavskih svetih raznih industrijskih ali drugih gospodarskih podjetij ali ustanov, pa je 168 Italijanov, dočim zavzema 25 Italijanov položaje direktorjev raznih večjih ali manjših podjetij.
Podpredsednik Italijanske u-nije Gino Gobbo, ki je na skupščini podal letno poročilo, je med drugim poudaril
...
■>..
Artisti cirkusa »Busch« v Duesseldorfu pri počitku
 .......................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii,.
razlikujejo, pokazalo pa se je, da to ne ovira medsebojnega sodelovanja.»
Gino Gobbo je nadalje govoril o deležu pripadnikov italijanske manjšine pri socialistični izgradnji dežele. Ker smo prej našteli, koliko je v raznih oblastvenih in družbenoupravnih organih in ustanovah Italijanov in ker vemo, kolikšno besedo imajo potemtakem v posameznih oblastve. nih in družbenoupravnih organih, potem je Gino Gobbo povsem upravičeno mogel reči: «S tem je vprašanje narodne manjšine našlo ustrezno ureditev v sami osnovi».
Iz nadaljnjega poročila še zvemo, da je založniško podjetje «Edit» z Reke, ki je bilo ustanovljeno leta 1951, izdalo za potrebe italijanskih šol 18 knjig, 42 šolskih učbenikov in 45 del iz otroške in mladinske literature.
Kar se jugoslovanske notranje in zunanje politike tiče, so delegati italijanske narodne manjšine poudarili svoje popolno soglasje in podporo dosedanji politični smeri in se obvezali, da bodo skušali najti najprikladnejšo pot in obliko za izpolnitev nalog, ki so specifične za italijansko et. nično skupnost.
Na deveti letni skupščini Italijanske unije za Istro in Reko so bili nagrajeni tudi najdejavnejši italijanski kulturni krožki. Med večjimi kulturnimi združenji je prvo nagrado prejel reški italijanski kulturni krožek, med manjšimi pa so prvo nagrado dodelili italijanskemu kulturnemu krožku v Izoli.
Fr.
 «»——
Staro mesto pod vodo
Skupina angleških potapljačev bo organizirala podvodno odpravo, ki bo raziskovala potopljeno antično mesto Apolonij blizu libijske obale. To po-topljeno mesto je iz sedmega stoletja pred našim štetjem. Skozi bistro morsko vodo je mogoče iz čolnov opazovali razvaline v globini kakih 12 m.
Apolonij so ustanovili Grki, kasneje pa so se v njem zvrstili kot gospodarji Perzijci in Rimljani. Angleško potapljaško odpravo bo vodil študent Fleming, spremljalo pa ga bo sedem izkušenih potapljačev in zdravnik.
Na pot se bodo odpravili v začetku avgusta. Najprej se bodo ustavili na Siciliji, nato pa bodo potovali z ladjo v libijski Bengasi. Tam blizu so razvaline potopljenega mesta, ki ga bodo fotografirali s podvodnimi ^ snemalnimi kamerami in izdelali tudi mestni načrt.
					
Netopirji - bombniki
šel nad ciljem, je spustil neko čudno napravo — okroglo belo posodo s padalom —. Cez nekaj trenutkov se je padalo centra, to je tiste čudovite le-1 odprlo ih posoda je začela pope nove bolnišnice, ki jo je časi padati. V višini okrog
Obsojena vas je ležala]ne japonske hiše, kamor bi se, pod vročim puščavskim son- v nagonskem iskanju zakloni-cem. Ko se je bombnik zna- šča, poskrili netopirji, bi v
kratkem zajel požar.
Toda, kako poloviti toliko netopirjev? Da li bodo v sta-
INAIL zgradil na periferiji Rima. Ta bolnišnica je prav gotovo bolj podobna prikupnemu hotelu ali počitniškemu domu kot pa bolnišnici. V o-srednji zgradbi so nameščene vse služnosti, ter operacijske dvorane ki so opremljene z najsodobnejšimi tehničnimi sredstvi. Kuhinja je nameščena pod zemljo, hrana pa se po oddelkih prenaša v električno ogrevanih vozičkih in se deli pacientu po njegovi želji, toliko pač, kolikor je hoče in, v okviru možnosti, tisto, kar si želi.
Do tu smo povedali, kako si arhitekti zamišljajo nove boL nišnice. Zdravniki pa so s svoje strani proučili druge probleme, probleme uprave in organizacije povsem zdravstvene službe. Dekan medicinske fakultete rimskega vseučilišča dr. Puntoni se je lotil vprašanja bolniškega osebja. «Zdravniki, je rekel dr. Puntoni, potrebujejo izvežbanih sodelavcev. Potrebujejo ljudi, kakršnim pacienti povsem zaupajo, ljudi, na katere se lahko zanesejo.' Dobrih bolničarjev in bolničark pa žal zelo primanjkuje in še to malo,
3000 m se je iz posode usula stotina majhnih predmetov, katerim se je nad vasjo odprlo padalce, in — netopirji so se spustili na hiše.
Nekaj sekund se ni nič zgodilo. Nato pa je iz neke hiše v središču vasi siknil plamen. Ogenj se je pojavil tudi v bližnjih hišah in v kratkem je bila vsa vas v plamenih.
Operacija »žarka X«, načrt za uporabo enega od najnenavadnejših tajnih orožij v drugi svetovni vojni, je z uspehom prestala preizkušnjo. Iz posode, ki jo je odvrglo letalo, so padle najmanjše vži-galne bombe na svetu; mehiški repati netopirji!
Zamisel o operaciji »žarka X« je prišla na pamet nekemu ameriškemu zdravniku dr. L.S. Adamsu iz Pennsylvanije, 7. januarja 1941, ko je ZDA presenetil japonski napad na Pearl Harbor in so se začele pripravljati na čimprejšnje maščevanje. Dr. Adams se je vrnil iz Carlbadskih jam v New Mexicu in prišel na nenavadno idejo: Kaj bi bilo, če bi roje takih netopirjev z
kako organizirati prevoz, da bi ostali živi, S poskusi so ugotovili, da jih je moč obdržati pri življenju s hibernacijo. Nekaterim so znižali temperaturo tudi do 10 sto-nju nositi Dombe-? Ali bodo | pinj pod ničlo, ne da bi se
pri padcu ostali živi?
Dr. Adams je svojo zamisel sporočil vojnemu ministrstvu in kmalu nato so njegovo zamisel odobrili. Prirodoslovci so začeli raziskovati jame po vsej deželi. Največ netopirjev so našli v južnozapadnih predelih Združenih držav in v Severni Mehiki. Medtem so drugi naravoslovci proučevali netopirje, da bi ugotovili kateri so najprimernejši za nošenje bomb. Ugotovili so, da sc nekateri v stanju nositi trikrat težje breme kot so sami težki. Prve poskuse so napravili z netopirjem »Mastifi«, največjim ameriškim netopirjem, ki ima z razprtimi krili pol metra. »Mastifi« je mogel nositi okrog pol kg dinamita, le da je bilo teh netopirjev zelo malo. Končno so se odločili za mehiškega repatega netopirja, ki povprečno ni težji od dveh dkg, a je mogel nositi trikrat težjo bombo. Teh netopirjev je bile v neomejenem številu v Texasu, Arizoni in v New Mexicu in jih ni bilo težko vloviti. S pomočjo mornarice so z velikimi mrežami mogli poloviti tudi milijon takih ne-
pri tem pokazale kakršne koli slabe posledice.
Nato je bilo treba najti način, kako jih spustiti z velike višine. Na cilj niso morali priti le živi ampak so morali imeti čas, da se segrejejo in da bodo v stanju leteti. Skladišče za bombe na letalih so napolnili s posodami, v katerih je bilo od 1000 do 5000 netopirjev. Bombe, ki so go-
rele pet minut z nad 60 cm dolgim plamenom, so pritrdili s kirurško ščipalko na kožo pod vratom.
Uničenje lažne vasi v puščavi, ni bil edini poskus. Nekaj so jih izvršili v bližini nekega letalskega oporišča v New Mexicu. V času poskusa, je nekaj netopirjev z bombami zbežalo in si poiskalo zatočišče v vojašnicah. Izkazalo se je, da dr. Adams in njegovi sodelavci niso delali zaman. Vojašnice so gorele kot bakle, in preden so pogasili ogenj, je bil uničen precejšnji del oporišča.
Do uresničenja tega načrta vendarle ni prišld. V oktobru leta 1944, ko so potrošili že okrog dva milijona dolarjev, so z delom prenehali, ker je Pentagon spremenil sklep. Po. skusi z atomsko bombo so bi-li namreč že pri kraju.
majhnimi vžigalnimi bombami j tepirjev v eni sami noči. spustili nad Japonsko? Lese-1 Nadaljnji problem je bil.
cz Brez skrbi Nace, sem ga ie jcw prehitelal
mm m?
ROJAN:	razstava
osnovne šole
■ Ji
s
DOLINA:	moška
dela industrijske-n 'trokovneua tečaja
•OOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
1OOOOOOOOOOOOOOOOOOO1
. - *■ "
TRST: razstava osnovne šole v Ul- Donadoni	ROJ	AJN: razstava moškega oddelka industrijskega strokovnega tečaja
TREBČRt šolski pevski zbor osnovne šole na zaključni prireditvi
L
BARKO VEJE: razstava osnovo« šoU
SV. JAkOJJt raasUva osnovne šole.
TRST: razstava osnovne šole v Uk »v- Frančiška
OPČINE: šolski pevski zbor osnovne šole •
PESEK.; prizor iz igrice »Cilka in njena punčka* na zaključni šolski prireditvi
SV. KRIŽ: razstava moškili del industrijskega strokovnega tečaja
SV. IVAN: razstava osnovne šole
GROPADA: učenci osnovne šol«, ki so uprizorili dvodejanko «Vedež»
BAZOVICA: telovadni nastop na za kipu-m »maki prireditvi
NABREŽINA: Sonja Robič, Neva Terčon, Savina Knez In N vda Ca-harlja Iz osnovne šole so deklamirale «Letni časis
l*5:
».{ -1
w8$mi&
SV« KRIŽi razstava osnovne
NABREŽINA: razstava osnovne šole
MAVHINJE: razstava osnovne šolo
PPlPi
NABREŽINA: razstava moških del industrijskega strokovnega tečaja
BORŠT: razstava osnovne šole
SV. IVAN: razstava otroškega vrtca
'S J )
' »!
OPČINE:	Alenka
Sosič, Sonja Žerjal in Marta Sosič so na zaključni šolski prireditvi deklamirale »Tri ženice*
ŠEMPOLAJ: razstava osnovne šole
R1CMANJE: «Pepelka» v izvedbi otrok osnovne št)le
•
'i
OROPADA:	na.t-
■lajši iz otroškega vrtca
»OOOOOOi
iOOOOGO
loodooooooouooododooi
SESLJAN: razstava osnovne šole
BOIJUNEC: razstava osnovno šole
■av :
y:
(JEROVLJE: zaključna prireditev osnovne šole
NABREZIiNA: prizor iz igric« ciTrbuc in razbojnika
DOL1JNA: ženska dela iiulu.strijskega strokovnega tečaja
Odločitev doberdobskega županstva
Jameljsko šolo in pokopališče
t Poln bo gradilo samo eno podjetje
Zaradi pomanjkanja elektrike in vode na Palkišču gradbena podjetja nočejo prevzeti gradnje pokopališča
Čeprav je doberdobsko županstvo poslalo okoli 30 gradbenim podjetjem pismen poziv, naj pošljejo svoie ponudbe glede gradnje pokopališča v Dolu, ki ga namerava do-berdobska občinska uprava zgraditi med Vižintini in Pal-kiščem, se nihče ni odzval vabilu. Da se stvar ne bi zdela preresna in da ne bi morda Občani po svoje tolmačili ta dogodek, smo se pri predstavnikih občine pozanimali za stvar. Zvedeli smo, da se gradbena podjetja zato ne potegujejo za gradnjo pokopališča v Dolu, ker ni na tistem kraju niti električne struje niti vode, kaj šele tekoče vode, ki sta v gradbeništvu neogibno potrebni.
Kej- ima županstvo že nakazan denar za to tako važno javno delo, katerega izvršitev mu je zelo pri srcu, ker se zaveda potreb Dolanov, bo povezalo dražbo za gradnjo pokopališča v Dolu z dražbo e a gradnjo osnovne šole v Jamljah, za katero je denar prav tako nakazan in ki bi jo županstvo prav tako rado čimprej spravilo pod streho, da bi imeli jameljski otroci, ki obiskujejo neprimerno šolsko poslopje, ki je poleg vsega še zasebna last, dostojno šolsko poslopje, ki bi bilo vasi v čast. Ker bo za obe javni deli samo ena dražba, bo moralo izbrano podjetje prevzeti gradnjo jameljske šole in pokopališča v Dolu obenem.
Doberdobski občinski upravi, ki si je tako prizadevala, da je uspešno premostila vse težave in si zagotovila odobritev in finansiranje teh del, ne moremo želeti drugega, kot da bi vprašanje čimprej uredila.
DANES OB PRISOTNOSTI MIKA BONGIORNA
Glasbena prireditev na Telovadnem trgu
Danes zvečer ob 21. uri se bo vršila na Telovadnem trgu velika glasbena prireditev, na kateri bodo sodelovali številni umetniki, ki so zelo znani televizijskim in radijskim poslušalcem, kot so Mike Bon-giorno, Nuccia Bongiovanni, Paolo Bacillieri, Orio Cocconi in drugi. Sodelovala bosta dva orkestra:	Camporeal in
Arcobaleno pod vodstvom dirigenta Grave. Na sporedu je tudi nastop tržaške skupine klasičnega baleta. Prvi del prireditve bo obsegal glasbene točke, v drugem delu pa bo znani speaker Mike Bohgior no proglasil zmagovalca v naši pokrajini za natečaj o mladih zaročencih, ki sta ga napovedala uprava tržaškega velesejma in neki tukajšnji italijanski list. Vstopnice za prireditev prodajajo v turističnem uradu Appiani in veljajo istočasno tudi za vstop na tržaški velesejem. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Ginnastice.
