Stev. »o. V Ljubljani, petek dne 5. aprila 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN® izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. liri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. — Z; inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ™ Uredništvo in upravništvo: a Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pora pust. — Za odgovor je priložiti znamko, s: ••• ••• Telef.>n številka 118. :s Velikanska nesreča v gorah. Prof. dr. Cerk na Stolu ponesrečil. Sed@m difil®? v smrtni nevarnosti. Rešilna ekspidicifa na potn. Veliki petek. In sc je zgodilo, kakor je pisano. Razdelili so njegova oblačila in za njegovo suknjo so vadljali. Veliki teden daje ljudem mnogo prilike, da nekoliko več premišljajo o stvareh, ki jih v vsakdanjem življenju preidemo, ker se ne vte-gneino ustavljati pri njih. Boj za življenje, delo in trud, trpljenje in skrbi — vse sili človeka, da o velikih vprašanjih ne razmišlja toliko, kakor bi bilo treba — ampak rajši — veruje. S tem je vse storjeno. Misli si: ako je bilo za stare ljudi prav, zakaj bi za nas ne bilo? Ali pa: Kaj bi izpreminjali. kar je to je. vsak po svoje. Kmečki modrijan mi je rekel: Stari ljudje so bili bližje Boga. torej so bolj vedeli, nego mi, kaj je res. in kaj ni res. — Ljudje, ki jih ne utrudi dnevno opravilo, se večkrat ustavijo pri večjih vprašanjih, drugi ne pridejo do tega. O praznikih pa je lepa navada, da vsi postanemo nekako verni, veselimo se veselih dni in si privoščimo počitka ... Tako gredo leta naprej in šele pred smrtjo se morebiti spomnimo, da smo malo premišljali o vsem tem: kar se imenuje Bog. svet. življenje... Nekateri mislijo, da je bolje tako. ker človek — ne dvomi in veruje, ne da bi mislil. Ta stavek ima svojo vrednost. Drugi pa so mnenja, da je Bog dal človeku razum za to, da misli in da je mišljenje najlepša molitev. Tudi to velja. Radi povdarjamo, da kar se tiče vere in molitve, je to notranja osebna stvar človeka, ki jo reši vsak sam zase. To je prav. Zato so bili od nekdaj pri ljudeh nepriljubljeni oni. ki so barantali z vero in bogom. In bilo bi gotovo na svetu mnogo lepe, tihe vere. ki osrečuje ljudi — ako bi ne bilo kričačev. ki vero zlorabljajo. Veliki teden nehote spominja na one jeruzalemske kričače, ki so v imenu vere zahtevali smrt sinu človekovega. Pasijon, kakor ga beremo v evangeliju, nam nudi ne eno misel, ki nas spominja na današnje čase. Kdo bi se n. pr. na veliki četrtek ne spomnil na onega Petra, o katerem je rekel Kristus: Predno bo petelin dvakrat zapel, me boš ti trikrat zatajil... Ako se spomnite pri tem n. pr. na dr. Kreka, ki oznanjuje in zapoveduje sovraštvo proti onim, ki niso v klerikalni stranki, ali ne veljajo krasno te besede zanj? Kdor oznanja v imenu Kristusa sovraštvo. ta taji krščanstvo. Da se more v imenu vere oznanjati sovraštvo. to omogočuje le to. da so si ljudje razdelili njegove besede in so pozabili na jedro njegovega nauka. Lahko se reče, da je v zadnji dobi mnogo smerij o modernem svetu, ki iščejo potij — na Kalvarijo. Verski boj, ki traja že toliko časa je utrudil ljudi. Seveda mnoge odganja od vere strah pred klerikalizmom. Zato vidimo toliko velikih duhov na potu h krščanstvu. Boj za Kristusa je velik: eni ga hočejo imeti v cerkvi, drugi v evangeliju, tretji v življenju. Najbolj nestrpni so oni, ki ga hočejo imeti v cerkvi. Ti so podobni jeruzalemski množici, ki ga je križala. Boj za evangelij pomeni danes več nego boj za besede. Gre za to, da se razširi po t. zv. krščanskem svetu — pa naj bo že v katoliški. protestantski, grški, pravoslavni — tudi krščanski duh. Kako potrebna je moderna družba evangelija, kaže nam Tolstojanstvo. Pa tudi Chamberlainove »Besede Kristusove«. so odmev boja za evangelij. Bilo bi lepo, ako bi konečno ne bilo več naslednikov onih hlapcev, ki so si razdelili njegova oblačila in so vadljali za njegovo suknjo.« Prišla bi sprava in mir. Ljudstvo bi si oddahnilo; bilo bi na svetu več krščanstva in manj brezverstva. Bližali bi se zaupneje križu in Kiistusu. Sedaj hodijo oni, ki nosijo evangelij v srcih svoja pota, daleč od onih, ki v imenu evangelija oznanjajo sovraštvo. Glasilo se bo danes iz temnih prostorov: Kristus je umrl. da bi z ljubeznijo svet odrešil. In kaj je z ljubeznijo sedaj? Ali jo širijo oni, ki so si razdelili njegova oblačila in vadljajo za njegovo suknjo. Klic po krščanstvu v življenju je veselo znamenje naše dobe. V tem je rešitev mnogih kriz, ki jih je prinesla seboj moderna kultura. To krščanstvo pa ostaja kot velika sila ljubezni. daleč od onih. ki v imenu krščanstva oznanjajo sovraštvo. M. Volitev župana in starešinstva v Celjski okolici. Piše se nam iz Celja: Pod naslovom »Naša malenkostna politika« je priobčil »Dan« od srede 3. aprila kratko notico, ki jo moramo na ljubo resnici in objektivnosti nekoliko dopolniti in popraviti. Skozi dve leti smo vodili celjski in okoliški Slovenci skupen boj za zmago slovenske stvari v tej prevažni občini. Slovenski naprednjaki smo šli tako daleč, da smo se pri sestavi skupne kandidatne liste zadovoljili le z malenkostnim številom naših somišljenikov v odboru, samo da smo omogočili skupen nastop in zmago. V tem svojem ravnanju nam je bila narodna korist prvo, interesi stranke so stopili v ozadje. S pomočjo nemške industrije, južne železnice in umetne delitve glasov v 1. razredu so si Nemci pri zadnjih volitvah osvojili I. razred. Izvoljenih je bilo prvič po 25 letih poleg 20 slovenskih občinskih svetnikov tudi 10 nemških in nemškutar-skih odbornikov, na čelu jim celjski magistra-tovec dr. Ambrositsch. Ali je tega našega nazadovanja kriva samo naraščajoča nemška gospodarska sila, ali naj iščemo vzroke zato tudi v nesposobnosti večine prejšnjih naših zasto-pov. o tem ne razpravljam. Vsi smo pa občutili potrebo, da je treba sedaj bistvene izpre-membe in da je skrajni čas, da stopi v tako resnem in važnem trenutku, ko stopa v občinski svet nemška opozicija postaviti na čelo občine zmožnega moža! Po mislih vseh naprednjakov in klerikalcev bi bil to dr. Božič, ki uživa pri vseh okoličanih vsesplošno spoštovanje. Pojavila pa se je v