90 Glasnik SED 63|2 2023 Knjižne ocene in poročila Milan Vogel * Tatiana Bajuk Senčar, dr. antropologije, znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; tatiana.bajuk@zrc-sazu.si. in obeležij, zgodovinskih parkov, po- rušenih krajev, ki so kot spomeniki ostali v ruševinah, kot na primer vas Oradour-sur-Glane v Franciji, katedra- la v angleškem Coventryju, uničenem v letalskem napadu, katere prošt Har- war je že med vojno pozival k spravi in sodelovanju s porušenimi cerkvami v Nemčiji. Coventry se danes imenuje »mesto miru in sprave« in je pobraten z mnogimi med vojno porušenimi me- sti, kot so V olgograd, Varšava, Dresden in Hirošima. Njegovo osrednje gledali- šče se v čast leta 1941 bombardiranega Beograda imenuje Beograjsko gledali- šče, ena od ulic se imenuje po vasi Li- dice, ki so jo leta 1942 povsem porušili nacisti, ena pa po nemškem mestu Me- chede, ki je bilo leta 1945 uničeno v le- talskem napadu ameriških bombnikov. V tretjem delu knjige, naslovljenem Pošasti, je dobila mesto tudi Sloveni- ja, in sicer s Spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, »enim najzanimivejših in najbolj pro- blematičnih spomenikov, kar sem jih kdaj videl«, pravi. »Z drugimi do se- daj videnimi obravnavanimi obeležji ta spomenik narodove preteklosti ne poskuša spraviti v figurativno podo- bo. Nikjer ni nobenega kipa, nobenih portretov ljudi, zamrznjenih v akciji. Spomenik je popolnoma abstrakten. Vendar ni zato nič manj kontrover- zen.« Po Lowejevem mnenju spome- nik nima namena vzbujati pozornosti, saj je ob zadnjem obisku nekaj ur stal ob njem in ga opazoval, a se v tem času ni nihče ustavil ob njem, da bi si ga ogledal. »Nihče ni na klinasto oblikovani stopnici na njegovem juž- nem robu čakal na srečanje s prijate- lji. Nihče se ni ustavil v senci velikih kamnitih plošč, da bi pojedel sendvič. Spomenik obvladuje eno stran Kon- gresnega trga v samem osrčju meta, toda zdi se, da ga preveva nekaj, kar odbija pozornost.« Vendar nato zapiše, da je brezizraznost spomenika verjetno njegova največja prednost, da je želel biti tankočuten, da ne bi nikogar žalil in obujal razdiralnih strasti med vojno. »Če ne pove ničesar o junakih niti o mučenikih niti o krivcih, potem je to namerna odločitev. Celo njegovo ime je namerno nedoločno. Čeprav vsakdo ve, da je to spomenik drugi svetovni vojni, je posvečen žrtvam vseh vojn.« Avtor je bil pretresen nad Hudo jamo, kamor ga je peljal Mitja Ferenc, zato se sprašuje, kaj ta »brezizrazni, ab- straktni spomenik pove o strahotah, ki sem jim bil ravnokar priča? Kako lah- ko sprejmeš spomenik iz čistega bele- ga kamna, ko pa je resnica dosti bolj umazana, skrita na dnu temnega bre- zna v slovenskih hribih?« Na drugem mestu zapiše, da če so drugi spomeniki postavljeni zato, da bi usmerjali naro- dove spomine, je ta ravno zato, da bi jih razblinil. Ena od rdečih niti knjige so tisti, ki so bili pri obeleževanju spomina na drugo svetovno vojno prezrti. Izrazit primer namernega zanikanja drugih je muzej holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu, ki ga mora najprej obiskati vsak tuji diplomat, sicer se mu vljudno zahva- lijo za obisk Izraela. Odprli so ga šele leta 2005. Na koncu labirinta razstav- nih sob je most, s katerega se vidi pa- lestinska vas, ki so jo Izraelci zravnali z zemljo. O staroselskih Palestincih v muzeju ni niti besede. Knjižne ocene in poročila Tatiana Bajuk Senčar* BLAŽ BAJIČ, ANA SVETEL, VERONIKA ZAVRATNIK (ur.): Razgledi treh dolin. Znanstvena založba Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2021, 208 str. ANA SVETEL, VERONIKA ZAVRATNIK, BLAŽ BAJIČ (ur.): Pogledi od