IZ DOBERDOBA
Dober obisk na predstavah SNG
Za predstavi Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, ki je nastopilo v soboto s komedijo »Naši ljubi otroci«, v nedeljo pa z otroško igro «Rdeča kapica«, je vladalo v Doberdobu, kakor tudi po ostalih kraških vaseh veliko zanimanje. Ker je bilo vreme naklonjeno, sta bili obe predstavi, ki sta bili na prostoru za cerkvijo, zelo dobro obiska, ni. Občinstvo se je zelo zabavalo pri obeh igrah. Igro Rdeča kapica je gledalo tudi veliko število otrok.
Razstava scenografije
V dvorani Circolo di Let-tura v Ul. Morelli je do sobote odprta deželna razstava scenografije, na kateri razstavlja 19 umetnikov, med katerimi tudi scenografa Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta Jože Cesar in Ivo Ku-ferzin. Med ostalimi znanimi razstavljavci srečamo imena Enrica Prampolinija, Guida
Marussiga in Marcella Masche-rinija.
 «»-------
Nesreča delavca v SAFOG
Včeraj so v bolnišnici Brigata Pavia obvezali delavca Arduina Premiata iz Ul. Morelli 6, ker mu je neki stroj v tovarni Safog zmečkal med delom levo roko.
 «» ------
V NEDELJO POPOLDNE
Motociklist z Vrha zavozil s ceste
žrtev katere je bil 24-letni Fe-
V nedeljo na Travniku
Okoli 8.000 ljudi na 103. tomboli
Tombola razdeljena meti tri osebe, kvaterna pa med enajst
Tombola na Travniku je tradicionalni dogodek na praznik
liks Korošec z Vrha.	Mladi	sv-	Petra in Pavla, ki ni nit'
Korošec je vozaril s svojim od danes, niti od včeraj, am-motociklom po cesti in kar j Pak od leta 1855. Tisto leto naenkrat ga je prijela slabost,' ie d.la na Travniku prva verjetno zaradi vročine, ki je^'orn^5C>la od takrat dalje se bila ob tisti uri, izgubil je! P°navlja vsako leto. oblast nad motociklom	in se	I	Tombola je zelo važen do-
zaletel v neko obcestno dre-! godek v življenju Gorice. Vsa-vo. Korošec se je onesvestil. \ 'icikrat Pr>vabi na Travnik ti-Prvo pomoč so mu nudili ne- s0«e ’iudi- k’ s «kartelami» kateri domačini Z rešilnim v rokah ‘reP«taj° do zadme-avtomobdom Zelenega	križa	ga	trenutka. Udeležujejo se
so ga potem prepeljali	v bol.'	je	ne samo meščani, ampak
nišnico Brigata Pavia, kjer so tudl okolicam. Dokler niso od-J	prli mej, je bil obisk manj-
mu ugotovili zlom lobanje in;
nedeljo popoldne oh 16. zlom čeljusti. Obdržali so ga: tudi^udje^ one^strani meje v bolnišnici, ne da bi se iz- da preiskusijo svojo srečo.
uri se je zgodila na državni eesti med Gabnjami in Devetaki huda prometna nesreča,
razili o njegovem stanju, ki je zelo hudo.
NA LETOŠNJEM PRAZNIKU OB DOBERDOBSKEM JEZERU BODO NASTOPILI ŠTEVILNI PRIZNANI UMETNIŠKI ANSAMBLI
KDAJ? KDAJ? KDAJ?
Nedeljske tombole se je u-deležilo okoli osem tisoč ljudi, od katerih jih je bilo nad en tisoč iz jugoslovanskega obmejnega pasu. Pričela se je z nočjo ob 20.45, kajti ljudje se prej ne spravijo na trg. Kot je bila kot 13. številka izžrebana 27, se je v kratkem enajst oseb znašlo na tribuni, da si podelijo kvaterno, ’&j je bila sestavljena iz razno-nam iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniii n m iiifiii iiiii um m piHiiiiiiiiui mila milni n n um um || nifiiii m iiiiiiiiimaaiiiiiii m m m iiiiiiiiiiiiiitHiuiiii
Lajež kakšnih 200 psov v nedeljo v parku županstva
Razstava „lepih in pridnih" aristokratov iz sveta štirinožcev
Psi iz Nemčije, Avstrije, Švice, Jugoslavije in Italije • Nagradi sta odšli v Trst in Tržič - Lepo vreme omogočilo izreden uspeh prireditve
vrstnih jedi. Ti srečnež: so: Gemma Carlet, Stefania Bensa, Rosa Ciubei, Armando Ol -vier, Morella Vidozzi, Valentino Gulin, Stanislav Lerfar-di, Giuseppe Larini — vsi iz Gorice, Ludmilla Princi iz Podgore, Vittoria Sgubin iz Moše in Marija Velikonja iz Nove Gorice.
Cinkvino 20.000 lir je dobila gospodinja 37-letna Mercedes Vlsintin iz San Martina na Krasu. Srečo ji je prinesla številka 50.
S številko 33 pa je bila podeljena tudi tombola v zve-sku 70.000 lir. Do nje so imeli pravico trije: obrtnik Pic-tro Bravin iz Trsta, Ul. del Toro 12, uradnik Francesco Sokol iz Ul. Duca d’Aosta 75 v Gorici in občinski vrtnar Giuseppe Bensa iz Ul. Faiti 37. Drugo tombolo 10.000 Ur je dobil 16-letni dijak Mario Sandrigo s Placute št. 6.
 «»------
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	»Pristaniško
dno«, R. Eagan in D. Dyu-
rea.
VERDI. 17.00: «Topla poletna noč«, L. Nielsen in O. Miller, cinemascope.
VITTORIA. 17.00: »Roža v blatu«. povzeto po znani drami Rose Berndt, igrata Maria Schell in Raf Vallone, barvni film. Mladoletnim vstop preppvedčn.
CENTRALE. 17.00: »Nagajiva zaljubljenca«, D. Niven in J. Canfield.
MODERNO. Zaprto zaradi poletnih počitnic.
 «»------
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 24.8 stop. ob 13.15, r.ajnižjo pa 15.4 stop. ob 5. uri.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Gosposka ulica 12, tel. 2268.
SNG
v TRSTU
gostuje
v soboto 5. in v nedeljo 6. julija ob 21. uri na »LJUBLJANSKEM FESTIVALU«
Goldoni • Rupel
PRIMORSKE
ZDRAHE
velika uprizoritev na prostem
Obveščamo cenjeno občinstvo, da bomo uspelo igro Jerzy Lutowskega «Dežurria služba« ponavljali v Trstu in okolici v začetku nove sezone 1958-59.
V razkošnem parku goriške-ga županstva, poraščenem s starimi drevesi, ki dajejo v vročih dnevih prijeten hlad, sta vsako leto po dve manifestaciji, v katerih nastopajo kot protagonisti bitja iz živalskega sveta: ti dve manifestaciji sta razstava ptičev ;n razstava psov. V Gorici ne bi mogli najti primernejšega kraja, kjer bi se živali udobneje počutile. Zelenje, hlad in veliko število ljudi, ki s posebno naklonjenostjo do živali ogledujejo izbrane primerke, predstavlja čudovit okvir takih manifestacij.
V nedeljo je bila v tem parku 2. mednarodna razstava psov. Organizatorji so bili precej v skrbeh, kako bo z letošnjo razstavo, ker je bilo vreme zelo muhasto. Ko je vse kazalo, da bo šla priredi-
ev «po vodi«, ker je še v soboto deževalo in s tem spravljalo v negotov položaj finančni uspeh prireditve, je prišla čudovita nedelja, ki je razpršila vse dvome, 2e takoj v jutranjih urah se je pričel razlegati lajež kakšnih 200 izbrancev iz sveta štirinožcev. Zaprti v okusno izdelane kletke so čakali, kdaj pridejo pri sodnikih na vrsto za ocenjevanje. Bilo je šest razsodišč, ki so jih vodili italijanski, jugoslovanski in nemški sodniki. Fricker-Burger iz Basla je ocenjeval ovčarje vseh pasem, Sežun iz Ljubljane nemške lovske pse, Granata terrierje, grof Brasavola poljske pse, Colombo nekatere vrste lovskih psov in Bu-telli iz Bologne angleške lovske pse (espagnuel breton). Vsako razsodišče je imelo na razpolago primerno ograjen prostor, na katerega so lastniki pripeljali svoje pse. Ocenjevanje je spremljalo veliko število obiskovalcev, ki so prišli iz vseh krajev naše po-
TRGOVINA Z GALANTERIJSKIM BLAGOM IN KONFEKCIJO
Trg XXVII. marca 11, vogal Ul. Oberdan - GORICA
VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE,
ŽENSKE IN OTROKE.
Obveščamo cenjeno občinstvo, da smo dobili novo pošiljko perila: ženska spodnja krila od 390, 490 in 590 lir dalje ter spodnja krila iz nylon dupon po 1.550 lir.
zesi, Morassi, Gionchetti, ršta-gni, Codellia, Terpini, Nibrant in kavalir Gionchetti, ki je neke vrste pionir gorjške kino-filije, podelili nagrade. Podeljenih je bilo 64 «odličnih» nagrad, 26 CAC in 18 CACIB. Veliki pokal goriške občine je prejela dr. Sara Pierguidi iz Trsta, ki je že tretje leto zaporedoma dobila ' na goriški razstavi s svojim psom največje število nagrad. Drugo nagrado — srebrni pokal — je dobil Giacomo Crismani iz Tržiča, ker je v dveh letih z lovskimi psi, kot predvideva pravilnik, nabral največje število točk.
RAZPIS
ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA SOLSKO LETO 1958/59
1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v VI. Roma 15-11. (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ulici Buonarroti 31.
2. Prosilci lahko prosijo:
a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca,
b) za znižanje vzdrže-valnine v Dijaškem domu ,
c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada,
č) za podporo v drugih oblikah.
3. Prošnje za podpore sprejemata do 30. julija t. I. predsednica Dijaške Matice ali pa u-prava Dijaškega doma. Uradne ure ti Dijaškem domu so v času počitnic vsak delavnik od 9. do 12. ure. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku.
t. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih.
Odbor Podpornega društva »Dijaška Matica«
Neumesten ukrep oblasti
Nezadovoljstvo tržaških trgovcev z naložitvijo dodatnega davka
Gre za 30 milijonov lir občinskega davka, ud katerega ne bo imela občina skoraj nič koristi, ker bo skoraj vso to vsoto porabila za njegovo izterjevanje
Tržaški trgovci bodo morali za lani in letos plačati skupno 30 milijonov lir dodatnega občinskega davka. Plačevanje dodatnega občinskega davka je določila prefektura po posvetovanju s pokrajinskim u-pravnim odborom in s komisijo za nadzorstvo proračunov pasivnih	krajevnih ustanov.
Uveljavitev teh dodatnih davkov se nanaša na 25-odstotno zvišanje	sledečih občinskih
davkov:	davek .na napisne
table, na obrtna dovoljenja (trgovske licence), na stroje za kavo, na klavirje, na biljarde, na pse, na zemljišča in zemljiške dohodke in na služinčad.
Na osnovi tega bodo morali samo trgovci, če njihova akcija za omilitev tega ne bo uspela, plačati letos 30 milijonov lir več davkov kot v preteklih letih. Poleg tega, kot je že omenjeno, je bil dodatni davek uveljavljen tudi na zemljišča in na kmetijske dohodke, kar bo gotovo prizadelo že tako revno krajevno kmetijstvo, občini pa ne bo prineslo skoraj nobenega dobička. Glede dodatnega davka na zemljišča in kmetijske dohodke je bilo že svoj čas v občinskem svetu ugotovljeno, da bo imela občina samo s pobiranjem tega davka skoraj toliko stroškov, kolikor denarja bo dobila. Iz tega sledi, da nadzorne državne oblasti vsiljujejo naivišje davke na našem področju, samo da formalno in birokratsko uveljavijo zakon, ki določa, da morajo pasivne občine nabiti svojim meščanom najvišje davke. Obenem pa je treba povedati, da je morala tudi nokraiinska uprava uveljaviti dodatni davek na zemljišča in kmetijske dohodke. Toda v pokrajinskem svetu so sklenili, da bodo ta denar porabili za pomoč krajevnemu kmetijstvu, medtem ko tržaška občina ne daje za kmetijstvo niti ene lire.
Da se povrnemo n? dodatni davek, ki ga bodo morali za lani in letos plačati trgovci, naj omenimo tudi, kaj je o tem pisal časnik «Tergesteo», ki je glasilo Združenja trgovcev na drobno. Ko obravnava to vprašanje, pravi list med drugim, da je prišla nova davčna obremenitev, ki so jo vsilili trgovcem, v najbolj neugodnem času in je bila u-veljavljena na popolnoma nedemokratičen način. Te dodatne davke so uveljavili, ne da
bi koga o tem obvestili: pre- trgovci plačati vseh 30 mili-
Sprehod po tržaškem velesejmu
V spodnjih	prostorih
lepa razstava obrtniških izdelkov
Zanimiva razstava pohištva in opreme modernega stanovanja, razstava strojev in naprav za urade, avtomobilov itd.
Odkar obstaja tržaški velesejem, to je že deset let, je na njem tudi stalen paviljon.
krajine, pa tudi iz Jugoslavije, Avstrije in Nemčije. Največ razstavljenih psov je prišlo iz Nemčije, Avstrije in Švice, sledili so psi iz naše pokrajine. Trsta, videmske pokrajine in drugih krajev države, nekaj mladičev pa je prišlo na razstavo tudi iz O-zeljana v Sloveniji.
Razstavo so si ogledali tudi prefekt Nitri, župan dr, Bernardi«, predsednik pokrajinske uprave odv. Culot, kve-stor Imme, komandanti vojaških, orožniških in financar-skih oddelkov in drugi.