zadnjem času po prizadevanju celjskega vikarja Gorišeka in advokata dr. Benkoviča tudi kandidatura graščaka Sušnika. Da se v tem odločilnem trenutku doseže sporazum in se gre po složno priborjeni zmagi tudi obupno na delo v občinskem svetu, se je sklicalo na nedeljo 31. marca posvetovanje vseh slovenskih obč. odbornikov. Na tem sestanku ki se je izrekla večina odbornikov za kandidaturo dr. Božiča. Prihodnjega dne ob 8. uri zjutraj je bila volitev župana, te- daj pa je nastopil dr. Benkovič in izjavil, da sklenjen dogovor ne velja in da nastopi njegova stranka samostojno, kljub sklepu in kljub izjavi, ki jo je podal prejšnji dan g. Sušnik dr. Božiču, da ne sprejme kandidature. Izvršila se je na to volitev, vsak kandidat je prvič dobil 10 glasov, končno je prišlo do ožje volitve med Sušnikom in Strenčanom, (Nem. stranka) pri kateri so odali naprednjaki glasove g. Sušniku, ki je bil tako izvoljen za župana. Pri volitvah v občinsko starešinjstvo je v imenu nemške delegacije izrazil željo dr. Ambrositsch, naj bi se vsakemu razredu prepustili dve mesti v starešinjstvu in tako tudi Nemcem pripustilo mirno sodelovanje v obč. zastopu. Klerikalci kakor naprednjaki dr. Benkovič kakor Božič so glasovali za ta predlog in sklenili, da odstopijo Nemcem dve mesti, štiri pa obdrže zase. Pri volitvi starešinjstva so nastopili strastnejši klerikalci proti dr. Božiču in volili Klinarja, ki pa je ostal v veliki manjšini. Ali je sedaj to večja nesreča in sramota, da sedita v občinskem starešinjstvu poleg dr. Božiča, Gologranca, Contidentija in Fazarinca kot zaupnika nemške stranke dva slovenska danes nemškutarska kmeta ali pa je bolj žalostno, da je govoril v obč. odboru dr. Benkovič v nemškem jeziku ter se je brezuspešno trudil, da bi preprečil izvolitev dr. Božiča v starešinjstvo. Kandidatura dr. Božičeva ni bila strankarska. nacionalna potreba in težka odgovornost, ki čaka bodočega župana jo je porodila. Uvideli so to vsi razsodni možje obeh slovenskih strank. Z nesrečno roko in slepo strastjo pa je posegel vmes zopet tisti dr Benkovič, ki takrat. ko je bil v najhujši nevarnosti slovenski značaj naše občine, ni imel časa in ki ga nikdar ni blizu, kadar je treba v občini in za občino kaj delati. Zadal je težek udarec slovenski stvari, ki je še hujši od onega, ko je skušal pred letom uničiti slovensko tiskarniško podjetje v Celju in segel po orožju kakor ga proti nam Slovencem v Celju morebiti le najstru-penejši magistratni klikovec. V Celjski okoliški občini stojimo danes pred resnimi časi odgovornosti in težkega dela. Prag naše občinske hiše so prestopili Nemci in nemškutarji, v slovenske vrste se je zločinsko vrgel razdor od enega izmed onih. ki so poklicali v Ljubljani Nemce na magistrat, ki so pljuvali in oskrunili narodne svetinje naših bratov na Kranjskem in pustošijo že nekaj let po Slovenskem Štajerskem. Nujna je rešitev šolskega vprašanja, tu pomeni vsako odlašanje nenadomestne izgube. Treba pametnega naprednega občinskega gospodarstva. treba velike nacionalne paznosti in dela. da se gospodarsko in narodno okrepimo. Vsega tega se mora danes zavedati vsak pošten in vesten slovenski odbornik. Komur je mar korist in napredek slovenske občine Celjske okolice bo ohranil mirno kri in šel brez ozira na zločinsko lopovščino na dobro delo za slvensko stvar. Opazovalec. Absolutizem v Hrvaški. »V času svoje vlade po blagodatni uzpo-stavi ustavnega življenja sem vedno pazil, da se spoštuje zakon in ustava. Odločno sem pri- pravljen da. branim narodne pravice. Narod nai nemoteno uživa svoje ustavne pravice...« Tako se glase posamezni stavki v cesarjevem re-skriptu, ki ga je naslovil na ogrsko vlado n ogrski narod. A komaj je minulo par dni po objavi tega reskripta, izšel je z istimi podpisi ukaz, s katerim se proglaša v ustavni zemlji vlada absolutizma, vlada, ki so jo izročili v roke človeku. ki je doslej v vsakem svojem delu dokazal svoje sovraštvo proti narodu, ki mu danes vlada! Bivši ban Čuvaj je danes kraljevski komisar na Hrvaškem. Oni narod, ki se je v letu 1848 boril s svojim banom Jelačičem za obstoj monarhije, oni narod, ki je vodil boj za ustavo, je danes izročen na milost in nemilost volji posameznika. — Izjemne odredbe, ki jih je komisar takoj izdal, pričajo o sistemu in režimu. ki ga mislijo ustoličiti v banovini. Kakor se vsako nasilje boji dneva in luči, tako se tudi absolutizem hoče skrivati, da ne pridejo njegova zlodela na dan. In Čuvajeve odredbe govore jasno, česa se boji on in odločujoči krogi, le na ta način je mogoče razumeti naravnost grozne odredbe proti časopisju. Tako se s časopisjem ne postopa nikjer, svetoven škandal je, da se mora v kulturni zemlji zgoditi kaj takega; odpravljen je tudi zborovalni zakon, ker se vlada boji slišati resnice; ali vse te določbe in odredbe naznanjajo še večja nasilja! Nastane vprašanje: zakaj tako? Ali je absolutizem na Hrvaškem posledica in kazen narodnega boja proti obstoju države, ali je zatiranje ustave kazen za nasilen pokret naroda proti obstoječemu državnemu in družabnemu redu? Hrvaški narod se je boril vedno le za svoje narodne pravice, v svesti si svoje moči je zahteval ustavnim potom, v ustavo — in postavodajni korporaciji, v svojem saboru za dolžnosti tudi svojih narodnih pravic! Vlada pa razpušča sabor, odpravi ustavo, samo. da narodu ne dovoli pravic, ki mu gredo postavnim in človeškim potom! Dolgo so nagibali, kako naj se reši hrvaško vprašanje, le en izhod, le ena rešitev je bila mogoča, udovoljiti narodnim upravičenim zahtevani, vladati z voljo naroda a ne proti nji! To je izrekel tudi cesar v svojem reskriptu, to je cesar izrekel tudi v svoji zahtevi na podlagi zakonskega člena II. iz leta 1867.. ko je cesar prisegel na ustavna prava z besedami: Mi Franc Jožef zaklinjamo se pri živem Bogu, da bodemo čuvali nedotaknjene pravice, ustavo in zakonito neodvisnost Ogrske in njenih posestrinskih kraljevin! A Khuen-Hedervary je onečastil kraljevski reskript, onečastil cesarjevo ustavno za-kletev ter poslal v ustavno zemljo absolutista! Pogazil je vsa narodna prava, da more škodovati. da se more maščevati onemu narodu, kateri ga je po junaškem pokretu v letu 1903 pognal iz dežele! Khuen je poslal na Hrvaško moža. ki je bil vzgojen kot regimentschreiber v vojaški granici. ki mu je ustava in zakon pro-kletstvo! Tak mož ima danes v rokah usode naroda, ki ni zagrešil nič drugega, nego. da je vodil boj za svoja prava! Svojo politiško nesposobnost hočejo merodajni krogi zakriti z nasilji, kdor ima razuma človeških čuvstev, ta mora spoznati, da je zastonj boj proti zahtevam celokupnega in zdru- LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Diužba je včasih obstala, da se je radova-la pogleda po tej čarokrasni zimski sliki, pri tem pa je molčala. Petrova nesreča in maščevanje. ki ji je sledilo, je mračno vplivalo na duhove.’ Redek in pretrgan razgovor se je tikal potovanja, ki se je vršilo po gorah in dolinah. Ako se je kateri semtertje pogreznil v sneg. so ga izvlekli prijatelji z velikim trudom. V takem slučaju jim je orjaška moč Borimeč-kova prišla kaj dobro na pomoč. Toda pogo-stoma so počivali, moči so jih jele zapuščati, tudi glad se je že jel oglašati in od severa je jel pihati mrzel veter, ki jih je rezal v obraz in od katerega so jim otrpnili nosovi, ušesa in roke. A gozd je postajal čimdalje bolj pust in negostoljuben. Na nekem mestu so obstali; po stezi ni bilo več sledu. Pred njimi se je razprostiralo gosto, neprodorno bukovje, zametano z velikim zasipom, vihar pa je naraščal. Osupneni so pogledali drug druzega. »Kaj. ko bi se vrnili nazaj in šli po vaški poti?« vpraša Spiridon. »Ne!« odvrne Osten; lahko krenemo v drugi smeri, samo vračati se ne smemo.« Tudi ostali so bili tega mnenja. Po kratkem posvetovanju so sklenili, da je treba vrniti se nekoliko nazaj; potem se spuste na desno ter tako ali tako prebredo skozi bukovje, da dospo na planjavo, nahajajočo se na samem griču, odtod pa se spuste v nasprotno dolino. »Ondi se nahaja,« reče Osten, »Dičeva koča; pojdimo tjekaj. da se vsaj pogrejemo in dobimo nekaj pod zobe. Saj itak že komaj nosimo puško.« »Tudi jaz mislim tako kakor Osten,« reče Ognjanov, upirajoč se proti vetru; »krenemo v kočo. da se okrepčamo in nemara tudi poizvemo, kaj se godi v Altunovi. Le tako slepo ne hodimo domov.« Ognjanov bil bi dodal lahko še vzrok —• bolečino v nogi. ki ga je vsled hoje in mraza začela mučiti. »Istina«, omeni Spiridon; »Cankov konj se je doslej že vrnil ter povzročil strah v vasi.« >'Kar se tiče tega. bodite brez skrbi,« reče Osten; »za vojakoma doslej volkovi niso pustili niti sledu... Ako ju Turki pojdejo iskat, najdejo samo cunje. A prijatelj snežič je zasipaval vse njih sledove po poti; na Cankovem konju nisem zapazil kakega madeža krvi.« . . \ni.d?.i° na poljano. Tu se zopet posvetujejo. kaj jim je storiti dalje. , .Borimeček je pozorno ogledoval obnebje. I rijatelji so hoteli zaslišati tudi njegovo mnenje. »Hajde v kočo, ker Ribariča nas ne segreje... Strela jo udri!« je rekel resno. I u se družba obrne proti severo-vzhodu in jame stopati navzgor. Veter je močno pihal, vzdigoval popotnikom halje, prodiral jim za vratove in za podvlek-i ter se jim prikradel celo pod srajco. Vihar ie naraščal za vsakim korakom ter grozno hrumel... Ognjanov jel je polagoma zaostajati. Čutil je, da ga zapuščajo moči; po ušesih mu je zvonilo; svet se je vrtel ž njim na okrog; videl je„ da je povsem onemo- gel, toda ni hotel zakričati, naj ga počakajo — saj bi radi viharja tovariši itak ne slišali njegovega glasu. Nadarjen z nenavadno krepko voljo, se je zanesel na njo, da ga ohrani, ko bi mu celo mišice odpovedale službo. Toda človek, najsi tudi se ponaša z nravstveno močjo, mora se končno vendarle pokoriti zakonom prirode. Noben nazor volje, nobena moč duha ne more dvigniti moči mišic preko gotovih mej. Duh seveda more spodbujati telesno moč, toda njegova naloga je: bodriti in voditi moč, ne pa jo tudi tvoriti... Po vsej dolini naokrog je hrumelo; vsled ledene sape burje so otrpnili udje in je zaostajala kri po žilah. Mraz je slično razguganemu mrzlemu morju obkoljeval popotnike, solnčni žarki niso greli, marveč slično ostremu bodičju zbadali telo. Nu, pa še te je vaški hip zagrnila metelica, pripodivši se na burnih, vihravih sneženih oblakih. Nakrat pa, kakor bi trenil je besen kakor peklo zahrumel vihar; sapa je zajela zamete, spremenjene v prah ter jih v besnem vrtincu v stolpu dvigala proti nebu. Zginilo je solnce in dan. nebo in zemlja sta Se zmešali ter se zlili v eden »kaos« (zmes) snega ki je letel neizrekljivo hitro. In vihar je hrumel, žvižgal in ječal, kakor bi imel propasti svet. Vsa ta groza je trajala dve minuti. Balkanska burja se je zakadila proti drugemu griču ter ga zagrnila s svojo strašno meglo. Solnce se je zopet prikazalo s svojo bledo, ledeno svetlobo na brezbarvnem nebu. Naša družba, prituhnena pod skalo, navpično kakor stena, ki jo je čuvala pred glavnim udarcem zbesnelega življa, je obstala ter bila le po čudežu zavarovana, da je ni zasul snežni vrtinec. Popotniki so jeli vstajati drug za drugim, kakor bi se bili sprebujali iz smrti podobnega spanja. Bili so vtrujeni, da niso čutili ne rok, ne nog. Mraz jih je napravil zaspane. Nevarnost je uprav sedaj bila velika. Prvi se je zbrihtal Boiimeček. Zaklical je: »Hej. vstanite, poberite se s tal. sicer zmrznemo.« Mladeniči so se stresli, stisnili puške pod pazduho in se podali na pot. Na mah pa jih Bo-rimeček vstavi. »Kje je daskal?« Prestrašeni so se ozrli. Ognjanova ni bilo. bilo. »Burja ga je odnesla.« »Sneg ga je zasul«. Razprašili so se iskati ga. Brezno, zevajoče pod njihovimi nogami, jih je napolnilo z grozo. Bali so se pogledati vanj. »Tukaj je!« zakliče Osten. Na samem robu brezna sta moleli iz snega dve nogi. obuti v opanke. Jeli so kopati in izvlekli so Ognjanova. Bil je brez zavesti, lice je imel zasanelo. ude otrple. »Strela ga udri!...« je zamomljal Bori-meček sočutno. :'Dvignitc ga!« zakliče Osten ter jame sam tovarišu drgniti s snegom lice, roke, prsi... Se je topel; Bog daj. da ga zopet oživimo.« Vsi so pozabili sami na-se. samo, da pomagajo tovarišu. Močno drgnjenje ga je kmalu pripravilo k zavesti, pa tudi na njih same je uplivalo blagodejno. Kri se je razpodila v njih. »Urno v kočo!