blizu: Mladi, prihodnost in zamišljanje razvoja na Solčavskem. Znanstvena založba Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2022, 146 str. V letu 2020 so na Oddelku za etnologi- jo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani oživili organiziranje vsakoletnih etnoloških taborov, ki študentom in študentkam ponujajo priložnost, da se bolje sezna- nijo s prakso etnografskega razisko- valnega dela. Na osnovi sodelovanja z občino Solčava in s podporo lokalne skupnosti je nastal Etnološki tabor treh dolin 2020, ki je potekal med 22. in 27. septembrom. Od leta 2020 dalje tik pred začetkom študijskega leta sodelavci in sodelav- ke oddelka (predvsem pa organizator in organizatorki Blaž Bajič, Ana Sve- tel in Veronika Zavratnik) organizira- jo etnološki tabor na Solčavskem. Do zdaj so izsledki raziskav in razprav iz prvih dveh etnoloških taborov izšli v dveh zbornikih: Razgledi treh dolin (Etnološki tabor 2020) ter Pogledi od blizu: Mladi, prihodnost in zamišljanje razvoja na Solčavskem (Etnološki ta- bor 2021). Vsak zbornik odseva glavne teme in vprašanja, ki so usmerjali po- tek posameznega tabora. Kot v uvodnem besedilu prvega zbor- nika razlagajo organizatorji tabora (ki so tudi uredniki obeh monografij), so 91 Glasnik SED 63|2 2023 Knjižne ocene in poročila Tatiana Bajuk Senčar imeli pri pripravi taborov dve izho- dišči: ponuditi študentom priložnost za večdnevno terensko delo pod vod- stvom mentorjev ter s tematsko usmer- jenim programom in izvedbo terenskih raziskav prispevati k zapolnitvi »vrze- li, ki v etnologiji in antropologiji zeva na področju raziskav Solčavskega« (Razgledi, str. 17). Oba zbornika naj bi omenjeni izhodi- šči obravnavala tako z vidika strukture kot vsebine. Poleg tega njuna struk- tura v veliki meri odraža organizacijo taborov, saj so raziskovalne izkušnje študentov dopolnjevala predavanja etnologov in etnologinj oz. antropolo- gov in antropologinj, članov in članic skupnosti ter strokovnjakov in stro- kovnjakinj s področja prakse. Takšna struktura taborov, ki študentom ponuja znanstvene, praktične in etnografske vpoglede v izbrana vprašanja, ima tu- di drug namen: odseva heterogenost pogledov in stališč, ki je značilna za terensko raziskovanje – heterogenost, ki bi si jo morali študenti etnografije prizadevati zajeti in interpretirati. To se ne nanaša le na številne glasove in stališča, ki jih je mogoče najti v kateri koli skupnosti, temveč tudi na to, da je vsako vprašanje, pojav ali proces, ki ga etnologi preučujejo, vedno sooprede- ljen na številnih medsebojno poveza- nih ravneh in kontekstih. V vsakem od izdanih zbornikov se ta mnogoterost kaže v predstavitvi števil- nih pogledov na izbrane teme vsakega tabora – in posledično v posameznih tematskih sklopih zbornikov. Osrednji del vsakega tematskega sklopa so ana- lize raziskav študentov. Dopolnjujejo jih krajši prispevki članov lokalne sku- pnosti ter komentarji antropologov in etnologov, ki povezujejo ugotovitve in teme posameznega sklopa. Poleg tega oba zbornika vključujeta tudi prispev- ke, ki obravnavajo dileme ali vprašanja o samem procesu terenskega razisko- vanja, s katerimi se na terenu v določe- ni meri sooča vsak. Zbornika imata podobno strukturo, njuno vsebino pa oblikujejo osrednje teme in vprašanja posameznega tabora. Prvi zbornik vsebuje širši izbor vpra- šanj kot drugi, kar je pričakovano, saj drugi temelji na izkušnjah in ugotovi- tvah prvega. Teme prvega tabora se dotikajo različ- nih vprašanj, povezanih z vsakdanjim življenjem v treh dolinah. Organiza- torji – in uredniki zbornika – ki Sol- čavsko v uvodnem besedilu Etnološka spogledovanja