Popoldne nekaj po 18. uri so organizatorji razstave Piaz-
IIIUIIIIUIIUIIIUIUIIIIIIIIIIIIIIUIt1UIUIIIIUtllUlllfllltlUUUttltllltHUItlllllllUIUIIIUIUIIUIIIlllllliniMIIHIIUIUIUItllHltlHIUIIUIIt
in poudaril pomembnost raz- skih dajatev večini Tržačanov stave obrtniških izdelkov na tuji avtomobili nedosegljivi, tržaškem velesejmu.	temveč kupcem iz Sredozem-
v katerem razstavljajo svoje | pja letošnji razstavi je vi- *ia> Srednje Evrope in pred-iki' -r"—* I .
izdelke razni obrtniki. «Obrt- | ,jeti mnogo obrtniških izdel- vsem -z Levanta, ki obisku-niški« paviljon zavzema pro- , koVj gredo od pohištva do iei°	velesejem	in	se
štor v spodnjih prostorih pa- | keramičnih izdelkov, videti je i zanimajo predvsem za avto-viljona A, kjer razstavljajo prekrasna ročna dela, čipke, I mobile velikih ameriških in
rtrtlarr tr7aelfih rthrtrilrnv til n 1	  l_i________ :	111___!	nomiVII,
jonov lir. ali pa jim bodo vsaj lanski dodatni davek črtali.
iiiiiiiiiiiiiiiitiiMiimiiiiiiimiiHmMiiiiiiHNMi
HOROSKOP
.ZA DANES.
biv.zlstvo in trgovci, ki so e-dini zainteresirani na novih davčnih obremenitvah, so postavili pred izvršeno dejstvo, ne da bi bilo komu mogoče pravočasno vložiti priziv. Komisarski sklep je bii objavljen samo na občinski oglasni deski. S tem so oblasti spoštovale le formalno javno objavo ukrepa, da postane ukrep lahko veljaven, ki gotovo ne ustreza sedanjim časom, ko bi moralo biti vse storjeno pri belem dnevu.
Iz gornjega je razvidno, da so državne nadzorne oblasti s prefekturnim komisarjem na občini uvedle najvišje občinske davke prav. sedaj, ko je prebivalstvo odsotno od nadzorstva nad občinsko upravo.
Tudi to (eislvo lahko tolmačimo kot nedemokratično ravnanje odgovornih oblasti, ki se sklicujejo na zakone, ne glede na dejstvo, ali se ti zakoni povsod v enaki meri lahko izvajajo, ali ne. Dejstvo je, da so za rimsko in neapeljsko občino izdali poseben zakon. na osnovi katerega sta ti dve občini, ki sta mnogo bolj pasivni kot tržaška, oproščeni uveljavitve zakona o dodatnih davkih. Zakaj ne bi kaj taktga storili tudi za Trst?
Ali ni naše mesto v hudi gospodarski stiski, ki se dejansko siabša iz leta v leto, kar r>o'e« drugega sili na tisoče tržagkih delavcev v emigracijo zaradi pomanjkanja dela
Združenje trgovcev na drob-	...
no je sicer vložilo priziv pri	1° le ^Pac naporno m	ne	gre
vladnem komisarju, v kate-	drugače.
rem najprej protestira proti ' VODNAR (od 21. 1. do 19, uveljavitvi dodatnega davka	2.) Neka oseba	iz družine vam
za lansko leto, in sicer potem	bo povzročila	skrbi.	t
ko so trgovci že plačali vse ! RIBE	(o"d	20.	2.	do	20.	3.)
davke. Sedaj je odvisno od	Dan	je	ugoden	za	kakršno	ko-
dr. Palamare, ali bodo morali I li delo.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pozor, mirho kri, ker drugače lahko pokvarite posloven u-speh.
BIK (od	21.	4.	do	20.	5.) 5
Lahko izvedete nek; sporazum. Zdravje odlično.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Uspeh pri razgovorih.
RAK (od	23,	6.	do	22.	7.)
Zgrabite ugodne priložnosti; vplivne osebe vas bodo podprle.
LEV (od	23.	7.	do	22.	8.)
Ne razburjajte se,	vse	skupaj
ni vredno vaše jeze.
DEVICA (od 23. 8. bo 22. 9.) Ljubezen je mnogo močnejša kot platonska čustva.
TEHTNICA	(od	23.	9.	do*;
23. 10.) Iskali boste samoto iiv| mir. Bodite oprezni.
ŠKORPIJON (od 24. 10. dol 22. 11.) Izognite se prepirom* z ljubljeno osebo,	vse	se	bo
uredilo samo od sebe.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Neka prija* 'ska oseba vam bo koristila. e razpršujte svojih naporov.
KOZOROG	(od	21.	12.	do
20. 1.) Bodite	potrpežljivi,	de-
VOZNI RKD VLAKOV
veljaven od 1. junija
poleg tržaških obrtnikov tudi številnj gostje iz raznih krajev italijanske republike. Namen razstave obrtniških izdelkom. ki jo vsako leto prirejata Združenje tržaških obrtnikov in tržaška delegacija ENAPLI, je predvsem ta, da zbliža pomembno proizvodnjo italijanskega obrtništva s potrošniškimi tržišči Srednje Ev. rope. V tem pogledu je bilo že prejšnja leta doseženih več uspehov in tisfk interesiranih držav je že večkrat pohvalil
Nejasen odgovor vladnega komisariata
NEVARNOST PODRAŽITVE KRUHA SE DOSLEJ ŠE NI PRENEHALA
Če bo odpadla proračunska postavka za kritje razlike cene moke, se bo kruh podražil za 20 do 50 lir pri kg
Neki list je pred dnevi pri- I višjih cenah, kot veljajo na nesel alarmantno vest, da na- svetovnem trgu prav zato, da meravajo ukiniti na našem podpira domače kmetijstvo, področju dosedanjo politično Razumljivo je, da je zaradi
ceno kruha, kar bi avtomatično privedlo do povišanja cene kruha v maloprodaji za približno 25 lir pri kilogramu in bi tako prišlo do izenačenja s cenami, ki veljajo v ostalih pokrajinah- Obrnili smo se za pojasnilo 'na tiskovni urad vladnega generalnega komisariata, kjer so nam dali sicer zelo ljubezniv, vendar do skrajnosti diplomatičen in pitijsko dvoumen odgovor: »Pozanimali smo se za vprašanje, toda za na« to ne izhaja«.
Obstaja torej še nadalje u-temeljena skrb, da so vesti o povišanju cene kruha resnične. Pri tem gre za izvajanje starega sporazuma, katerega je sklenila bivša ZVU z italijansko vlado. Do leta 1952 so dobavljali žitarice za tržaške potrebe iz fondov ERP in torej po svetovnih cenah in so po teh cenah prodajali žito v Trstu tako, da je bila cena kruha občutno nižja, kot v ostalih italijanskih pokrajinah. Postopoma pa so fondi ERP usihali in prav 1952. leta so se dokončno prenehali tako, da je bilo treba nabavljati žitarice drugod. Omeniti je še treba, da je v Italiji v veljavi poseben sistem državnih odkupov (ki izvira še iz znane »bitke za žito«) in kjer kupuje država žito po nekoliko
tega tudi cena žita na notranjem trgu in v končni posledici tudi cena kruha nekoliko višja.
Poleti 1952. leta so zavezniške funkcionarje ZVU zamenjali italijanski, pred tem pa
prišlo vse do letošnjega leta do hujših težav. Sedaj pa kaže, da se je vladni generalni komisariat znašel v težavah, ker naj ne bi več obstajala potrebna proračunska postavka za vključitev vsote za kritje višje cene žitaric, za kar bi morali omenjeni sporazum ponovno podaljšati. Do podaljšanja prihaja vsako leto ob kon-
so še sklenili prav o žitnem cu junija, ko je bil ta spo-
, razum p0dpjsan jn ko ge (sto-
časno preneha finančno leto italijanske države. Kaže, da tokrat senator Spallino nikakor noče tega sporazuma podaljšati in da nasprotuje celo uporabi žitnih zalog, ki so nastale s prihranki in Ki naj bi znašale 140.000 stotov in ki naj bi zadostovale za štirimesečne potrebe področja Vse torej kaže, da obstaja resna nevarnost, da se lahko cena kruha in testenin v nekaj dneh občutno poveča in doseže isto raven, kot velja že v ostalih italijanskih pokrajinah. V Trstu sedaj prodajajo na drobno belo moko
vprašanju poseben sporazum j z italijansko vlado. O tem ‘ sporazumu je takratni poveljnik področja gen. John Win-tertou napisal v svojem rednem letnem poročilu: »V juniju je bil sklenjen t italijansko vlado sporazum, po katerem se je ta obvezala, da bo Zavezniški vojaški upravi dobavljala potrebne krušne žitarice po takih cenah, ki bodo še nadalje omogočale kontrolirano ceno kruha m testenin na področju«.
Na tiskovni konferenci o conskem proračunu pa je 21. junija 1952. leta pojasnil Mr. W. Haroldson, takratni šef de-partmana za finance in gospo,
darstvo ZVU, da omenjeni spo- (tipa 00) po 92-96 lir, medtem razum predvideva vključitev ko jo kupujejo peki po 86-88 v conski proračun vsote 550 lir. Peke v Italiji pa stane milijonov lir za vsako polletje moka iste kakovosti 104-106 za kritje višje cene žitaric, lir. Razlika je torej občutna, Ta sporazum je nato potrdil saj znaša od 16 do 20 lir za tudi novi italijanski funkcio- kg in se bo nujno odrazila na nar Sartori, ki je zamenjal prodajni ceni in tudi na ziv-Haroldsona.	i	ljenjskih stroških revnejših
Do sedaj se je omenjeni spo- družin, ki porabijo zlasti mno-razum v redu izvajal in ni I go kruha in testenin.
umetniške bakrene	izdelke,
mozaike, številne steklene izdelke, izdelke iz usnja in slame, igračke, ženska oblačila in toliko drugih. Na razstavi sodeluje poleg obrtnikov iz Trsta in Julijske krajine tudi veg obrtniških podjetij iz Furlanije, Florence, Milana, Turina, Padove, Benetk, Bel-luna (n drugih italijanskih mest.
V prvem nadstropju palače narodov pa je razstava pohištva in opreme »modernega stanovanja«. Na tej razstavi, ki vzbuja precejšnjo pozornost obiskovalcev, je videti razne vrste zložljivega pohištva, a-meriške kuhinje, razne vrste zaves, številne sobne garniture, preproge, žimnice ter najrazličnejše kose pohištva za opremo spalnic, dnevnih sob, jedilnic, predsob itd. Razstava je zelo okusno urejena in je osnovana na faktorjih, ki danes odločilno vplivajo sa nabavo pohištva in stanovanjske opreme sploh. Ti faktorji so predvsem tip oziroma vrata pohištva, cena, barve, prostor in harmonija.
Potem naj omenimo, da je r.a letošnjem velesejmu spet razstavljenih nekaj tujih avto-mobilov. Razstava ni namenjena toliko tržaškim kupcem, saj so zaradi velikih carin-
IZSLA JE 4. ŠTEVILKA MLADINSKE REVIJE
>«> .i;.	,	-ItAnda
DOBITE JO V
Tržaški knjigami
UL. SV. FRANČIŠKA 20
nemških avtomobilskih pod-jetij. Prav zaradi tega tudi vidimo na velesejmu razstavljene avtomobile nekaterih a-meriških tovarn, kot na primer »Studebacker«, »Chevrolet«, »Oldsmobile«, nemške «Mercedes-Benz», «Opel» itd. Ne smemo pozabiti, da je v našem mestu nekaj predstavništev tujih avtomobilskih tovarn, ki se poslužujejo našega pristanišča za odpremo tu. jih avtomobilov V razne države Srednje Evrope, Sredozemlja in Levanta.
V enem največjih paviljonov tržaškega velesejma, in sicer v paviljonu A, je med drugim tudi razstava strojev in raznih naprav za urade. Številni izdelki. *ki so tam razstavljeni, zavzemajo vse, kar je danes potrebno za delo v modernem uradu jn gredo od pisalnih in računskih strojev do registratorjev in najrazličnejših kosov pisarniškega po-hištva. Ta razstava je že v prejšnjih letih imela velik poslovni uspeh in privablja tu-dj letos številne interesente in kupce. Ti so v glavnem Tržačani, lastnik:	tukajšnjih
trgovskih in drugih podjetjih, ki leto za letom modernizirajo svoje urade. Ne smemo namreč pozabiti, da je v našem mestu vpisanih 17.000 raz. ličnih podjetij, kar predstavlja upoštevanja vredno tržišče za omenjene proizvode. Poleg tega ne smemo pozabiti na številne industrijske komplekse in bančne ustanove, ki so vsako leto veliki odjemalci omenjenih proizvo. dov za racionalizacijo in mehanizacijo pisarniškega dela.
Končno naj omenimo še a-meriško razstavo »prostor brez meja«. Tu je videti predvsem razne rakete, ki jih Američani uporabljajo za raziskovanje vsemirja, obleke s kateri, mj so opremljeni piloti letal, k: se dvigajo v stratosfero, model »baby-lune», številne grafikone in napise, ki obveščajo obiskovalce o uspehih in možnostih osvajanja vsemirja.