« zakliče Osten. Trije so pograbili Ognjanova za noge in roke ter ga nesli po zasneženem brdu Bogdana. Tu so jim zopet največ pomagale krepke roke Borimeč-kove. Po nezaslišanem trudu so naposled dospeli v kočo. ......1 • ženega naroda, Khuen pa tega noče razumeti, on hoče. da se vrši njegova volja! Danes se vrši na Hrvaškem Khuenova volja v narodnostnem nasprotstvu s cesarjevimi besedami in njegovo ustavno zakletstvo. A koliko časa? Ali bo narod omagal pod nasiljem, ali bo sklonil svoj tilnik pod Khuenovo sekiro! Ako bi vprašal Khuen danes hrvaški narod, dobil bi soglasen odgovor: Ne! Najnasilnejše odredbe, preganjanja ječe ne morejo uliti narodove duše. ki trpi in prenaša potrpežljivo nezasluženo breme, pride pa trenutek. ko vsplamti ta duša. takrat pa odpovedo službo tudi največja nasilja. Hrvaški narod ne misli z močjo nastopiti proti nasilju, on ima v rokah orožje, ki ga ne uničijo vse izjemne odredbe! Mirno bo prenašal ta absolutizem, da se potem poizkusi v ustavnem boju z nasiljem; takrat bo dokazal, da mu nasilje ni ulilo moči, da mu jo je le povečalo! Ves kulturni svet gleda danes s studom in zaničevanjem na one, ki so onečastili narodne pravice, ki so pogazili cesarske besede! Ves kulturen svet danes trpi in čuti s hrvaškim narodom. ki mu je odvzeta vsaka pravica! Trpi, kakor se bo veselil v trenutku, ko zmaga narod nad njimi, ki praznujejo danes svoja nasilna zmagoslavlja. —c— DOPISI. Iz Metlike. Po četrtletnem čakanju se je 1 t. m. vršila tu volitev župana in sedem svetovalcev. Zupanom je bil soglasno izvoljen dr. Rudolf Weibl, tukajšni zdravnik, ki ima tudi zaslugo, da je napredna stranka pri občinskih volitvah tako sijajno zmagala. Kot svetovalci so bili izvoljeni: Milan Guštin. Jos. Fleischmann. Otmar Sturm, Milan Wacha. Karol Go-sanec. Josip Grbec st. in Ivan Golja. Odborniki so iz I. razreda: Julij Kopinič. Leopold WeiB; iz II. razreda: Emanuel Fuks ml.. Fran Furlan, Jakob Ivanetič, Fran Kremesec st., Ivan Jerina, Fran Grabrijan, Anton Pakar, Ivan Brodarič; iz III. razreda: nadučitelj Valentin Burnik, Josip Hrehorič. Ivan Jaklič, Ivan Mežnaršič. Maks Požek. Anton Trček. Namestniki so v I. razredu: Fran Guštin ml., Josip Grbec ml., sodnik dr. Ivan Hizelberger, Oton Kopinič; v II. razredu: Leopold Grabrijan, Martin Judnič, Jožef Križan. Jurij Tomc iz Svirkovega vrha; v III. razredu: davč. ofi-cial Zdravko Novak. Josip Ogulin. Martin Prus, Anton Rajmer ml. DNEVNI PREGLED. Neumno in nepotrebno zavijanje. Gospodje okolu »Slovenca« so včasih v resnici silno smešni in zlobni. Zavijati resnico in nasprotniku na zloben način škodovati, je pač njih princip. S tega stališča presojamo tudi včerajšnjo »Slovenčevo« notico, v kateri škofovo glasilo zatrjuje, da smo v članku »Človek mora biti danes egoist« napadali naprednega občinskega svetnika g. Milohnjo. S »Slovencem« se ne bomo pričkali, ker se nam zdi to premalenkostno. Samo to svetujemu gospodom okolo »Slovenca«, če ravno ne vedo, na koga je nihala ona notica, naj gredo vprašat njegovega sina, katerega dobro poznajo in ki se sam najbolje drži gesla »Človek mora biti danes egoist.« Hrvaški listi, ki so nam danes došli, že kažejo, da vlada dosledno izvaja svoje najstrožje mere proti časopisju. V listih se vidi, da so bili zaplenjeni, a da so zaplenjena mesta popolnjena z raznimi malenkostmi. Niti z eno besedo ne kritizirajo komisarijata, temveč konštatirajo le proglašenje istega n citirajo odredbe. Kraljevski komisar na Hrvaškem. O nasilju na Hrvaškem poročamo na drugem mestu; tu omenjamo le posledice zistiranja ustavnih načel. V prvi vrsti je boj absolutizma naperjen proti časopisju. Odredbe o cenzuri določajo, da se sme list tiskati le tedaj, če ga je popreje pregledal cenzor in dal v to pismeno dovoljenje. Vsa konfiscrana mesta se morajo potem popol-niti z novim, od cenzorja dovoljenim tekstom in sicer tako, da čitajoča javnost ne more slutiti o kaki konfiskaciji in se ne razburja. Za tiskovne prestopke določajo odredbe kraljevega komisarja odgovornemu uredniku, lastniku in izdajatelju 14 dnevni zapor in globo 500 K. Vsa lastništva listov morajo položiti kavcije in sicer dnevniki K 5000, tedniki K 3000, mesečniki K 2000. Na ta način je onemogočeno vsako poročanje o dogodkih , ker le najmanjša dvomljiva beseda zapade konfiskaciji, kar se je videlo včeraj, ko so bili vsi zagrebški listi zaplenjeni. Druga odredba začasno dviga iz veljave zakon iz leta 1875. o zborovalnem pravu. Zborovanja so strogo prepovedana. S tretjo odredbo pre-vzemlje deželna vlada vso policijo na Hrvaškem v svoje roke. Po raznih važnejših krajih se ustanove kraljevski policijski komisarjati. V Zagrebu je sedaj okolo 400 orožnikov, ki so zasedli na vseh važnejših točkah mesto, to pa zato, ker se proglasi generalni štrajk. — Vse svetovno časopisje obsoja te nečuvene odredbe. Matica Slovenska javlja, da je knjige za 1911. leto še dobiti. Zlasti naj bi jih naročili tisti, ki imajo le prvi del romana Brambovci, ne pa drugega dela, ki je izšel 1911. Vposlati je za garnituro 4 K. Umrla je včeraj zvečer veleugledna gospa Zalaznlkova. Cenjeni obitelji naše iskreno sožalje. Brivnice na Kranjskem bodo na velikonoč. nedeljo dopoldne odprte. Na velikonočni ponde-Ijek pa ves dan zaprte. K včerajšnjemu poročilu o vdovskem društvu popravljamo napako o premoženju: društveno premoženje znaša 126.444.96 K, ne pa 11.890.19 K, kakor smo včeraj napačno poročali. Kokoši pred upravnim sodiščem na Dunaju. ,V sredo se je vršila na Dunaju obravnava pred upravnim sodiščem, katero so povzročile kokoši dveh graških posestnikov. Meseca avgusta leta 1910. se je v Schulbertovi ulici v Gradcu stanujoči ravnatelj Kirchoff pritožil na magi- stratu, da ga kokoši sosedne hiše, ki je last gospe Ramor in Schenkel motijo ponoči. Posebno petelin gospe Ramor je bil baje zelo nadležen in je pel celo noč. Magistrat je odposlal radi tega n alice mesta posebno komisijo, ki je končno odločila, da smeta imeti obe hišni posestnici kokoši le pod tem pogojem, da njih število s pete-iinom vred ne prekorači dvanajst. Imeti smeta tudi 12 piščet, toda samo