s Solčavskem opisujejo kot »etnološko in kulturnoantropolo- ško izredno zanimivo vozlišče razno- terih pojavov, procesov in akterjev« (Razgledi, str. 27), so izbrali širok na- bor tem: dediščina, središča, turizem in obmejnost. Dvema predgovoroma – enega je napisala županja Solčave Katarina Prelesnik, drugega pa pred- stojnik Oddelka za etnologijo in an- tropologijo Jaka Repič – sledi osrednji del monografije, strukturiran po temat- skih sklopih. Prvi tematski sklop, poimenovan Ob- robna središča, središčna obrobja, se začne s prispevkom Alenke Bartulović O središčih in obrobjih v emskih per- spektivah, v katerem avtorica na osnovi obravnave lastnih etnografskih izkušenj in antropoloških teorij o odročnosti ko- mentira raziskovanje središč in obro- bij na terenu. V prispevku Ustvarjanje središč na obrobju se avtorji Petra Go- ljevšček, Pia Krampl in Marko Senčar Mrdaković na podlagi relacijskega ra- zumevanja središča v svoji etnografski analizi osredotočajo na domačijo kot središče ter na njen odnos do drugih središč, ki jih opredelijo kot pomemb- ne za pripovedovano vsakdanje življe- nje svojih sogovornikov. Sklop se za- ključuje s prispevkom Marka Slapnika Solčavsko – središča v in okrog nas, v katerem avtor obravnava relativna razu- mevanja centra, periferije in razdalje z lokalnega vidika. Sklop (Raz)mere dediščine se začne s prispevkom Vita Hazlerja Kulturna dediščina Solčavskega z Robanovim kotom, Logarsko dolino in Matkovim kotom, v katerem obravnava razvoj ohranjanja kulturne dediščine na Sol- čavskem v zadnjih desetletjih. Drugo besedilo, Varstvo kulturne dediščine na Slovenskem, ki sta ga napisali Božena Hostnik in Barbara Klanšek iz celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dedi- ščine Slovenije, ponuja pogled konser- vatorjev na sodobne izzive ohranjanja kulturne dediščine v Solčavi. Tajda Jerkič, Pika Kristan in Tina Mlinarič v prispevku Pomen kulturne dediščine na Solčavskem predstavljajo analizo različnih lokalnih pristopov oziroma odnosov do dediščine med sogovorni- ki, ki morajo najti načine, kako živeti s kulturno dediščino, katere pomen in upravljanje pogosto zamejujejo zuna- nji akterji in institucije. Sklop zaklju- čuje prispevek z naslovom Kulturna 92 Glasnik SED 63|2 2023 Knjižne ocene in poročila Tatiana Bajuk Senčar dediščina v krajinskem parku Logarska dolina Urške Lenar, ki problematiko kulturne dediščine v Solčavi komentira tako kot članica lokalne skupnosti kot tudi kot diplomirana etnologinja in kul- turna antropologinja. Sklop Vtis odtisa odpira Jaka Repič s prispevkom Odročnost Solčavskega in turistično pregrevanje alpskega okolja, v katerem obravnava krhkost alpskega okolja. Ta značilnost prihaja do izraza z razvojem turizma, ki ob gospodarskih priložnostih prinaša tudi številne izzi- ve. Sledi prispevek Žige Korbarja, Ti- ne Krašovec in Line Troha z naslovom »Naš namen ni, da bi čisto vse pokaza- li«: Turizem na Solčavskem, v katerem avtor in avtorici interpretirajo poglede lokalne skupnosti na turizem ter vlogo, ki jo ima prikazovanje krajev kot »div- jih« in »nedotaknjenih« v produkciji turističnih destinacij. Sklop zaključu- je Avgust Lenar s prispevkom Naravi prijazen in domačinom koristen razvoj turizma, v katerem kot ponudnik turi- stičnih storitev podaja svoje poglede na turistični razvoj Solčave na podlagi iz- kušenj z lokalnim turističnim razvojem. Sklop Prehodne razlike, nepremostlji- ve bližine se začne s prispevkom Mihe Kozoroga z naslovom Meje, mejniki, ločnice in razločki, v katerem avtor obravnava različne vrste mej in njihov pomen v družbenem življenju. Eva Malovrh in Tara Milčinski