Blizu ameriškega paviljona je še »razstava zrakoplovstva«, ki jo je priredilo ministrstvo za obrambo. Obiskovalci lahko tudi vidijo slike, modele in načrte letal vse od časov Leonarda da Vinci, ki je napravil prvi načrt, do današnjih dni, ko poseduje svet letala in rakete, o katerih se nam p.ed desetimi leti tako rekoč še niti sanjalo ni,
ODHODI
0.20 B Opčine - Ljubljana • Beograd • Reka
4.00 P Videm
5.18 P Portogruaro 5.28 P Videm
5.37 P Opčine
6.00 R Benetke • Milan
6.20 B Benetke • Rim Mt-
lan - Turin . Zue-rich 6.35 P Videm 6.56 P Opčine 7.15 P Tržič (samo ob de-'avnikih)
8.10 B Benetke • Rim • Mi-
lan
8.20 B Videm - Trbiž
8.43 B Videm - Trbiž • Du-
naj - Pariz - Amsterdam
8.48 B Opčine • Ljubljana
9.43 P Videm
10.15 P Benetke
12.20 B Videm
12.30 P Videm
12.53 R Benetke
13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.25 P Videm
14.41 B Benetke • Milan -Pariz • Calais
16.10 B Opčine ■ Reka Ljub-
ljana Beograd • A-tene ■ Istanbul 16 20 P Videm
16.50 B Benetke - Bari
17.00 P Benetke
17.37 P Videm
17.53 P Opčine
18.30 P Portogruaro
19.10 B Videm Trbiž - Du-
naj • Muenchen
19.30 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.17 P Videm
21.10 B Benetke - Milan -
Genova - Turin • Ventimiglia • Marseille
21.50 P Videm
22.15 B Rim
PRIHODI
1.05 B Videm
5.30 B Beograd - Zagreb -
Ljubljana • Opčine
6.24 P Cervignano
7.05 P Opčine 7.18 P Videm
7.30 P Portogruaro
7.38 B Turin • Milan 8.07 P Videm
8.25 B Rim
8.32 B Videm 9.17 P Videm
9.38 B Marseille' - Ventirai- J
glia - Genov« • Turin - Milan - Benetke
9.50 B Muenchen - Dunaj -
Trbiž - Videm 11.39 P Opčine
11.50 B Videm
12.05 R Benetke
13.30 P Bari - Rim - Benet-
ke
14.05 B Istanbul - Atene •
Beograd • Ljubljana Reka • Opčine
15.12 P Videm
15.32 B Calais - Pariz • Mi-
lan Benetke
16.50 P Videm
17.18 P Opčine
17.30 B Trbiž - Videm
18.11 P Tržič (samo ob de-
lavnikih)
18.50 P Portogruaro
19.03 R Benetke 19.55 P Videm
20.03 B Ljubljana - Opčine
20.32 B Pariz - Milan - Rim •
Benetke 21.08 P Videm
21.18 R M i 1 a n • Benetke -
Mestre 21.44 P Opčine
22.11 B Amsterdam - Dunaj
- Trbiž - Videm 22.46 P Benetke
23.50 B Zuerich - Turin • Mi-
lan - Rim . Benetke
B brzl P potniški R rapido
Jaite na	C
predvaja danes 1- t. m z začetkom ob 18. uri Lux film:
»Namembna postaja Piovarolo"
(Destinazion** Piovarolo)
■■■Sfjgl
l-
Igrajo: TOTO’, MARISA MERLINI, IRENE CEFARO Toto — postajni načelnik, vam bo izvabil obilo smeha
flfKOZIJA, 30.
Nacionalni cnt
V italijanskem kazenskem zakoniku, ki izvira iz časa fašističnega režima, sta še enajst let po sprejetju nove ustave v veljavi dva člena (čl. 271 in 272), ki govorita o nacionalnem čutu (sentimente nazionale). O njih se je veliko govorilo lani meseca decembra na skoro dvotedenskem procesu pred poroto v Bocnu, kjer je bilo štirinajst nemških mladeničev po teh dveh členih obtoženih in tudi obsojenih, češ da so vršili propagando za oslabljen j e nacionalnega čuta med prebivalstveni Južnega Tirola. Te dni je debata o teh dveh členih ponovno vzplamtela v še ostrejši obliki pri razpravi v isti zadevi pred prizivnim porotnim sodi-š6em v Tridentu. Večdnevna razprava se je zaključila s ponovno, čeprav nekoliko omiljeno obsodbo, vendar ne po omenjenih dveh členih, kakor je zahteval državni pravdnik, temveč po drugem členu kazenskega zakonika, ki govori o zločinskih družbah. Sodišče pa je s to vsekakor pametno razsodbo priznalo, da se ne moreta v konkretnem primeru uporabiti o-menjenega člena, ni pa hotelo sprejeti predlogov braniteljev, ki so zahtevali da se procesni spisi izročijo ustavnemu sodišču v izjavo, ker da sta člena v nasprotju s sedanjo italijansko ustavo.
Zaradi tega visita oba člena še dalje kot Damoklejev meč nad nemško etnično manjšino v Južnem Tirolu a prav tako tudi nad Slovenci v Goriški in Videmski pokrajini ter na Tržaškem ozemlju.
Našim bralcem sta gotovo še v spominu procesa proti tedanjemu uredniku «Soče» Damiru Feiglu iz leta 1950. 13. januarja tega leta se je moral pred go-riškim sodiščem zagovarjati zaradi članka «Dovolj je hlapčevanja* («Soča* z dne 10. XII. 1949), ker je bil po enem teh členov (čl. 272) obtožen, da je s tem člankom nameraval uničiti nacionalni čut italijanskih državljanov slovenske narodnosti, in sicer z odstavkom, kjer je rečeno, da «so si slovenski starši, ki so iz katerega koli vzroka vpisali svoje otroke v italijansko šolo, sami vtisnili pečat suženjstva in manjvrednosti, in še celo več, sami so se uvrstili med tiste, ki uničujejo slovensko šolo in ki jim je slovensko raznarodovalno delo važen in premišljen posel*. Državni pravdnik je zahteval za Feigla kazen 8 mesecev, sodišče pa ga je o-prostilo. Zadeva je prišla 22. novembra 1950 pred prizivno sodišče v Benetkah, ki je Feigla obsodilo na’ 4 mesece in na plačilo sodnih stroškov. Proti tej razsodbi je Feigl vložil pritožbo na kasacijsko sodišče v Rimu.
Skoro istočasno, namreč 17. februarja 1950 je Fei-gia goriško sodišče zopet sodilo po členu 272, tokrat zaradi članka «Pojdite in učite vse narode — v italijanščini!* («Soča* 29. XII. 1950). Soobtožen je bil tedaj tudi pisec članka pisatelj Andrej IJudal, čeprav je živel tedaj v Trstu, ki ni bil pod Italijo in tudi še ne pod italijansko uprave. V članku je bilo med drugim rečeno, da je tedanji katoliški vladi Mussolinijev nauk bo’j drag kot Kristusov. Državni pravdnik je zahteval za vsakega Po poldrugo leto zapora. Sodišče pa ju je oprostilo. Prav tako ju je oprostilo prizivno sodišče v Benetkah (22. junija 1950).
Kaj pravita ta dva anahronistična člena kazen; skega zakonika. Italijanski °dvetnik Ravagni ju je na janskem procesu v Bocnu imenoval »bedasta* in na predsednikov ugovor to o-značbo ponovil. Ponovil jo je letos tudi pred poroto v Tridentu, in ko je državni pravdnik zahteval, naj se izjava vnese v zapisnik, še dodal, da so «nekateri zakoni ne samo bedasti, temveč celo hudobni*.
Čl. 271 se glasi: Antina-cionalna združenja. Kdor predlaga, ustanovi, organizira ali vodi na državnem ozemlju združenja, ki imajo namen delovati ali ki delujejo za to, da zatrejo ali potlačijo nacionalni čut, se kaznuje z ječo od enega leta do treh let.
čl. 272:	Antinacionalna
propaganda in apologija pa pravi v drugem odstavku: «Ako se vrši propagan; da z namenom uničiti ali potlačiti nacionalni čut, se določa kazen od šestih mesecev do dveh let*.
Oba člena sta, kakor že rečeno, žalostna ostanka fašistične dobe. V njih se zrcalijo cas in razmere, pod katerimi sta nastala. V njih se izraža predvsem identifikacija nacije z državo. Taka identifikacija je bila ideal pri nastanku nacionalnih držav. Dopust-
na pa je samo pri državah, kjer biva samo en narod. čisto enonacionalnih držav ni, vsaka je bolj ali manj pomešana z raznimi drugimi etničnimi skupinami. To velja tudi za Italijo. Fašistični Težim pa ni v Italiji priznaval obstoja nobenega drugega naroda in nobenega drugega jezika razen italijanskega. Za njega sta bila zato nacija in država eno in isto, da, še več* fašizem je istovetil z nacijo in državo tudi sam režim. Iz tega trojnega istovetenja sta nastala omenjena člena v kazen-sketn zakoniku.
Pa je fašistični režim resnično nacionalni čut tudi tako raztolmačil in ga praktično uporabljal za tlačenje vsakega življenjskega izražanja drugih etničnih skupin, dokazuje primer, ki ga je navedel odvetnik Massari na procesu v Tridentu, po katerem je bil leta 1937 neki naš primorski rojak po teh členih obsojen, ker si je usodil izjaviti, da se čuti Slovenca in ne Italijana.
Sedanja italijanska ustava pa ne dopušča več naznanja o istovetnosti nacije z državo. Zato je nedopustno, da še dalje veljata ta člena kazenskega zakona. Kajti nova ustava priznava obstoj drugih narodnih manjšin na o-zemlju italijanske republike in vsem državljanom brez razlike je zajamčeno svobodno izražanje svojega mnenja. Da, še več, tem manjšinam je celo z mednarodnimi dogovori zajamčena zaščita njihovih pravic.
Pa tudi z drugega stališča je istovetenje države z nacijo neutemeljeno. Povsem upravičeno je na procesu v Tridentu odvetnik Canestrini vprašal, na kateri strani je bil nacionalni čut, ko so si ob Volturnu stali nasproti garibaldinci in burbonci, ali 1. 1944, ko so streljali drug na drugega miličniki fašistične socialne republike in partizani, ali pa 1. 1870, ko so bersaljerji naskočili in o-svojili papeški Rim. V vseh teh primerih so bili na o-beh straneh Italijani, in vsaka stran je mislila da najbolje predstavlja nacionalni čut.
Kasacijski dvor v Rimu se je ponovno izrazil o »nacionalnem čutu*. Njegove odločbe se sicer rte' krijejo popolnoma druga z dnigo. Vendar smemo sprejeti njegovo definicijo «nacionalnega čuta*, po kateri moramo s tem izrazom razumeti zavest teritorialnega, političnega in socialnega edinstva Italije, njene kulture in njenih pravic, ki ji pripadajo v mednarodnih odnosih.
Kasacijski dvor ne istoveti torej več pojma »nacionalni čut* z režimom, kakor je delal to fašizem, pač pa z državo. Nacionalni čut je torej zavest državne skupnosti in edin-stva države.
(Nadaljevanje in konec
LAVO ČERMELJ
Vsak dan atentati na Cipru
et ukinjena policijska ura na vsem Cipru izven Limasola
Vodja EOKA Digenis ni hotel sprejeti Footovega povabila sa osebni razgovor, ker se mu je zdelo, da je to povabilo samo past
Deset zakrinkanih mož, med katerimi so nekateri imeli revolverje,
je včeraj zvečer v vasi Ahna jugovzhodno od Nikozije ustavilo avtobus, v katerem so se peljali ciprski Grki, pripadniki levičarskih organizacij: napadli so potnike in z njimi grdo ravnali, šofer avtobusa je skušal odpeljati naprej, toda napadalci so začeli proti njemu streljati, pri čemer so ga hudo ranili v trebuh. Pozneje je bil prepeljan v bolnišnico v Famagusti.
tanskega guvernerja Hugha
Foota ponudbo za osebni razgovor z njim. Vendar pa te ponudbe ni sprejel, ker jo je imel za past. Digenis tudi ob-tožuje Foota, da je hotel za politične namene izkoristiti tudi pismo, ko ga je v preteklih dneh objavil. Foot je zlasti hotel z objavo pisma ugodno vplivati na britanske laburiste ter tako premagati njihovo nasprotovanje novemu na-
odobril poseben zakon, po katerem naj se preprečijo pozivi k nasilju med obema skup-nostima na otoku. Pod zakon ne spadajo ustne ali pisane izjave v dobri veri, da je britanska vlada napravila napake glede ukrepov za Ciper.
V izvezi z intervjujem, ki ga je dal izraelski ministrski' predsednik Ben Gurion grškemu listu »Akropolis«, je danes predstavnik ministrskega
trdi Digenis. Turška tajna
organizacija
Neiki neznanec je v grškem j TMT pa je danes razširila le-
Clani sovjetske delegacije za konferenco v Ženevi. Od leve: Carapkin, iz sovjetskega zunanjega ministrstva, prof. Fedorov, vodja delegacije, in prof. Sadoski.
delu Limasola streljal v 46-letnega Ahmeta Ibrahima, Ki je pozneje umrl v bolnišnici, To je že tretji umor v Lima-solu v manj kot 24 urah.
Ciprske turške organizacije so poslale danes na NATO, britanskemu ministru za kolonije Lennox-Boydu, ciprskemu guvernerju Hughu Footu ter turški vladi protestne brzojavke zaradi atentata v Lima-solu, katerega žrtev je postal neki ciprski Turek. Odgovornost za ta atentat pripisujejo ciprskim Grkom. Telegrami zahtevajo intervencijo turške vlade.
V Morfuju, severno od Nikozije, se je v grškem predelu ponoči razletela nčka za-žigalna bomba. Policija je pozneje našla neko še celo bombo skoraj na istem mestu. Ni vesti o kakih žrtvah.
Vodja EOKA Digenis je davi sporočil z let aikom, ki so ga raztrosili po Nikoziji, da
Črtu britanske vlade za Ciper, predsednika zanikal, da bi
Ben Gurion izjavil, da “Odpira Grčijo v vprašanju Cipra. V resnici je Ben Gurion dejal, da se ne smatra za pristojnega, da bi lahko zavzel kako stališče o vprašanjih, ki zadevajo druge držrave.
Turška tajna organizacija «Yolkan» je zapovedala vsem Turkom na Cipru, ki so poročeni z Grkinjami, da se morajo od njih pod smrtno kaznijo ločiti. Nekateri Turki skušajo žene in otroke preseliti, drugi pa nameravajo žene poslati nazaj k njihovim staršem ter se začasno ločiti, dokler se kruta borba na otoku ne neha.
taike, v katerih obvešča turŠKO prebivalstvo Cipra, naj bo pripravljeno za «splošno borbo*, če bo Velika Britanija skušala uvesti svoj novi načrt, piše na plakatu, se bomo postavili nasproti s silo. Organizacija nato opozarja, da noben Turek ne sme zapustiti otoka, ter še zaključuje z geslom: ((Razdelitev ali smrt».