toliko časa, dokler nedorastejo. Vrh tega sta dobili hišni posestnici strog ukaz, da morata imeti od mraka do sedme ure zjutraj petelina zaprtega v kleti, da ne bo mogoče slišati njegovega razgrajanja. Hišni posestnici sta bili s tem zadovoljni. Prišla je zima in ves ta čas je vladal popoln mir. Lansko poletje pa se je ravnatelj Kirchhoff vnovič pritožil. Izjavil je, da imata hišni posestnici že več kot 22 kokoši in se pritoževal vrh tega še čez posode za vodo, katere sta imeli hišni posestnici na vrtu, češ da prihajajo vsled tega v njegovo sobo muhe itd. Graški mestni svet je odredil nove poizvedbe. Stavbeni urad je dobil nalog. naj pregleda, če imata hišni posestnici v resnici več kokoši kolikor je bilo dovoljeno. Toda predsednik stavbnega urada se je temu u-kazu uprl in izjavil, da ne more od nobenega svojih uradnikov, ki so tehnično izobraženi, zahtevati, naj prešteva kokoši. Vsled tega je dobila ta nalog policija, ki je konstatirala, da se nahaja v Auerspergovi ulici št. 11, en petelin, 13 kokoši in sedem piščancev. Mestni svet je nato posestnicama Ramor m Schenkel naročil, da morata dve kokoši zaklati. Toda gospe sta to zahtevo odklonili z motivacijo, da gre tu za turške kokoši, ki niso nastanjene na vrtu, ki meji na hišo ravnatelja Kirchoffa. ampak na Auerspergovi ulici, ponoči pa na hodnik nju-jine hiše. Vrh tega so turške kokoši last nju-ninih soprogov. Magistrat je na to naprosil mestni fizikat, naj poda o teh turških kokoših svoje mnenje. Fizikat je konstatiral, da so te kokoši brezdvomno kokoši, nakar sta dobili obe gospe strogo naročilo, da se morata natančno držati navodil, katera sta dobili dne 19. februarja 1911 in ne smeta imeti več kot dovoljeno število kokoši. Rekurz je magistrat zavrnil, nakar je vsa kokošja pričkarija prišla pred upravno sodišče, ki je v sredo tožbo obeh gospe zavrnilo kot neutemljeno in izjavilo, da ima magistrat graški pravico prepovedati kokošim kaljenje nočnega miru. Nogometna tekma se vrši v oondeljek na travniku »pod Tivoli« ob 3. popoldne. Za umetnost. Kakor so že listi poročali, namerava prirediti »Splošno slovensko žensko društvo« v zvezi s slovenskimi upodabljajočimi umetniki, slikarji in kiparji, veliko 20.000 srečk broječo dobrodelno loterijo, katere izkupiček je namenjen v podporo ubogi pastorki, slovenski umetnosti. Pomnoženi odbor je sklenil. da naprosi vse domače umetnike in umetnice. naj bi poklonili nekatere svojih umotvorov brezplačno za dobitke loterije. Mnogo ljubljanskih umetnikov je že radevolje obljubilo svojo dejansko pomoč. Izven Ljubljane bivajoče umetnike pa naproša odbor po listih in pismeno, da blogovolijo z umetniškimi prispevki udeležiti se te dobrodelne akcije, ki bo itak samo v korist in v podporo umetnikov samih. Gg. umetniki so obljubili, da zberejo najmanj 200 slikarskih in kiparskih umotvorov, ki bodo razstavljeni maja ali junija t. 1. v paviljonu g. akad. slikarja Rih. Jakopiča. Razpečavanje srečk pa je prevzelo »Splošno slovensko žensko društvo«, ki hoče naprositi rodoljubne in u-metnost ljubeče Slovenke vseh slovenskih krajev. da mu po svojih močeh pomorejo pri tem delu. Srečke se bodo prodajale po 1 K in bo torej vsakomur dana lahka prilika, da prispeva svoj del na žrtvenik slovenske umetnosti. Žrtve ne bodo velike, treba le. da se pritegnejo s pridno agitacijo vsi sloji občinstva k temu rodoljubnemu delu. Agitacija pa ne bo težka, saj dobi ta ali oni lastnik srečke, ki je veljala samo 1 K. lepo domače umetniško delo ter ima zavest. da je pomogel slovenski umetnosti na noge. Izkupiček loterije se porabi deloma za nakup slovenskih umotvorov, da se na ta način omogoči eksistenca slovenskih umetnikov, deloma za podpore v prilog študij mladih domačih umetnikov. Občni zbor »Ljudske knjižnice St. Jurij ob juž. žel. se je vršil dne 31. m. m. ob povoljni udeležbi. Društvo poseduje 582 slovenskih in 202 nemških knjig, vse so v platno vezane, skupaj je 704 knjige. Za knjige, vezanje In drugi inventar se je dosedaj izdalo 1682.34 K. Izposodilo se je od dne 1. junija 1911 do 21. marca 1912 449 osebam 953 knjig. Dohodkov je blo v letu 1911 K 294.73. Stroškov K 254.65. Prebitek K 40.08. Dosedanji odbor je bil soglasno zopet izvoljen. Petek, dne 3. maja t. 1. gostujejo v St. Jurju pod okriljem našega društva gledališki igralci deželnega gledališča v Ljubljani pod vodstvom g. režiserja H. Nučiča, in sicer uprizore igro »Nebesa na zemlji«. O-pozarjamo vse Št. Jurčane in okoličane na to prireditev že sedaj. Gotovo bodo vsi tako zelo zadovoljni kakor pred 2. leti, ko so istotako gostovali pri nas ljubljanski igralci. Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učitelj-sklh društev bo letos imela svojo 24. skupščino v Celju v dneh od 9. do 11. avgusta. Prihodnje leto obhaja Zaveza svojo 251etnico z velikim zborovanjem v Ljubljani. Samomor. Iz Celovca poročajo: V sredo zjutraj so našli hišnega posestnika iz Ljubljane, ki je stanoval pri svoji svakinji na Beljaški cesti 55, v sobi obešenega na oknu. Vzrok samomora je neznan. Leuz se je v zadnjem času precej sumljivo obnašal in je bil silno otožen. Kačja nadloga v nemškem delu Afrike. Ko je gospa Farner Halbich iz Karlsbida v nemškem delu Afrike položila svojega otroka v posteljo in odšla v sosednjo sobo, je otrok nenadoma silno zakričal. Ko je prišla gospa vsa prestrašena na lice mesta, je zapazila velikansko kačo, ki je prišla iz postelje otroka in zginila skozi neko luknjo v sobi.. Mati je hitro izsesala otroku strup z rane n poklicala zdravnika, ki je otroku rešil življenje. Grad Kacefov zgorel. Starodavni grad Kacefov pri Plznu, ki je bil last znane rodbine Metternich, je v sredo zgorel do tal. Zgodovin- sko znana dvorana s krasnimi freskami in dragocenimi slikami je popolnoma uničena. Vsled hudega vetra so frčale iskre daleč naokolo in v vasi Kačefov povzročile na treh krajih o-genj, katerega so pa povsod še pravočasno zadušili. Za praznike. Gostilničar Peter Burja iz Spodnje Šiške je kupil te dni več perutnine. Neki dolgoprstnež, ki se je hotel za praznike dobro preskrbeti, mu je predvčerajšnjem ponoči odnesel iz gostilniškega dvorišča kletko