v prispevku Zabrisane meje razpravljata o različnih mejah in ločnicah, ki sta jih zaznali v raziskavi na Solčavskem – o upravnih, simbolnih in naravnih mejah – ter o tem, kako so se te spreminjale skozi čas ali zaradi spremenjenih okoliščin, vključno z epidemijo bolezni covid-19. Mojca Ošep v prispevku z naslovom Jasne meje z lokalne perspektive raz- pravlja o lastni izkušnji z mejami na Solčavskem. Peti in zadnji tematski sklop, Vloga dvojnosti, je posvečen vprašanju, ki se na terenu pojavi takrat, ko svoje prisotnosti ne moremo omejiti na eno vlogo. Prispevek Nine Ošep in Eliza- bete Vršnik z naslovom Dvojna vloga: Ko postane domači kraj antropološki teren je avtoetnografska razprava o njunih izkušnjah na taboru, na katerem sta prevzeli vlogi domačinke in razi- skovalke. Dr. Rajko Muršič v svojem prispevku Biti domačin, biti tujec. In biti etnograf. Biti človek. komentira obravnavano dvojnost, pri čemer za- govarja stališče, naj se etnografi soo- čijo z družbeno stvarnostjo, v kateri živijo, in jo raziskujejo. Monografijo zaključuje prispevek Mateje Habinc Izkušnje in predstave o življenju na Solčavskem: Med domačijo in destina- cijo, v katerem avtorica prikaže, da do- prinos zbornika ni toliko v obravnavi etnografskih vprašanj, ki so »tradicio- nalna«, temveč v tem, da se osredotoča na sodobni vsakdan na Solčavskem in na ljudi, ki so tam doma. Tema drugega zbornika, Pogledi od bli- zu: Mladi, prihodnost in zamišljanje ra- zvoja na Solčavskem, izhaja iz opažanj študentov prvega tabora o pomanjkanju mlajših sogovornikov za prvi tabor, za- radi česar so se organizatorji odločili, »da bo prav ta, v klasičnih etnoloških raziskavah pogosto prezrta (v zadnjih letih vse bolj prepoznavna) skupina v ospredju tabora« (Pogledi, str. 12). V zborniku, ki je sestavljen iz štirih temat- skih sklopov, so prikazane ugotovitve oz. spoznanja drugega tabora, ki je bil strukturiran okoli tem mladih, priho- dnosti ter prometa in infrastrukture. Zbornik se začne z dvema predgovo- roma, ki sta ju napisali Uršula Lipovec Čebron, tedanja predstojnica Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, ter Katarina Prelesnik, županja Solčave. Slednja mlade, ki prispevajo k ohranja- nju Logarske doline oz. Solčave, opiše z besedami »povezana in odgovorna skupnost« (Pogledi, str. 7). V uvodnem besedilu Povezovanja in združevanja na Solčavskem pa avtorji – organizatorji tabora Ana Svetel, Veronika Zavratnik in Blaž Bajič predstavijo potek drugega tabora ter osrednje teme, ki strukturirajo izdani zbornik. Struktura drugega zbornika sledi strukturi prvega v tem, da združuje pri- spevke lokalnih akterjev in študentov raziskovalcev ter komentarje, ki jih pišejo antropologi oziroma etnologi. Prvi tematski sklop, Premiki in postan- ki, je posvečen vprašanju mobilnosti in infrastrukture. Odpira ga prispevek Simone Robnik Premislek o prometu in infrastrukturi v Solčavi, v katerem avtorica obravnava obstoječo infra- strukturo z lokalnega vidika, pri čemer se osredotoča tako na njene pozitivne strani kot tudi na njene pomanjkljivo- sti v luči geografskih danosti Solčave ter njene umeščenosti v infrastrukturo na regionalni in nacionalni ravni. Va- nja Germ, Pia Krampl in Tina Krašo- vic v prispevku Promet in infrastruk- tura Solčavskega analizirajo zbrano etnografsko gradivo o razumevanju in doživljanju relativne lege Solčave z vidika obstoječe infrastrukture (zlasti med mladimi) s pomočjo treh tem – odročnost, geografske značilnosti Sol- čavskega in mreženje. Jaka Repič in Tatiana Bajuk Senčar v prispevku In- frastruktura, promet in odročnost sol- čavskega okolja: razmišljanje ob