Medtem pa so britanske čete danes zopet odprle centralni trg v Nikoziji, ki so ga zaprli pred tremi tedni zaradi hudih incidentov. V odsotnosti Grkov so turški trgovci zasedli ves trg, tudi stojnice, ki so last Grkov. Na trgu so nameščeni britanski strelci, da bi preprečili morebitne nerede
Ciprski guverner Hugh Foot je danes zvečer sporočil, da bo ukinjena policijska ura v vseh krajih otoka razen v Li-masolu, kjer sta bila po neznancih ubita po en grški in turški Ciprean. Foot je tudi
je pred časom prejel od bri-
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiNMtnHUliitMiniiiiiiNiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
Proces, ki bo osvetlil milijonske tatvine in rope
Danes bodo stopili pred sodnike znani «roparji v modrih delovnih
v Milanu oblekah»
Obtožencev je 25, toda dva sta odsotna - Sedem oseb med obtoženci je na svobodi Zelo verjetno je, da bo proces že kmalu po začetku preložen; zahtevo v tem .. .. smislu bo predložil odvetnik odsotnega Cesaronija
MILAN, 30. — Jutri se bo pričel v veliki dvorani porotnega sodišča v Milanu proces proti zločincem, znanim po velikem ropu v Ul. Osoppo in po drugih ropih m tatvinah. Od 25 obtožencev jih bo navzočih 23. Sodnemu zboru bo predsedoval dr. Francesco Palma, prisednik bo Jr. Igna-zio Micelisopo, državni pravnik pa bo dr. Carlo Pulitano.
Obtoženca, ki bosta odsotna, sta Enrico Cesaroni, ki je bil pred kratkim ujet v Caracasu v Venezueli in ki ga imajo za poglavarja tolpe, ter bivši boksar Eros Castiglio-ni ,za katerim ni še nobenega sledu.
Obtožencem se pripisuje 6
ropov, ki si po kronološkem redu sledijo takole; 10. decembra 1956 sta bila v Viale A-bruzzi zakonca Cesare in Renata Fedeli oropana 850.000 lir; 6. marca 1957 je bila napadena podružnica zavoda Banca Popolare v Česano Bo-scone, kar je prineslo roparjem nad milijon plena; 25. junija 1957 je bil v Ul. Giulio Romano napaden zlatar Co-stante Poletti in oropan dragocenosti za 10 milijonov; 13. avgusta 1957 je bil na Wag-nerjevem trgu obkoljen fur-gon denarnega zavoda Banco di Roma, pri čemer so 4 roparji odnesli 12 milijonov v gotovini ter vrednostnih papirjev za okrog 23 milijonov;
Ni doživel napovedane starosti
Ameriški	«Exp
zaključil	svoje
Satelil se je najbrž razblinil v času od nedelje zvečer - Spočetka so govorili, da bo njegovo kroženje, trajalo mnogo dlje
CAMBRIDGE (Massachus-setts), 30.	— Strokovnjaki
Smithsonovega astrofizičnega observatorija so včeraj izjavili, da je, kot se zdi, ameriški umetni satelit «Explo-rer IH» v preteklih dneh nehal obstajati. To je vsekakor mnogo pred predvidenim rokom. Tako znanstveniki z o-menjenega observatorija kakor tudi iz drugih središč so izračunali, da se je «Explorer 111» razblinil v atmosferi v času, od nedelje zvečer.
Glede vesti, * da so na nebu Connecticuta, Arizone in nad Atlantskim oceanom od petka zvečer opazili neka svetla telesa, so na Smithsonovem observatoriju izjavili, da je šlo verjetno zgolj za naravne pojave.
nn •vi •
1 rojcki
VERONA, 30'. —'V tukajšnji bolnišnici je 32-letna Maria Scandola po operacijskem posegu rodila moške trojčke. Mati in otroci se dobro por čutijo. Vsi trije malčki telita-, jo nad 2(5 in pod 3 kg.
Kipec Priapa na trnek
ujet
SREMSKA MITROVIČA, 30. — Spasoje Nedeljkovič je lovil ribe v Savi. Trnek se mu je nekam zataknil. Ni bila ri-
ba, vendar tudi ni bil že kar običajni star čevelj. Pač pa je bil bronast kipec, za katerega je ugotovil ravnatelj sremskega muzeja arheolog dr. Va-silič da predstavlja boga Priapa, 'zaščitnika vrtov, čred in čebel. Tudi pri Rimljanih je veljal za simbol moške moči in rodovitnosti. Kipec izvira iz tretjega stoletja po n. št.. Po vsej verjetnosti je kipec na neki način prišel iz rimskega mesta Sirmium, ki je stalo tam, kjer je danes Sremska Mitroviča, i	____«»---
Izdelovali so tuje zlatnike
MILAN, 30. — Policija je odkrila tajno kovnico denarja ter aretirala tri osebe, ki so izdelovale tuje kovance u-porabljajoč zlate paličice. Albanec Hišen Vergani je bil nekaka zveza med obema oddelkoma organizacije, namreč oddelkom, kjer so paličice spreminjali v okrogle ploščice za kovance m pa oddelkom, kjer so s kovnim pečatnikom dajali ploščicam obliko novcev. Druga dva sta bila Plu-tarco Fassi ter Fortunato Ma-strangelo. Delavnica, kjer je delal Vergani, je bila dobro zamaskirann, tako da nobeden od bližnjih stanovalcev ni ničesar sumil, kaj se v skladišču dela. Vergani je zaslužil po 1.500 lir za vsak izdelek,
medtem ko sta Fassi in Ma-strangelo prejemala le po 60 lir in sta seveda delala na akord.
Policija je mnenja, da je skozi delavnico šlo najmanj dvakrat po 100 kg zlata; trojica namreč je priznala, da je predelala le 10Q kg. Sedaj pa iščejo še nekega zagonetnega »gospoda X», ki je bil pravi voditelj organizacije.
Milanska policija je ravnala na podlagi neke razsodbe vrhovnega kasacijskega sodišča iz marca 1946, po kateri je kovanje vrednostnih novcev, ki so v državah njihovega izvora izven obtoka, kaznivo.
Sama sta zažgala da bi dobila zavarovalnino
PARMA, 30. — Policija je prijavila sodnim oblastem in-dustrijca Riccarda Negrija ter Giuseppa Chinazza, češ da sta sama zažgala svojo tovarno za obdelavo lesa, pri čemer je nastalo za 5 ali 6 milijonov lir škode. Požar je bil v noči od petka na soboto in gasilci so imeli skozi pet ur nemalo dela. Pri zaslišanju na policiji sta Chinazzo in Negri pri znala svojo odgovornost; hotela sta namreč priti do zava rovalmne.
31. oktobra 1957 so v Ul. Bea-to Angelico napadli poštni u-rad ter odnesli milijon 700 tisoč; 16. novembra so vlomili pri turinskem občinskem tramvajskem podjetju ter odnesli 17 milijonov 600 tisoč lir; 27. februarja 1958 je končno sledil znani napad v Ul. O-soppo, pri katerem je Banca Popolare iz Milana utrpela za 590 milijonov škode, od katerih je bilo 114.000.000 v gotovini.
Zelo verjetno pa je, da bo proces odložen. Gotovo je namreč, da bo po otvoritvi procesa odvetnik Viani, eden izmed uradnih branilcev En-riea Cesaronija, zahteval odložitev. Zahtevo bo podkrepil z dejstvom, da je na dekretu, s katerim bi se moral Cesaroni privesti na sodišče, naveden kot skrivajoč se, kar pa ni več res, potem ko je bil v Caracasu aretiran. Via-nijevo tezo bo potem nadalje obdeloval drugi uradni branilec Cesaronija, poslanec Cesare Degli Occhi.
 «»-----
Soraya pleše
BONN, 30. — Prvič po svoji ločitvi od perzijskega šaha se je včeraj bivša cesarica So raya udeležila nekega javnega plesa v Zahodni Nemčiji. Plesala je vso noč od sobote na nedeljo na sprejemu mednarodnega kluba «La Redoute* v Bad Godesbergu pri Bonnu. S princeso Sorayo so bili njeni starši in nekateri' prijatelji.
Medtem pa je perzijski šah Riza Pahlevi prispel na tridnevni obisk v Washington. Sprejel ga je podpredsednik Nixon in državni tajnik Dul-les. Bil je tudi na kosilu pri Eisenhowerju in potem sta oba državna poglavarja imela razgovor v uradu predsednika ZDA.
Težko je veslati proti toku
GUASTALLA, 30. — Zaradi nenadoma naraslih voda Pada je moral Pietro Cavalletti že drugič opustiti svojo namero, da bi z navadnim čolnom na vesla prevozil razdaljo od Guastalle do Turina. Cavalletti, ki ima že 54 let, je že prevozil kakih 30 km, pa se je moral vrniti, ker je bil nasprotni tok le premočan. Obljubil je, da bo poskus ponovil, ko bo Pad upadel.
«Mrtva» sc je vrnila s cvetjem v rokah
MILAN, 30. Maria Man ,.,ni je pravkar 'opila iz dvigala, ko je opu/ila, kako si
policaji prizadevajo, da bi vdrli v njeno stanovanja. Vratarica pa je skoraj izgubila zavest, ko jo je zagledala s šopkom poljskega cvetja v rokah. »Kaj niste mrtvi?* jo je vprašala. »Ne še, zakaj pa?» ja še komaj odgovorila Man-zoni, nato se je pa res one-
svestila.
Zenska je pred nekaj dnevi zgodaj zjutraj odšla, tako da ni vratarice nič obvestila. Ker pa je ta vedela, da je Man-zoni bolna na srcu, je začela domnevati, da je umrla in je poklicala policijo, ki je hotela vdreti v stanovanje.
Nevarnost poplav v Avstriji
DUNAJ, 30. -• Nevarnost hudih poplav grozi vsemu donavskemu bazenu od zgornje Avstrije do madžarske meje zaradi skoraj neprekinjenega 50-urnega dežja. Mnogo krajev so morali izprazniti, v nekaterih pa so vode že dosegle spodnje prostore. Oddelki vojske in gasilci so prihiteli v številne poljedelske predele, kjer je zlasti v nevarnosti živina.
Kit je poginil v letalu
NEW YORK, 30. — Pred dvema tednoma so pri King Salmonu (Aljaska) ulovili dva mlada bela kita. Eden je bil s harpUno toliko ranjen, da je takoj poginil. Drugega pa so hoteli včeraj z letalom prepeljati v New York, da bi ga tam spravili v akvarij na Coney Islandu. Mladi kit — dali. so mu ime Berta — je bil edini beli kit v ujetništvu in je tehtal 202 kilograma. Za transport so ga zavili v odeje in platno, ki so ga stalno namakali. Kit je dobro prestal prvih enajst ur vožnje, nakar pa je poginil komaj 45 minut pred prihodom v New York. Truplo kita bodo obducirali.
Drugi tajnik britanskega veleposlaništva v Pragi Eric Page Bedford se je dal lepo speljati na led. Neki Ceh ga Je pregovoril, naj ga skrivaj odpelje čez mejo. Bedtord Je pristal in Ceh se Je skril v zadnji prostor avtomobila. Ko so pa prispeli na mejo, Je začel Ceh kričati, da so ga tako našli. Obtožba, da je Bedford zlorabljal diplomatske privilegije, je bila potem lahka in izgon iz CSR seveda utemeljen. Ce so pa taki načini provokacije kdove kako dostojni, je pa drugo vprašanje.
Mogoče je denar prišel na dobro mesto
100 milijonov	l
je zadel mlad agrarni tehnik
Srečni dobitnik Mauro Mancini je resen in delaven mladenič, ki mu nenadna sreča ni zmešala glave
PJSA, 30. — Kakor je 100 milijonov loterije Agnano šlo nekam v okolico Livorna, tako je šlo skoraj prav tja tudi 100 milijonov loterije Monza. Teh 100 milijonov je namreč dobil 24-letni Mauro Mancini iz San Mignato, ki je zaposlen na pristavi Monte dei Pa-schi v Santa Luce Orciano v pokrajini Pise.
Včeraj popoldne je bil tudi Mancini med tistimi milijoni, ki so ob televiziji gledali tekmo Švedska - Brazilija, zvečer pa je šel plesat v neki krožek, kjer Je zvedel vest, ki je zadevala prav njega. Zvedelo se je namreč o velikem dobitku loterije, ki ga je zadela srečka, ki je bila kupljena v ti-
stih krajih. Prijatelji so tudi Mancinija začeli spraševati, če ni mogoče on zadel velike vsote, toda odgovarjal jim je, da sploh ni kupil nobene srečke. v resnici pa je imel pri sebi srečko, le da je ni hotel pogledati. Ko pa je prišel domov, jo je vendar pogledal, in ugotovil, da ima prav izžrebano številko.
Mancini je šel lepo mirno spat, zjutraj pa je že zgodaj vstal, namesto na delo pa je odšel v vas. Po poti je srečal nekega delavca, kateremu je pokazal dragoceno srečko. Seveda se je potem vest bliskovito raznesla in kmalu se je okrog Mancinija zbralo mnogo ljudi
Mladi delavec je že napravil nekaj načrtov, kako bo uporabil denar. Predvsem si namerava kupiti lep avto in potem pa večje posestvo.
Mauro Mancini je agrarni tehnik in je delal na pristavi Monte dei Paschi od julija 1953. Zaslužil je 34.000 lir na ine«ec poleg hrane in stanovanja. Znan je kot resen in delaven mladenič in mu tudi stomilijonski dobitek — vsaj doslej — ni zmešal glave. Ze takoj danes popoldne je v spremstvu strica odpotoval v Florenco, kjer je v nekem denarnem zavodu položil srečko, ki je na loteriji v Monzi zadela sto milijonov,
Za avtorske pravice prejel v SZ 12000 dolarjev
Ameriški romanopisec Mitchel Wilson, ki se «e- • daj nahaja v Moskvi, je prejel na račun avtorskih pravic za svoja dela, prevedena v ruščino, 12 tisoč dolarjev. To j* zelo redek dogodek, vendar ne prvi. Wilsonovih knjig «My Brother, My Enemy» in »Live with Lightning* se je prodalo v SZ nad milijon izvodov, tako da je postal ta romanopisec najbolj popularni živeči ameriški avtor med sovjetskim prebivalstvom. Sovjetska zveza ni podpisala mednarodne konvencije za »Copyright» in tako ni obvezana plačevati avtorske pravice tujim pisateljem. Vendar pa v SZ od časa do časa plačajo avtorske pravice tujim avtorjem, ki se nahajajo na obisku v SZ, kot znak dobre volje. A-meriški demokratski voditelj Adlai Stevenson pa bo imel na svojem obisku v SZ kot odvetnik avtorjev tudi nalogo, da razpravlja o plačevanju avtorskih pravic. Mitchel Wilson, ki je tudi fizik, je imel v SZ zelo prisrčen sprejem. Sedaj zbira material za nov roman, v katerem bo nastopal ameriški znanstvenik, ki dela v SZ in je prejel od sovjetskih oblasti dovoljenje, da lahko obišče in biva v znanstvenih centrih, kamor navadno tujci ne smejo,
Orkester Angelicum iz Milana
II	v■
v .