s 3 kg težkim petelinom. Ne vemo, če mu bo petelin kaj teknil. Narodna čitalnica v Celju proslavi v nedeljo, dne 14. aprila 1912 v prostorih Narodnega doma v Celju svojo 501etnico. Eksplozija dinamitne patrone. °udar Hel-bing iz Kiedzielike pri Krakovu jc včeraj iz neprevidnosti položil dinamitno patrono na peč. Patrona je nenadoma eksplodirala n vse stanovanje razrušila. Helbingova žena je bila raztrgana na drobne kosce, Helbing sam pa nevarno ranjen. Japonski vulkan bluje. Vulkan Miharaya-ina na otoku Oshima je pričel bluvati. Velikanske mase lave drve v nižino in groze uničiti vse bližnje vasi in vsa posestva. Prebivalci so pobegnili na ribiških čolnih v druge kraje. Vulkan je zadnjikrat odprl svoje žrelo leta 1868. in je takrat docela uničil več vasi. Pod kočiio nadvojvodinje. Lansko leto v jeseni je napravila nadvojvodinja Avgusta iz Budimpešte daljši izlet v kočiji. Na poti je ko-čijaž povozil neko 761etno delavko, ki je nato vložila pri najvišjem sodišču maršalskem sodišču proti nadvojvodinji tožbo na odškodnino. Obravnava se je vršila te dni v Pešti. Tožba je bila zavrnjena, ker tožiteljica ni mogla dokazati, da se ji je pripetila nezgoda radi tega, ker je kočijaš nadvojvodinje prehitro vozil. Na trditev tožiteljice, da ji je nadvojvodinja sama izjavila, da je le neprevidnost kočijaža povzročila nezgodo in ji celo obljubila odškodnino, se sodišče ni moglo ozirati, ker nadvojvodinja ne more ničesar obljubiti, kar bi bilo obvezno za njenega soproga. Viharji, snežni zameti in vremenske katastrofe. Iz vseh krajev Evrope prihajajo poročila o velikanskih viharjih, ki so divjali zadnje dni in povzročili ogromno škodo. Na francoski obali, ki je v zadnjem času že toliko trpela radi raznih neurij, je razsajal te dni zopet strašen snežni vihar. V Rokavskem prelivu je ponesrečilo več jadrnic. Ribiški parnik »Colig-ny« se je potopil z moštvom vred sredi morja. Zlasti strašna poročila prihajajo iz Amerike, kjer je veletok Misisipi prestopil svoje bregove in poplavil deželo daleč naokolu. Na tisoče ljudi je brez stanovanj in hrane. 1 1 1 Nesreča v gorah. — Dr. Cerk ponesrečil. Predvčerajšnjem popoldne so se na srednjih šolah pričele običajne velikonočne počitnice. Prof. dr. Cerk. ki je bil suplent na c. kr. učiteljišču, je smatral izredno lepo pomladansko vreme za najugodnejše, da poleti na kako bližnjo goro. Motili ga v tem sklepu tudi najmanj niso nesreče, ki so neusmiljeno pograbile zadnje čase na Snežniku več človeških žrtev. Motile ga niso v tem sklepu tudi debele snežene plasti, ki zadnje čase pokrivajo naše planine in gore. Dr. Cerk je pa pripadal med Slovenc v vrsto onih zagrizenih hribolazcev ki raje žrtvujejo življenje kakor da bi opustili kako gorsko bravuro, ako so se zanjo odločili. Odhod iz Ljubljane. V torek zvečer ob pol 7. uri z gorenjskim vlakom se je odpeljal dr. Cerk v spremstvu 7 dijakov, menda največ peto in šestošolcev proti Gorenjskem, kjer je izstopil v Zerovnici. da nastopi v normalnih časih sicer krasno, v tem pomladanskem času pa skrajno nevarno gorsko pot proti vrhu Stola, ki meri 2233 m. Dr. Cer-kova ekspedicija je bila oborožena z vsemi sredstvi proti najhujšim prilikam v gorah. Imeli so mladi turisti seboj vrvi, cepine, dereze (krempeže). tudi nahrbtnike so imeli dobro nabasane z dobrim proviantom. Dr. Cerk na vrhu Stola? Dr. Cerk je prijateljem pripovedoval, da bo. da se izogne plazovom in vsaki nesreči potoval po noči. Zatrjuje se. da je res takoj po dohodu vlaka v Zerovnico odrinil proti vrhu. Ker ie bila noč izredno krasna. lunin sijaj krepak. snežna plast zamrznjena, se domneva, da je dr. Cerk prišel z dijaki do Prešernove koče na Stolu, kjer je cela ekspedicija tudi kratek čas prenočevala. Ta domneva je tem bolj ve-rojetna. ker si je dr. Cerk preskrbel za Prešernovo kočo ključe. Prešernova koča leži kake pol ure pod vrhom in na vse zgodaj je dr. Cerk včeraj zjutraj obiskal tudi vrh. Brezdvomno so dijaki s Cerkom vred po trudapolni hoji z navdušenjem pošiljali domovini raz vrha bele kape mogočnega Stola gorske pozdrave. Hoja navzdol. Prijatelji in vešči hribolazci so dr. Cerka zelo svarili pred izletom na Stol. Zlasti so ga opozorili na njegovo strmino na nekaterih mestih. Tudi so mu dejali, naj nikar ne hodi niti navzgor niti navzdol med časom od 9. ure dop. do 3. ure popoldne. Takrat se namreč led taja in tudi plazovi ob teh urah strašno divjajo. In baš ob tem času je moral dr. Cerk zapuščati vrh in se napotiti proti domu. Zatrjuje se. da ni na celi takozvani »novi poti« na Stol. ki drži iz Žirovnice na vrh. nobenega drugega mesta, ki bi bil nevaren kot oni od konca vrha do koče. Tamkaj je neizmerna strmina. Na spodnji strani so strahoviti prepadi. Na tem kraju je bržčas zalotil hribolazce plaz lq jim prizadejal nesrečo. Prvo poročilo o nesreči. Včeraj zvečer ob pol sedmih zvečer je dobil učitelj Mihler na I. deški šoli v Ljubljani od svojega tovariša iz Javornika brzojavko: »Cerk ponesrečil. Naznanite starišem. Dijakom pomoč nujna.« Mihler je takoj obvestil vse merodajne faktorje o nesreči. Rešilna ekspedicija. Včeraj ob 10. uri 10 minut je odpotovala iz Ljubljane prva rešilna ekspedicija. Poročnik 27. alpinskega polka Werrlein je odšel kot poveljnik 15 mož broječega oddelka alpinistov. Civilistov je odšlo z vsemi pripravami za rešitev preskrbljenih kakih deset. Med njimi so dr. Demšar, dr. Fr. Zupanc, sloveči hribolazec Badiura. Sorodniki dr. Cerka. Na južnem kolodvoru sta se reševalni ekspediciji pridružila tudi Cerkov oče. davkar v pokoju in njegova sestra. Sivemu možu in sestri so oči iskrile v solzah za ljubljenim sinom oziroma bratom. Cela ekspedicija je odhajala iz Ljubljane pod utisom, da je dr. Cerk mrtev. Potniki, ki so prihajali iz Gorenjske, so pripovedovali, da je že tekom včerajšnjega dne, takoj po zaznanju nesreče, odšla večja družba domačih kmetov iz Žirovnice na kraj nesreče. Tudi so potniki zatrjevali, da je dr. Cerk mrtev, drugi pa. da so v smrtni nevarnosti. Ker je brzojavka tudi v tem smislu stilizirana. ta govorica morda ni brez podlage. Očeta so v tem smislu že včeraj na kolodvoru poučili, oče pa je obvestil