pri- spevku o prometu in infrastrukturi na Solčavskem zaključujeta sklop s kratko razpravo o ugotovljenih dilemah glede solčavske mobilnostne infrastrukture v širšem kontekstu trajnostnega (turistič- nega) razvoja, protislovne vloge avto- mobilizma ter razmerja med različnimi oblikami transporta. Drugi sklop, Delovanje in dedovanje, odpira prispevek Janje Slapnik Mladi in dediščina na Solčavskem – pogled do- mačinke, v katerem avtorica obravnava poglede mladih na različne oblike dedi- ščine in njihov pomen za podobo kraja in dinamiko lokalnega življenja. V pri- spevku Mladi, tradicija in dediščina na Solčavskem avtorici Julija Zupan in Pe- tra Goljevšček obravnavata mlade kot dediščinsko skupnost ter preučujeta, ka- ko solčavska mladina gleda na elemente lokalne dediščine in kako je vključena v ohranjanje in razvoj lokalne kulturne krajine z različnimi preživitvenimi pra- ksami. Mateja Slovenc Grasselli v pri- spevku Življenje mladih na kmetiji kot izhodišče za raziskovanje dediščinskih diskurzov razpravlja o solčavski mladi- ni, ki dela na družinskih kmetijah, in o potencialnih učinkih nasledstvenih pro- cesov na njihovo pojmovanje dediščine prostora. 93 Glasnik SED 63|2 2023 Knjižne ocene in poročila Tatiana Bajuk Senčar Tretji sklop, Narodnozabavni rock – in black metal, je posvečen vlogi glasbe v družbenem življenju, zlasti med mladi- mi različnih generacij. Sklop začenja prispevek Davorina Lenka O Mrtvi Goši, v katerem avtor opisuje svoje iz- kušnje kot član blackmetalske skupine Mrtva Goša, ki jo je ustanovil s še dve- ma mladima glasbenikoma iz Solčave ter glasbeniki iz drugih koncev Slove- nije. V prispevku Glasba kot družbeno vezivo na Solčavskem Tajda Jerkič, Žiga Korbar, Tina Mlinarič in Marko Senčar Mrdaković predstavijo analizo zbranih intervjujev, ki se osredotoča na pomen različnih glasbenih zvrsti v različnih kontekstih: na intimni ravni družine, na generacijski ravni in tudi na lokalni rav- ni. Posebej se posvečajo spominom in osebnim zgodbam tistih, ki so kot mladi konec 90. let prejšnjega stoletja pripa- dali Mladinskemu klubu Solčava, ki je služil kot prostor zbiranja mladih in tu- di kot središče lokalne glasbene scene. Miha Kozorog v svojem komentarju Mladi, glasba in prostor na Solčavskem sklene sklop z razpravo o pomenu mla- dinskih prostorov za lokalno družbeno življenje med mladimi in o pomenu preseganja stereotipov, ki ustvarjajo nasprotja med mestom in podeželjem, zlasti na glasbenem področju. Četrti in zadnji sklop se začne s pri- spevkom Nine Ošep in Elizabete Vr- šnik »To je res, da je vse prostovoljno. Delaš, da bi kraj živel.« Vpliv prosto- voljnih društev na javno in zasebno življenje na Solčavskem. Avtorici se v dvojni vlogi domačink in etnologinj oz. kulturnih antropologinj osredoto- čata na spreminjajočo se vlogo lokal- nih društev ter preučujeta pripovedi ljudi o njihovih izkušnjah z društvi in njihovi vlogi »generatorjev« (Pogle- di, str. 127) družbenega življenja med različnimi skupinami lokalnih akterjev, vključno z mladimi. Sklop zaključuje prispevek Rajka Muršiča Etnologi in etnologinje v etnografski akciji: dela- mo skupaj z domačini in domačinkami, toda kako? V njem avtor razmišlja o naravi in izzivih etnografskega teren- skega dela, pri čemer se osredotoča na odnos med raziskovalci in domačini oz. domačinkami, ki presega raven po- govorov in intervjujev. Oba zbornika prinašata številne vpo- glede v različne, a prekrivajoče se razsežnosti družbenega življenja na Solčavskem ter v realnost in izzive etnografskega terenskega raziskova- nja. Predstavljata zanimivo branje tako za študente kot tudi za širše občinstvo.