Na povratku iz Arezza, kjer bo imel koncert v gledališču Petrarca, se bo orkester Angelicum odpravil v Nemčijo, kjer bo pod vodstvom dirigenta Umberta Cattinija sodeloval na Mozartovem festivalu * Augsburgu s koncertom 2. julija. Potem bo orkester odpotoval v Karlruhe, kjer bo imel koncert na radiu Stiddeutscher Rundfunk.
Borba bogatašev za mesto guvernerja
Nelson Rockefeller, znani milijonar in pravnuk umrlega J. Rockefellerja, se namerava v jeseni potegovati za mesto kandidata republikanske stranke za guvernerja države New York. Ce bo tudi sedanji guverner, demokrat Ave-rell Harriman, še kandidiral, tedaj bo za prihodnje volitve prava borba dveh milijonarjev. Tudi Harriman je namreč znan po svojem bogastvu.
Lov
na uran
Danes popoldne, zadnji dan mednarodne elektronske, jedrske in tele-radiokinematografske razstave, bo v EUR v Rimu poseona prireditev; lov na uran s helikopterjem.
Poroka
z zastrupitvijo
Neprijeten zaključek je imela neka poroka nekje blizu Palerma. Kakih 40 povabljencev se je zastrupilo in nekateri med njimi, ki se nahajajo V bolnišnici v Palermu, so v precej resnem stanju. Za nekatere je zadostovalo, da so jim izprali želodec. Zastrupitev so verjetno povzročile sladkarije.
Vedno
hujše
za zaljubljence
Zdi se, da bo tudi za zaljubljence polagoma konec idile in romantike, kajti vedno bolj bo treba tudi na krajih, ki so nekHko že določeni za sestajanje mladih ljudi, paziti na nevarnost. Ta nevarnost So navadni predrzni roparji. Tako se je zgodilo včeraj mlademu milanskemu paru. ki ga je napadla neka dvojica z zahtevo, da izroči vse, kar ima kaj vrednega. Roparja sta se tako polastila zlate ure, zlate verižice in 3.000 lir ter še druge zlate ure, ki je pripadala mladenki.
Svetovno nogometno prvenstvo na Švedskem zaključeno
Brazilija - svetovni prvak v nogometu
v"	_
V finalu je premagala Švedsko s 3:2 (2:1) - Francija tretja, Nemčija četrta
Kvalifikacije
I. SKUPINA
S. Irska - CSR	1:0
Nemčija - Argentina	3:1
Argentina-S. Irska 3:1 Nemčija - CSR	2:2
S. Irska - Nemčija	2:2
CSR - Argentina	6:1
Dodatna tekma
S. Irska-CSR	2:1
Lestvica:
Nemčija	3	1 2 0	7:	5	4
CSR	3	111	8:	4	3
S. Irska	3	111	4:	5	3
Argent.	3	1 0 2	5:10	2
Kvalificirani S. IRSKA NEMČIJA
II. SKUPINA
Jugoslavija - škotska 1:1 Francija - Paragvaj 7:3 Paragvaj - Škotska 3:2 Jugoslavija - Francija 3:2 Francija - Škotska 2:1 Paragvaj-Jugoslavija 3:3 Lestvica:
Franc.	3	2	0 1	11:	7	4
Jugosl.	3	1	2 0	7:	6	4
Parag.	3	111	9:12	3
Škot.	3	0	1 2	4:	6	1
Kvalificirani
FRANCIJA
JUGOSLAVIJA
III. SKUPINA
Švedska - Mehika 3:0 Wales-Madžarska 1:1 Mehika-Wales	1:1
Švedska - Madžarska 2:1 Švedska - Wa!es	0:0
Madžarska - Mehika 4:0
Dodatna tekma
Wales - Madžarska
2:1
Lestvica:
Švedska	3	2	1 0	5:1	5
Madžar.	3	111	6:3	3
Wales	3	0	0 0	2:2	3
Mehika	3	0	12	1:8	1
Kvalificirani
SVEDSKA
WALES
IV. SKUPINA
Brazilija - Avstrija	3:0
Anglija-SZ	2:2
SZ-Avstrija	2:0
Brazilija - Anglija	0:0
Anglija - Avstrija	2:2
Brazilija - SZ	2:0
Dodatna tekma
SZ-Anglija	1:0
Lestvica:
Brazilija	3	2	1	0	5:0	5
Anglija	3	0	0	0	4:4	3
SZ	3	11’	4:4	3
Avstrija	3	0	1	2	2:7	1
Kvalificirani
BRAZILIJA
SZ
Četrtfinale
Nemčija-Jugoslavija	1:0
Švedska-SZ	2:0
Francija-S. Irska	4:0
Brazilija - Wales	1:0
KVALIFICIRANI
Nemčija, Švedska, Francija, Brazilija
Polfinale
Švedska - Nemčija Brazilija - Francija Kvalificirani
Švedska - Brazilija
3:1
5:2
Finale
FINALE ZA 3. MESTO
Francija - Nemčija 6:3
FINALE ZA 1. MESTO
Brazilija - Švedska 5:2
STRELCI: v prvem polčasu v 3’ Liedholm (S.), v 9’ Vava (B.), v 32’ Vava (B.); v drugem polčasu v 10’ Pele (B.), v 23’ Zagallo (B.), v 35’ Si-
4’ pa so Švedi dosegli gol. Borjesson je iz ozadja podal žogo Simonssonu, ta pa jo je podaljšal do Liedholma na rob kazenskega prostora. Švedski
monsson (S.) v 45’ Pele (B.). j napadalec je z lepim driblin-BRAZILIJA: Gilmar, Djal-j gcm preigral dva nasprotnima Santos, Nilton Santos; Zi- j jja in nato prizemno streljal
to, Bellini, Orlando; Garrin-cha. Didi, Vava. Pele, Zagallo.
SVEDSKA: Svensson; Berg-mark, Axbom; Borjesson, Gu-stavsson, Parling; Hamrin, Gren. Simonsson, Liedholm, Skoglund.
SODNIK:	Guigue (Fr.),
stranska sodnika:	Dusch
(Nem.), Gardeazabal (Sp.).
GLEDALCEV 51.000. KOTI 13:8 za Brazilijo.
(Od našega posebn. dopisnika)
STOCKHOLM, 30 — Zastor je padel — svetovno noyo-nietno prvenstvo je zaključeno. Brazilija — eden izmed glavnih favoritov, je osvojila naslov svetovnega prvaka v nogometu na prihodnja štiri leta. V finalu je premagala Švedsko s 5:2.
7’o bt biia v kratkem sinteza velike borbe šestnajstih reprezentanc, ki so se kvalificirale v finalni turnus prvenstva in ki so nato postopno odpadale najprej v kvalifikacijskih skupinah in nato v četrtfinalu, polfinalu in v finalu. Po uradni objavi je vrstni red reprezentanc naslednji;
1. orazn ja. 'i. vi-ds a, 3. Francija, 4. Nemčija, 5. Wales, 6. SZ, 7. Severna Irska, 8. Jugoslavija, 9. Paragvaj, 10. CSR, II. Madžarska, 12. Anglija, 13. Argentina, 14. Škotska, 15. Avstrija, 16. Mehika.
V primerjavi s prognozami pred začetkom prvenstva je tak vrstni red seveda precej presenetljiv in tudi za takega kot je je vprašanje, če je res pravilen oz. ce pravilno oara-žo dejansko moč posameznih državnih enajstoric. Zdi se ram namreč, da razen prvega mesta, ki si ga je Brazilija zaslužila z nedvomno najboljšo igro, vsa naslednja najboljša mesta niso pravično podeljena. Švedsko moštvo je bilo solidno, vendar bi na tujih igriščih nikoli ne prišlo do finala. Francozi so presenetili s svojim napadom, toda prav malo je manjkalo, da niso izpadli že v kvalifikacijah. Na vsak način pa tudi njihov poraz proti Jugoslaviji dokazuje, da je njihovo realno mesto precej nižje, na vsak način pa za Jugoslavijo, ki je v ostalem tudi v četrtfinalnem srečanju z Nemčijo pokazala znatno več kot dosedanji svetovni prvak. Prav tako ni realen slab plasma SZ, CSR in Madžarske ter še posebno Anglije.
Presenetljiv neuspeh je doživela Argentina, ki je bila izločena v kvalifikacijah, medtem ko je za plasma Avstrije opravičljivo dejstvo, da sc je znašla v najtežji kvalifikacijski skupini, iz katere je med drugim izšel tudi novi prvak. Ostali plasmaji so bc’^ ali manj realni.
Naslednje svetovno prve ru stvo bo l. 1962 v Santiago v Cilu.
* * *
STOCKHOLM, 30 — Stadion Solna se je začel polniti že dve uri pred pričetkom tekme in je bil do 13. ure napolnjen do poslednjega kotička. Zaradi dežja, ki je padal vse dopoldne je bilo igrišče razmočeno in težko za igro. Temperatura je bila nizka in ozračje hladno. Toda vse to ni moglo vplivati na razpoloženje na stadionu. Ko sta na igrišče pritekli enajsto-rici, ju je ves stadion pozdravil s hrupnim navdušenjem. Po odigranju himen je pristopi; k igralcem švedski kralj in se rokoval z njimi. Takoj nato je francoski sodnik dal znak za začetek.
Začetni udarec so imeli Bra-zilljanci, toda prvi napad so izvedli Švedi, ki so poskušali presenetiti nasprotnike s hitrim golom. V 3’ je Hamrin zamudil ugodno priložnost, v
v desni kot vrat. Gilmar se je vrgel a je bil prekratek. 1:0 za Švedsko. Stadion je eksplodiral v navdušenje.
Brazilce je gol podžgal. Takoj so ostro reagirali in prevzeli pobudo v svoje roke. Zaradi pritiska sta se Liedholm in Gren potegnila v krilsko vrsto in često tudi v ožjo obrambo, kar pa ni pomagalo. V 9’ so Brazilci izenačili. Za-
oo—
DIDI
gallo je tolkel korner z leve strani. Zogo je dobil Garrin-cha na skrajni desni strani, preigral z njo Axboma in skoraj s same kot-črte centriral Vavi prav na noge. Brazilski ccnterfor je popolnoma prost plasiral žogo v mrežo z nekaj metrov.
Za nekaj minut se je igra poslej uravnovesila in je potekala v izmeničnih protinapadih, toda vedno bolj je prihajala do izraza tehnična premoč Brazilijancev. Z neverjetnim obvladanjem žoge, z izvrstnim odkrivanjem in prav tako hitrostjo so začeli Južno-amerikanci vedno bolj oblegati švedska vrata. V 10’ je Pele z močnim strelom zadel
s skrajnim naporom odbil v kot oster strel 17-letnega črnca. V 32' pa so morali Švedi drugič kloniti na skoraj enak način kot prvič. Didi je poslal v napad Garrincho po desnem krilu. Ta je hitro prodrl, obšel branilca in spet centriral Vavi na noge. Gol biez oklevanja in 2:1 za Brazilijo.
Tempo je poslej nekoliko popustil, toda Bcaziiijanci so se vedno gospodarili na igrišču, čeprav do konca polčasa razen dveh ali treh strelov Peleja. Vave in Borjessona ni bno posebnin akcij.
Tudi drugi polčas se je začel z besnimi napadi Švedov, ki pa so se kmalu umirili in umaknili v defenzivo. Igra Brazilcev je bila sedaj manj poletna, zato pa natrpana s finesami, ki so navduševale gledalce. V 10’ tretji gol za Brazilce. Zagallo je preigral Bergmarka, vendar je Gu-stavsson kratko odbil. Zogo je debil Orlando in jo spet podal Zagallu. Njegov center je prestregel Pele in z ostrim in nizkim strelom presenetil Svenssona. Brazilci so bili v tem trenutku absolutni gospodarji igrišča in 12’ pozneje so povišali rezultat na 4:1. Po predložku iz kota je streljal Didi. Gustavsson je odbil, toda žogo je spet dobil Didi, ki .jo je podaljšal do Zagalla. Braziisai napadalec, se je za bil kot klin med obrambo
vrat. V istem trenutku je Guigue odpiskal konec ,
Brazilci so se objemali od navdušenja. 17-letni črnec Pele je jokal kot otrok. Švedski kralj se je še enkrat rokoval z zmagovalci in premaganci, ki so prvi kavaursko čestitali svojim nasprotnikom k zasluženi zmagi. Potem so brazilski igralci s švedsko zastavo v rekah naredili arog po igrišču in množica jih je z navdušenjem pozdravila.
V zaključni ceremoniji je predsednik FIFA Arthur Dreti’^ s krajšim nagovorom predal kapetanu brazilske reprezentance Belliniju dragocen pokal «Julesa Rimeta« in velika borba, ki je potekala v znamenju največje korektnosti, je bila s tem zaključena.
D. KOŠUTA
STROGI UKREPI
KONTROLNE KOMISIJE
Atalanta v B ligo Azzini doživljensko diskvalificiran
RIM, 3«. — Kontrolna komisija Italijanske nogometne zveze je sprejela drastične ukrepe v zvezi z afero Atalanta - Azzini zaradi športne sleparije. V skladu s svojimi pravili je komisija kaznovala igralca Padove Renata Azzini-nija z doživljenjsko diskvalifikacijo (odvzemom izkaznice FIGC), klub Atalante pa z degradiranjem na zadnje mesto A lestvice v sezoni 1957-58.