sestro. Druga vest. Druga vest. ki so jo prinesli potniki iz Gorenjske. se glasi, da so mrtvi trije, med njimi dr. Cerk. Drugi dijaki so zakopani v snegu. Vsi so v smrtni nevarnosti, da zmrznejo, ako ne dobe pravočasno rešitve. Kontrolirati poročil seveda še ni mogoče. Najugodnejša rešitev bi pač bila. ako bi vsi ostali pri življenju. — Danes zjutraj smo odposlali na Gorenjsko posebnega poročevalca, da moremo jutri o nesreči kaj več poročati. Zadnja vest se glasi, da so dr. Cerka pripeljali mrtvega na železnično postajo (Žirovnica). dijaki pa se nahajajo v koči, le Koblerja se še pogreša. Trst in Primorje. Parnik a. Ll. »Gizela« je predvčerajnetn odplul iz Krete. Ko je bil že na širokem morju se mu je zlomil vijak. Pomagali so si z jadri nekaj ur. dokler jih ni k sreči videl kapitan Tripkovičevega parnika Arcadia in prišel na pomoč. Odpeljal je poškodovani parnik v Sudo. Protestni shod italijanskih dijakov. Pred-sinočnjem so imeli italijanski dijaki v prostorih »Lega degli insegnanti« po § 2. protestni shod proti upeljavi slovenščine mesto francoščine na goriški realki. Glavna govornika Miani in Štoka (Stocca) sta povdarjala posebno to. da primorskim italijanom ni potreba slovenščine. Sklenili so tozadevno resolucijo — in druge nesreče ni bilo. Nesreča v prosti luki. Na ital. parniku »Ma-rietta« se je utrgala vrv, ki je udarila po glavi 191etnega mornarja Josipa de Felice, da je padel onesveščen v morje, zvlekli so ga iz morja in odpeljali v bolnico, ker je težko poškodovan na glavi in pri ustih. Modras je pičil v Barbani 121etnega Josipa Mirkoviča. Ker so ga takoj odpeljali k zdravniku, upajo, da ozdravi. Nesreča pri strelnih vajah. V sredo se je v Pulju pri strelnih vajah pripetila nesreča, ki je zahtevala tri žrtve. Vojna ladija »Erzherzog Karl« je odšla ob pol 8. uri zjutraj z ladijo »Biif-fel« proti Rovinju, kjer so se na odprtem morju vršile nato strelne vaje. Na morju je divjal strašen široko. Ko so bile vaje končane. je vihar čolnič »Biiffla« na odprtem morju prevrnil. Vsi mornarji so padli v vodo. Dva sta izginila v valovih, dva sta se le z največjo težavo rešila na ladijo »Biiffel«, toda še od teh dveh je eden takoj po rešitvi umrl vsled popolne onemoglosti. Št. jakobska Čitalnica v Trstu priredi na Proseku igro s petjem »Pri belem konjičku«, ki je pri Sv. Ivanu prav dobro uspela. Upati je, da Prosečani upoštevajo požrtvovalnost Čitalnice in se v obilem številu udeleže igre. ki bode nudila mnogo zabave. Iz Proseka pri Trstu. Spoštovani gospod urednik! Zadnjič ste prinesli iz Proseka poročilo. da se misli postaviti tu Hajdrihov spomenik. Ideja je na zunaj blesteča ali v notranjosti nekaj, kar je pomisleka vredno. Vsak narodno čuteč Slovenec ima hvaležen spomin do moža, ki je posvetil narodu svoje duševne moči. Ali spomenik mu postavljati se ne ve. ako bi dandanes — v času vsestranskega napredka — bila primerno in odgovarjajoče, kajti tu pride marsikatero vprašanje vpoštev. na katero bi bilo težko sklepati odločitev. Spomenik bi stal od 5000 (tisoč pet) kron naprej, katero svo-to naj bi se nabralo med domačini. Prosečani. Svota za vas. v kateri sploh prebiva delavski in kmetski sloj. ni malenkostna. Spomin moža — ako se že hoče — bi se lahko na drugi na~ čin proslavil, od česar bi tudi narod ne imel več koristi in s tem bi bil njegov spomin toliko bolj proslavljen. Svota, ki je bila namenjena za spomenik. naj bi se v kaki drug blagi namen volila, in to kakor v čast ali spomin Hajdriha Naj bi se ustanovila Hajdrihova štipendija za par pro-seških nadarjenih dijakov! Koliko potrebno bi bilo. da bi se ustanovila vsaj za kmetsko mladino strokovna predavanja v kmetijstvu in vrtnarstvu. ter si pripravilo saj en šolski vrt, kjer bi se poučevalo v teh strokah. Kajti z žalostnim očesom se gleda na zanemarjenost našega okoličana v tem. in vendar je glavni predpogoj narodnemu obstanku — dobra gospodarska eksistenca. V Proseku in njega obližju je mnogo delavcev. klesarjev, zidarjev itd.; koliko bi bilo vredno, da bi se ustanovili večerni tečaji v risanju. računanju, knjigovodstvu, in temu slično. Take uprave naj bi se glasile na Hajdrihovo ime. V Proseku obstoja okrog 12 društev. Jako umestno bi bilo. da bi se ta društva zjedinila pod eno streho, torej v en dom. Iz svote, katero bi se imelo porabiti za Hajdrihov spomenik, naj bi se napravil en dom. kateri naj bi nosil ime »Hajdrihov dom.« Jako lep in nevenljiv spomin bi društvo napravilo nositelju svojega imena, ako bi isto svoto volilo družbi sv. C. in M. ter kupilo toliko Hajdrihovih kamnov za obrambeni sklad. In izven tega je mnogo nadarjenih slovenskih — skozi narodno čutečih — moči. katere vsled pomanjkanja ne morejo priti do svojega cilja, ter je njihov talent zakopan. S tem pride pokopan tudi isti, na katerega bi narod bil ponosen isti. kateri bi svojemu narodu služil in veliko koristil. S kakim hvaležnim srcem bi marsikateri prejel v takem kritičnem času slično podporo? Zadeva je resnega premisleka vredna in naj se ne postavlja mrtvim kamnitih ali bronastih spomenikov, ter živeče pustiti v bedi in težavah. NOVI RUSKI POSLANIK V CARIGRADU. Carigrad. 4. aprila. Novi ruski poslanik Mihajlo pl. Giers je z današnjim dnevom prevzel poslanske posle. RAZNO. PROSVETA. Gostovanja članov slovenskega deželnega gledališča ljubljanskega. Na veliko nedeljo, dne 7. aprila se vrši otvoritvena predstava v Gorici, v »Trgovskem domu«, burka »Vražji Rudi«. V pondeljek, dne 8. aprila gostovanje v Tolminu: izvirna drama Antona Funtka »1 ek-ma«. V torek predstava v Gorici. V sredo. 10. aprila gostovanje v Kanalu: velezabavna burka »Nebesa na zemlji«. V četrtek predstava v Gorici. V petek. 12. aprila drugo gostovanje v Tolminu: burka »Vražji Rudi«. V ponedeljek, dne 15. aprila drugo gostovanje v Renčah v dvorani g. Žnidaršiča »Nebesa na zemlji«. V sredo, dne 17. aprila gostovanje v Trstu (»Na-rodnidom«). Uprizori se sijajno uspela izvirna slovenska drama A. Funtka »Tekma«. V petek, dne 19. aprila gostovanje v Prvačini, v dvorani »Sokolskega doma« »Nebesa na zemlji.