Tako Azzini kot Atalanta sta prek svojih zagovornikov vložila priziv na CAF (Zvezna prizivna komisija) in razsodba bo polnomočna šele po odločitvi prizivne komisije.
Ta strogi ukrep bo sprožil novo vprašanje v zvezi z Verono, kateri se odpira možnost za obstanek v A ligi. Ker bi Atalanta padla na zadnje mesto in s tem v B ligo, bi pravico do kvalifikacijskih tekem z BarScm imela Verona.
Italijanski nogomatni pokal
T riestina (rezerve) - Ravenna 2.1 v ostalih tekmah zmagali favoriti
Clemente strelec obeh golov - Zmaga Marzotta v Vidmu
Nogometno tekmovanje za italijanski pokal se nadaljuje ob splošnem nezanimanju občinstva in tudi večine enajstoric samih, ki nastopajo v mnogih primerih z rezervnimi igralci in celo z mladinci. Spričo tega si je seveda skoraj nemogoče ustvariti pravo sliko o dejanski vrednosti in moči posameznih moštev in se moramo pač zanašati na lestvice v posameznih skupinah.
Med moštvi, ki so v 4. kolu (oz. prvem povratnem) nastopila izključno z rezervami, je bila tudi Triestina, ki je večino svojih najboljših titular-cev že prodala (Petris, Maz-zero, Varglien, Bandini, Casta-no in sedaj še Milani). Kljub temu pa je proti vsem pričakovanjem v Ravenni zmagala
IIIttlMllttlllllMtlllllltlttlMIIIlllllItttMIIIIIIMIimillllt Ulil IIVIIIII lili lllll 1181 lllllllllllil IIIIIIIIIIIHIHIII Hill tllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Kolesarska dirka po Franciji
Sabbadini zmagovalec 5. etape Bauvin nova «rnmena majica»
«Asi» so se končno zganili - Prve žrtve: Brankart, Bahamontes, Gaul
CAEN, 30.
gue oddolžil za to velikodušnost in ni prisodil 11-metrov-ke proti Brazilcem, ko je Bellini v kazenskem prostoru zrušil Hamrina.
Čeprav so Brazilijanci stalno napadali, pa so v 35’ Bvedi po srečnem naključju zmanjšali razliko. Liedholm je zaposlil Simonssona, ki je preigral Bellinija in prizemno streljal v mrežo. Gilmar je zaman skušal posredovati. Vse je kazalo, da se bo tekma zaključila s tem rezultatom, toda v zadnji minuti igre je Zagallo z leve strani centriral pred vrata kjer je Pele prestregel žogo z glavo in jo desni kot
v Vratnico. V 27’ je Svensson | poslal v zgornji
.iiiiliUMimiiliiiii hi hiiiihi m luninimi miihnm umu im n m iiiiiitiiiliHOMiiiiiiiMiMHtiiliiiiil
Mednarodni atletski miting v Zagrebu
Rezultati	svetovne
v kladivu	in v
Rudenkov v kladivu (66,43) - drugi letošnji rezultat na ivetu. Lešek - nov jugoslovanski rekord
ZAGREB, 30. — Včeraj se je na stadionu Dinama v Zagrebu nadaljevalo in zaključilo mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem so nastopili atleti iz SZ, CSR, Vz. Nemčije. Grčije, Poljske, Romunije. Bolgarije in Jugoslavije. Lepše vreme je privabilo veliko številno gledalcev ln omogočilo boljše rezultate kot v soboto. Najlepši uspeh je dosegel jugoslovanski skakalec s palico Roman Lešek, ki je s skokom 4,41 postavil nov jugoslovanski rekord in se ves čas enakovredno bor'l z evropskim rekorderjem Grkom Roubanisom in drugim najboljšim evropskim skakalcem Rusom Bulatovom.
Izvrstni so bili metalci kladiva, med katerimi je Ruden kov (SZ) z metom 66,43 dosegel drugi letošnji najboljši rezultat na svetu, Odličen rezultat je dosegla svetovna rekorderka Bistrova (SZ) v skoku v daljavo (5,86), Lorger pa je pretekel 110 z ovirami v času 14,2, ki je le za 2-10 sekunde slabši od njegovega
4. etapi En le Treport-Versail-Svedov, pustil za seboj otrg-1 ;eS) v kateri je zmagal fran-marka in streljal v mrežo. 4:1. j COski pokrajinski vozač Gain-V 33’ je Axbon zrušil glo-1 che pret} večjo skupino dru-ooko v kazenskem prostoru * gih, je bila danes na vrstj 5. Garrincho, toda sodnik je , etapa od Versaillesa do Cae-povsem neupravičeno aosouu; na (232 km). Zmagal je fran-samo strel z roba kazenskega j coski pokrajinski vozač itali-prostora. 6 pozneje se je Gui- jans'kega porekla Sabbadim
pred Bobetom in še šestimi kolesarji z enakim časom. V splošni klasifikaciji je prevzel vodstvo Francoz Bauvin.
Z današnjo etapo se je praktično začela borba glavnih favoritov. Razen etapne zmage «pokrajinca» Sabbadina je v današnji, eni izmed najdaljših etap letošnjega «Toura», prišla do izraza večja agresivnost «asov», katere posledica je bila prva selekcija. Njene najvidnejše današnje žrtve so bile Brankart, Bahamontes in Gaul.
Ob 10.15 je v Versaillesu startalo 115 kolesarjev. Prvi poizkus pobega so pri 25. km izvedli Bergaud, Van Oeneug-den, Piet Van Est in Dotto. Ti pa so bili po 5. km ujeti. Potem so ušli Walkowiak, Desmet, Favero, Bournes in Busto. Toda glavnina je takoj reagirala in mir je vladal vse do 62. km, ko je odstopil Danec Dalgaard, ki ni vzdržal današnjega silovitega tempa.
Pri Corneuilu (85. km) sta bila žrtvi večjega padca tudi Italijana Dall’Agata in Na-scimbene, ki pa sta lahko takoj nadaljevala vožnjo. Skoraj istočasno so ušli Bertolo, Voorting, Stablinski in Luy-ten. Kljub dežju, ki je znova začel padati, so začeli s protiofenzivo Catalano, Ferlenghi, Groussard, Darrigade, Walko-wiak, Greczyk, Bauvin in Favero, ki so dosegli prve. Pri 110. km so vodilno skupino pojačili še Plankaert Van Pen Borgh, Bottecchia in Christian. Prednost te skupine, ki ni nikoli bila večja od 30”, se je postopno manjšala in pri 132. km jo je glavnina dohitela.
Do odločilnega dogodka etape je prišlo na kontrolnem bloku v Orbecu pri 150. km. Tedaj so ušli Anquetil, Bo-bet in Bauvin, ki so hoteli presenetiti svoje direktne nasprotnike. Teda Nencini, Er-zer, Geminiani, Sabbadim, Desmet in plankaert so se jim vseeno pridružili. V ozadju se je tedaj formirala skupina 18 kolesarjev, v kateri so bili Botella, Rohrbach, Mahe, Dac-quay, Adriaenssens, Traxel, Voorting, Graczik, Gainche, Gaul, Desmet, Barone, Bour-
Po včerajšnji l les, Bergaud, Van Den Borgh,
državnega rekorda.
Tehnični rezultati:
110 m ovire: 1. Lorger (J.) 14,2, 2. Vucelič (J.) 15,0, 3. Rukavina (J.) 15,2.
3000 m ovire: 1. Grecescu (Rom.) 8’20”2, 2. Važič (J.) 8’20”8, 3. Murat (J.) 8’25”6. 4. Besjačikov (SZ) 8’32”0,	5.
Schmidt (Nem.) 8’37”5.
Daljina —■ ženske: 1. Bistrova (SZ), 5,86, 2. Stamejčič (J.) 5.53, 3, Komec (J.) 5,13.
Kladivo: 1. Rudenkov (SZ) 66,43, 2. Bezjak (J.) 63,58, 3. Račič (J.) 62,41, 4. Krumov (Bolg.) 58,92.
Palica:	1. Roubanis (Gr.)
4.41, 2. Lešek (J.) 4,41 (nov jug. rekord), 3. Bulatov (SZ)
4.41.
Troskok: 1. Katarinski (B.) 15.07, 2. Stanišič (J.) 14,41, 3. Kuzmanovič (J.) 14.41.
800 m: Depastas (Gr.) 1’51”6 2. Vanos (Rom.) 1'52”6, 3. Vipotnik (J.) 1’53"0,	4. Cular
(J)	1’53”1,	5. Radišič (J.)
1’53”2.
800 m — ženske:	Jelhova
(SZ) 2’12”0, 2. Slamnikova (J.) 2’18”7 itd.
Robinson, Darrigade in Bran-kart, ki so začeli naporno zasledovalno vožnjo. Pri 169. km je imela vodilna devetorica pred njimi pol minute prednosti. Sledili so Fallarini, Bahamontes, Reitz in Morvan z zaostankom 1’30”, zaostanek glavnine pa je znašal 2’30”. Pri 174. km so bile razlike med posameznimi skupinami naslednje:	1’35”,	2’40” in
3’35”. Pri 178. km je preluknjal Barone, ki je odpadel iz druge skupine, v katero pa se je vključil Desmet, k: se je medtem odločil od prvih.
45 km pred ciljem je znašala razlika med vodilno osmorieo in prvimi zasledovalci 2'30”. 7 km pozneje se je zaostanek zasledovalcev zmanjšal na 2’	25 km pred
ciljem pa na 1’45”. V tem času se je precej povečal zaostanek glavnine.
V zadnjih kilometrih je vodilna osmorica zelo pojačila tempo in zopet povečala svojo prednost, tako da je privozila na dirkališče Prairie z dokajšnjim naskokom. Skupinico je vodil najprej Plankaert, kateremu sta za dolžino kolesa sledila Sabbadini in Bobet. Z izrednim sunkom pa se je preril v ospredje Sabbadini in dosegel cilj pred Bobetom. medtem ko se je moral Nencini zadovoljiti s tretjim mestom. Bauvin, ki je medtem že dosegel rumeno majico, se je zadovoljil z zadnjim mestom v skupini. Prvi zasledovalci so prišli na cilj z zaostankom 2’02”, v sprintu pa se je med njimi uveljavil Graczik.
Povprečna histrost etape je bila 42,215 km na uro.
Vrstni red na cilju 5. etape:
1. SABBADINI (OSO) 5.29’ in 44” (z odbitkom 5.28’44”, 2. Bobet (Fr.) 5.29’44” (z odbitkom S.29’14”),	3. Nencini
(It.), 4. Ernzer (Luks.), 5. Geminiani (CM),	6. Plankaert
(Bel.), 7. Anquetil (Fr.),	8.
Bauvin (Fr.), vsi s časom zmagovalca, 9. Graczyk (CS) 5.31’ in 46” 10. Darrigade in večja skupina s časom Graczyka.
Splošni vrstni red po 5-etapi:
1. BAUVIN (Fr.) 25.07’40”; 2. Plankaert (Bel.) z zaostankom 3’23”; 3. Darrigade (Fr.) 3’52”; 4. Voorting (Niz.-Luks.) 4’33”; 5. Graczyk (CS) 4’57”; 6. Mahe (Fr.) in Adriaenssens (Bel.) 5’33”;	8. Sabbadini
(OSO) 6'05”;	9. Gainche
(OSO) «’13”; 10. Bobet (Fr.) 6’35”; II, Anquetil (Fr.), Nen-
cini (It.), Ernzer (Niz.Luks), Geminiani (CS) 7’05”;	15.
Ronrbach (CS) 25-14’51”;	16.
Van Den Borgh (Niz.-Luks.) 25.16’42”; 17. Brankart (Bel.), Gaul (Niz.-Luks), Dacquay, Robinson (oba mednarodna) 25.16’47”.
Vrstni red ekip po 5. etapi: 1. Francija 75.32’25”; 2. Belgija 75.41’0:<”; 3. Center-jug 75.42T3”;	4. Niz.-Luksemburg
75.43'40”;	6. Italija (Nencini,
Favero, Baffi) 75.59’37"; 7. Pariz - severovzhod 76.03’H”; 8. Svica-Nemčija 76.10’88”;	9.
Mednarodna ek. 76.10’53”; 10. Španija 76.12'04".
ATLETIKA
Mihalič v Tokio?
z 2:1 in v svoji skupini za-1 držala drugo mesto za Mar-zottom, ki je v Vidmu premagal domačo Udinese z 1:0.
Srečanje med Triestino in Ravenno je bilo na zelo nizkem nivoju. Prvi polčas je potekel brez golov in s številnimi napakami igralcev obeh moštev. Položaj se ni spremenil tudi v prvih minutah drugega polčasa, čeprav je Sa-rom Ravenna igrala stalno v ofenzivi. Ko pa je Triestina v 7’ prešla po Clementeju, ki je prestregel kratko degažira-no žogo vratarja domačih, V vodstvo, se je igra razživela. V 16’ je le malo manjkalo, da niso domači izenačili, nato pa so gostje povečali vodstvo na 2:0. S koto streljano žogo je eden od domačih igralcev zgrešil in dobil jo je Clemente, ki je iz ugodne pozicije brez težav zatresel mrežo. 4’ pozneje je za domačine zmanjšal razliko Rossi. Domačini so poslej močno pritiskali, da bi dosegli vsaj izenačenje, kar pa se jim kljub mnogim priložnostim ni posrečilo.
Pri Triestini sta se odlikovala Clemente in Puia, pri domačih pa Rossi.
TRIESTINA: Rumich; Tulis-si II., Costelli; Tulissi I., Mer-kuza, Degrassi; Puia, Clemente, Trinca, Del Negro, Attilli.
* * *
Rezultati 4. kola:
Skup. A:	Torino-*Biellese
4-1, *Juventus-Pro Vercelli 4:1.
Skup B: Sampdoria-*Vige-vano 4:0, ‘Genoa-Alessandria 4:0.
Skup. C: *Milan-Como 4:1,
Inter-#Simmenthal 3:1.
Skup. D:	Padova-*Venezia
2:1. Brescia-*Lanerossi 1:0.
Skup. E: Tres*ina-*Kavenna 2:1 Mar*otto-*Udinese	1:0.
Skup. F: »Reggiana-Bologna 0:0. *Spr’-Modena 2:1.
Skup G:	*Prato-Si?na 2:0,
Fiorentina-*Carbosarda 4:2.
Skup. H:	*Palermo-Lazio
2:2, *Roma-Napoli 2:1.
Skup. A
Juventus	4	3	10	11: 4	7
Torino	4	2	11	9: 4	5
Pro Vercelli	4	112	3:9	3
Biellese	4	0	1 3	4:10	1
Skup. B Sampdoria	4	4	0	0	14:	2	8
Genoa	4	2	11	9:	6	5
Alessandria	4	112	8: 7	5
Vigevano	4	0 0 4	2:18	0
Skup. C
Milan	4	4	0	0	16:	4	8
Inter	4	2	0	2	10:	8	4
Simmenthal	4	2	0	2	10:	8	4
Como	4	0	0 4	1:17	0
Brescia	Skup. D 4 2 11	4: 6	fi
Padova	4 2 0 2	9: 8	4
Vicenza	4 12 1	3t 3	4
Venezia	4 112	8t 1	3
Marzotto	Skup. E 4 3 0 1	6» 5	6
Triestina	4 2 11	9: 6	5
Udinese	4 112	4: 4	3
Sarom Rav. 4 10 3		6: 9	2
Bologna	Skup. F 4 3 10	9t 4	n
Reggiana	4 2 11	5: 5	5
Spal	4 2 0 2	lit 6	4
Zenit M.	4 0 0 4	4:14	0
Fiorentina	Skup. G 4 4 0 0	10: 2	8
Siena	4 2 0 2	5: 5	4
Prato	4 10 3	5: 6	2
Carbosarda 4 10 3		4:11	2
Lazio	Skup. H 4 3 10	13: 6	7,
Roma	4 2 0 2	8c Ji	4
Palermo	4 112	8:13	S
Napoli	4 10 3	6: 9	2
TENIS
TOKIO, 30.	— Japonska
atletska zveza je danes sporočila, da bo na tradicionalni maratonski tek, ki bo 7. decembra v Tokiu, povabila tudi Jugoslovana Franja Mihaliča in najboljšega maratonca ZDA, Johnyja Kellyja.
  iiitiiiiiitii .
Amerikanci nepremagljivi v Monzi
Rathmann zmagovalec dirke na „500 milj
• H
VLADIMIR BARTOL
ALA
115.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE
Dan za tem, ko je Ibn Tahir odjezdil z Alamuta, je pridrvel eden izmed oglednikov na grad in javil, da so prešle čete emira Arslana Taša v nagel pohod. Bobni so zaropotali in zatrobili rogovi. Z veliko naglico je moštvo zavzelo svoja mesta na okopih. Straža pred sotesko je prejela ukaz, da vztraja, dokler bi se na obzorju ne prikazali prvi jezdecu Potem naj se umakne in spusti v soteski na poti za seboj že pripravljene ovire.
Skoraj vsako uro so se odslej drug za drugim vračali ogledniki in poročali o kretanju sovražne vojske. Ko se je prihodnji dan zazorilo, je Hasan odšel z velikima daijema na ploščad stolpa. Tam so čakali, da se bo na obzorju prikazal sovražnik.
»Ali si vse to predvidel?* je vprašal Abu Ali. Ošinil je Hasana s prežečim pogledom.
«Vse se vrši tako, kot sem pričakoval. Za vsak udarec sem pripravil protiudarec.*
«Ali si morda poslal Ibn Tahir ja v Nehavend?*
Buzruk Umid se je prestrašil lastne drznosti.
Hasan je namršil obrvi. Z očmi je iskal po obzorju, kot da je bil preslišal vprašanje
«Vse, kar sem ukrenil,* je spregovoril čez čas, »sem ukrenil za zmago naše skupne stvari.*
Velika daija sta izmenjala kratek pogled. Dobro sta slutila, kakšen protiudarec je bil pripravil Hasan. Zgrozila sta se. In povrh vsega sta mogla biti uspeh ali neuspeh odvisna od tisoč majhnih naključij. Nekaj ni moglo biti v redu z njim, da se je tako trdno zanašal na svoje račune.
»Vzemimo primer,* je spet potipal Buzruk Umid, »da bi ostala emirjeva vojska do zime pred gradom.*
«Menda ne misliš, da bomo poginili od žeje?* se je posmejal Hasan. «Obramba je zanesljiva in hrane je zdaj za leto dni dovolj.*
»To vojsko bi utegnila zamenjati druga in drugo tretja, Kaj potem?*
«Zares ne vem, dragi. Vajen sem msiliti samo na razdobja, ki so krajša in daljša od tega.*
»Prekleto kočljivo je to,» je menil Abu Ali, «da nimamo na nobeno stran izhoda.*
»čez gorovje, moj dragi. Vse bi vas nagnal čez gorovje.* Hasan se je tiho smehljal. Potem, kakor da ju hoče potolažiti, je dejal:
«Tej oblegi pripisujem prav kratko sapo.*
Zdaj je Buzruk Umid pokazal na zastavo vrh štražame pred sotesko. Zamajala se je in izginila.
»Straža odhaja,* je dejal, zadržujoč dih. »Sovražnik se bliža.*
Kmalu se je prikazala na obzorju vihra jezdecev. Črne zastave so plapolale v vetru. Konjeniki so se zaprašili v hrib s stražarno. Na njem je zdaj zavihrala mogočna črna zastava sunitov.
Neprestano so prihajali novi oddelki. Vso plonoto pred sotesko so posuli s šotori, že so se selili na sosednje griče.
Proti večeru so pridrveli v taborišče bojni vozovi s stroji za obleganje in z lestvami za naskok. Kakšnih sto jih je bila S stolpa so jih opazovali trije poglavarji.
«Ti se ne nameravajo šaliti,* je dejal Abu Ali.
«Za resno zmago je potreben resen nasprotnik,* je odvrnil Hasan.
»V dveh, treh dneh utegnejo biti s pripravami gotovi,* je menil Buzruk Umid. «Potem nas bodo naskočili.*
«Iz soteske nas ne bodo napadli,* je dejal Abu Ali. »Prostor je tako tesen, da bi jih drugega za drugim pospravili, preden bi se komu posrečilo priti sploh do obzidja. Najbrž bodo skušali zasesti sosednje vrhove in se po stenah spustiti tik pred utrdbo. Toda tudi s tem nas ne bi posebno ogrožali, samo da smo neprestano budno na straži.*
»Morali bi imeti vojskovodjo, ki bi bil neverjetno iznajdljiv,* je pripomnil Hasan, »če bi se hoteli drugače polastiti trdnjave kakor z izstradanjem. Toda tak poveljnik bi ne bil znan samo po celem Iranu, marveč tudi drugod po svetu. Slišati pa ni bilo še nič o njem.*
»Njihov najmočnejši zaveznik je čas,* je dejal Buzruk Umid.
«Naš pa moj raj,* je smeje odvrnil Hasan.--------------
Na gradu je vrelo kakor v panju. Prednja stolpa in obzidje okrog njiju so bili posuti z vojaštvom. Stroji so vlačili kamenje in težke hlode. Povsod so bili pripravljeni kotli za kuhanje svinca, smole in olja. Bili so obešeni nad priprostimi ognjišči iz kamenja. Priprave, ki bi sipale razbeljeno snov na sovražnika, so bile v najkrajšem času postavljene. Poveljniki v bojnih šlemih in lahkih luskinastih oklepih so hiteli od središča do središča in pregledovali, če so naprave v redu. Minučeher je z dvema pobočnikoma na konju nadziral vse to vrvenje. Skoraj pošasten občutek se je loteval ljudi. Vedeli so, da jih je obkolila številna vojska. Vendar ni v gradu nihče opazil sovražnika. Samo nekje na zadnjem stolpu so imeli trije poglavarji razgled čez celo bojišče.
(Nadaljevanje sledi)
Dosežena je bila rekordna povprečna hitrost 268,311 km na uro
MONZA, 30. — Danes po- _ absolutno zmago. Jimmyju
' Bryanu. ki je bil drugi, pa so izročili «Pokal d’-eh kontinentov« za zmago po točkah na osnovi plasmajev na dirkah v Indianapolisu in v Monzi. Bryanu s 40 točkami sledijo: Rathmann z 31, Reece 18, Cravvford 12, Freeland 10, Veith 9, Foyt 8. Ward 7. Thompson 7, Sachs 6 m Rutt-man 4 točkami.
Jim Rathmann je bil pravi triumfator včerajšnje dirke s svojifn specialnim vozilom «Zink Leadercard 4200 cmc«, s katerim je zmagal v vseh treh odsekih in dosegel rekordno povprečno hitrost 268,311 km na uro. (Dosedanji rekord je trajal od 1. 1937. ko ga je v Avusu postavil Lang z Mercedesom s povprečno hitrostjo 261 km).
Dirke se je udeležilo 19 pilotov z 12 ameriškimi avtomobili, tremi Ferrari, tremi Jaguar in enim Maserati. Kljub pogumnim napadom Mussa (Ferrari) in Mossa (Maserati) je bilo takoj očitno, da evropska vozila ne doseeaio moči ameriških, ki so produkt. dolgotrajnega proučevanja. Kljub temu pa je plasma Mussa na tretje mesto lep uspeh italijanske avtomobilske industrije in obenem dokaz, da bodo lahko italijanski avtomobili Ferrari po naknadnih sDopolnitvah uspešno konkurirali ameriškim.
Svetovni prvak Manuel Fangio, ki je bil med prijavljenimi in ki se je tudi kvalificiral za nastop, je neposredno pred začetkom dirke odstopil zaradi okvar v motorju svojega vozila.
Končni vrstni red:
1. RATHMANN (Zink Lea-der) 2.59’37"3 s povprečno hitrostjo 268,311 km, 189 krogov, 2. BRYAN (Belond Special) 31'9”6, 189 krogov, 3. HILL -MUSSO- HAVVTHORN (Ferrari 4000) 3,1’, 180 krogov 4. CRAWFOHD (Megujars Mir-ros Plaze)	178	krogov,
5. REECE (Hoyt Machine Special) 3.1’50”2, 178 krogov 6. FOYT - TRINTIGNANT (Scla-vi and Amos Special), 7. MOSS (Eldorado - Italia) itd.
poldne je bila na dirkališču v Monzi zaključna svečanost z nagraditvijo zmagovalcev včerajšnje dirke na 500 milj, v kateri je zmagal Amerika-nec Rathmann z rekordno povprečno hitrostjo. Najprej je spregovoril predsednik milanskega avtokluba, kot zadnji pa predsednik USAC Mr Dua-ne Carter, ki je poudaril, da je včerajšnja dirka pokazala, da bodo ameriški piloti imeli prihodnje leto v italijanskih avtomobilskih in evropskih pilotih dosti težje nasprotnike kot letos. Lastnik dirkališča v Indianapolisu Tony Hull-mann pa se je pohvalno izrazil o dirkališču, na katerem doslej kljub izrednim hitrostnim ni bilo nobenega incidenta.
Sledila je nagraditev tekmovalcev. Rathmannu so izročili tri pokale (Schell, Esso in Mobil) za zmage v treh odsekih in pokal «Eldorado« za
Tudi Pietrangeli izločen v Wimbledonu
LONDON, 30. — V 4. turnusu mednarodnega teniškega prvenstva v Wim/bledonu so bili doseženi naslednji važnejši rezultati:
Wilson (Angl.) - Pietrangeli (It.) 11:9, 6:2, 6:2, Anderson (Avstral.) - Drobny (Eg.) 6:3, 10:8. 6:2, Davidson (Šved.) -Patty (ZDA) 6:4, 2:6, 4:6, 9:7, 6:4, Cooper (Avstrai.) - Segal (J. Afr.) 13:11, 6:3, 3:6, 14:12, Rose (Avstral.)-Mulloy (ZDA) 6:2, 6:3, 6:1, Fraser (Avstral.) - Darmon (Fr.) 6:4, 6:3, 6:3, Nielsen (Dan.) - Schmidt (Šved.) 6:4, 15:13, 6:4, Mackay (ZDA) - Krishnan (Ind.) 6:3, 11:9, 6:2.
Zenske:	Bueno	(Btaz.)
Long (Avstral.) 6:2, 6:3.
PO DELU PLAČILO..
4,500.000 lir vsakemu Brazilcu
STOCKHOLM, 30.	— Na
banketu, ki ga je priredila švedska nogometna zveza na čast reprezentancam, ki so se uvrstile na prva tri mesta svetovnega nogometnega prvenstva, je predsednik FIFA Drewry izročil kapetanom brazilske, švedske in francoske reprezentance po 11 zlatih oz. po 11 srebrnih in 11 bronastih kolajn.
4» * *
Današnji švedski tisk piše, da_ bo vsak brazilski nogometaš, ki se je udeležil svetovnega prvenstva, prejel za nagrado 30.000 sterlingov oz. 4.500.000 lir.
VATERPOLO
LALUVIER, 30. — Na mednarodnem vaterpolo turnirju v Laluvieru v Belgiji je nocoj reprezentanca SZ premagala reprezentanco Jugoslavije s 5:4. Jugoslovani so igrali lepo toda neučinkovito. Sodnik je sodil močno pristransko v korist SZ.
Včeraj je Jugoslavija premagala Poijsko s 7:0, 3Z pa Belgijo z 8:3.
-«»-
Športu« stave
TOTOCALCIO 2 1 1, 2 1 2, 2 2 2, X 1 2 X
Kvote: 13 točk: 574.000 lir, 12 točk: 14.032 lir.
TOTIP
2 1, X 2. 2 1. 2 1, X 2, 1 X
CIPCI
JEZIC
ROKOMET
BEOGRAD, 30, — V povratni tekmi v rokometu je Jugoslavija premagala Češkoslovaško s 6:4 (4:4).
uavoviirai ureaolk STANISLAV HENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT . iril