« — Ostale dneve se vrše redno gostovanja v Gorici in se uprizore drame: »Tekma«. »Reka«, »Grešna ljubezen«, »Kralj«; komedije: »V nočni kavarni«, »Zlata skleda«, »Gardist«, »Koncert«; burke: »Vražji Rudi«, »Milijon« in »Nebesa na zemlji«. — Repertoire je literaren, duhovit in zabaven. Sodeluje v celoti 18 članov slovenskega deželnega gledališča. Dame: Danilova k. g. Šetrilova. Wintrova, Bukšekova, Thalerjeva. Vera Danilova, Juvanova in Nuči-čeva. Gospodje: Nučič, Danilo, Povhe, Sima-ček. Križaj. Bukšek, Molek, Drenovec. Peček, in Habič. — V petek, dne 26. aprila se vrši gostovanje v Celovcu v hotelu Trabesinger. 'lo gostovanje sploh je prvo gostovanje slovenskih igralcev v Celovcu. Dalje gostujejo še^v Mariboru. Ljutomeru. Ptuju, Slov. Bistrici, St. Jurju ob južni železnici, Celju, Šoštanju, Brežicah. Trbovljah, Rudolfovem. Metliki in Ribnici. koder se dne 16. maja turneja zaključi. Najnovejše vesti, telefonska poročila. KRALJEVSKI KOMISARIJAT NA HRV A- ŠKEM. Zagreb, 4. aprila. Dosedaj je v mestu vladal popolen mir, prebivalstvo je mirno ter ne govori niti o komisarijatu, ker so po mestu razkropljeni brezštevilni detektivi in zasebni špi-joni. — Danes so krožile po mestu najrazličnejše vesti, tako se je govorilo, da je Čuvaj že odredil aretacijo najodličnejših politikov. Govorilo se je celo. da je aretiran bivši podban Nikolič pl. Podrinjski. Te vesti so pa le govorice. ki jih trosijo vladinovci, da bi razburili narod. Zagreb, 4. aprila. Na vseh poštnih uradih je odrejena najstrožja cenzura za pisma in brzojavke in telefonske pogovore. Poštnim uradom so prideljeni policijski uradniki in pa vladni zaupniki. .... £. Zagreb, 4. aprila. Vse časopisje je konti-scirano. v največji zadregi polnijo uredništva zaplenjene prostore z vsakovrstnim materija-lom. Vsaka najnedolžnejša vest zapade konfiskaciji. CESAR. Dunaj. 4. aprila. Cesarjevo potovanje na velikonočni odmor v Wallsee, ki bi se moralo izvršiti že v sredo, a bilo preloženo na danes, je zopet odgodeno. Odgoditev je baje v zvezi s kritičnimi dogodki na Ogrskem in Hrvaškem. PRAŠKI ŽUPAN. Dunaj, 4. aprila. Cesar je^ potrdil ponovno Izvolitev dr. Groša praškim županom. ZAPLENJENI LISTI. Praga, 4. aprila. Berlinski dnevnik »TSg-liche Rundschau« je priobčil daljše točno poročilo iz Dunaja o dogodkih na dvoru povodom zadnje Khuenove avdience pri cesarju, ter izdal tudi vesti o velikem sporu prestolonaslednika Franca Ferdinanda in nadvojvode Karlom Francom Jožefom, ter o medsebojnem sovraštvu soprog obeh nadvojvod, nadvojvo-dinje Cite in vojvodinje Sofije Hohenberške. Tukajšnji listi »Češke Slovo«. »Samostatnost« In »Narodni listy« so priobčili izvleček tega članka, a so bili zaplenjeni. KAzSODBa V ARMENSKI VELEIZDAJALSKI RAZPRAVI. Peterburg. 4. aprila. Obravnava proti članom tajne armenske zveze Dasmak - trintium, ki so bilj obtoženi veleizdaje, je končala po skoro dvamesečnem trajanju. Od 141 obtožen cev so štirje obsojeni na prisilno delo od 4 do 6 let. 26 na izgon v Sibirijo. 21 na trdnjavsko ječo za 3 mesece, nekoliko je obsojenih na na vadne zapore, a 94 obtožencev je popolnoma oproščenih. FRANCIJA V MAROKU. Pariz, 4. aprila. Generalnim francoskim rezidentom za Maroko je imenovan bivši diplomat, sedanji ravnatelj otomanske banke Re-vail. ki je zastopal Francijo pri pogajanjih Algecirasu. Razmišljen umetnik. Svoje dni je igral na Dunaju sloviti ruski virtuoz in pianist Pach-mann. O umetniku, ki je bil vedno skrajno zamišljen, se pripoveduje sledečo dogodbo: Pri neki slavnosti je bil v krogu najvišje aristokracije predstavljen Pachmann soprogi dvornega nadmaršala knjeginji Hohenlohe Knjeginja n* mogla prehvaliti Pachmannove umetnosti, nakar jo je umetnik vprašal, ako je tudi ona muzikalična; Knjeginja mu je to pritrdila in dodala. da je v toliko muzikalična, da more nuditi svojim otrokom prvi pouk v glasbi. Pachmann premišlja nekaj časa, potem počasi dvigne glavo in reče: »Visokost ima otroke?« — »Da« zopet molk; tedaj pa vpraša še Pachmann: Ali je visokost že poročena?« — Odgovora na to vprašanje ni več dobil, ker je vsa okolica izbruhnila v grozovit smeh. nakar se je zamišljeni umetnik Še le spomnil svojega čudnega vprašanja, opravičil se ni, pač pa se je prav zadovoljno nasmehnil. Nesreča krotilca zveri. V nekem cirkusu v Niirnbergu je nastopal znani krotilec Petricksen s svojimi dresiranimi tigri. Pred par dnevi pa se je zgodila nesreča, da so zveri planile na krotilca in ga nevarno ranile. O dogodku se poroča naslednje: Tigrica Lily je bila že nekaj dni sem jako nemirna in se ni hotela pokoravati krotilčevim ukazom. Ko jo je hotel spraviti pri predstavi v veliko kletko, se ni hotela nikakor podati na svoje mesto. Krotilec je začel tepsti nepokorno zver. nakar ga je hotela napasti, a on jo je s svojim bičem ukrotil, da je zlezla pod klop. kjer se je začelaJrgati z dvema tigroma. Petiicksen je hotel prepoditi nemirne živali in je šel proti njim. v tem trenutku je nastal med poslušalci nemir, krotilec se je obrnil, a tedaj planeta hipno dva tigra na njega; tigrica Aliče ga je zagrabila odspodaj za levo ramo, tiger Grace pa se mu je vspel na hrbet. Krotilec ni izgubil zavesti, skušal se je iznebiti zveri s svojim bičem, oddal je par strelov, slednjič se je posrečilo odtrgati zveri in sicer na ta način, da so izpustili iz pripravljenih hidrantov velike curke na besne zveri. Vendar sta tigra prizadejala krotilcu veliko ran, na levi rami in na hrbtišču ima pregriznjene vse mišice, vsa leva roka je zgrizena in spraskana. Na hrbtu ima 8 centimetrov dolgo in 2 centimetra globoko rano; z udarcem šape mu je zver odtrgala levo lice. pa tudi po glavi, prsih in rokah je ves zgrizen in spraskan. Prepeljali so ga v bolnico, vendar je težko upati, da bi okreval, ker se je na večjih ranah pojavil prisad. DAN“ se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin. - -i ..... I Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani Priporočna knjiga za velikonočne praznike izšla: = Novačan, TVnša vns I. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. P. v C. Hvala lepa za pojasnilo in poročilo. Se priporočam. — G. F. P. v Š. L. Hva- a za poslano zanimivost. Porabimo o prvi pri-iki. —Pravkar Biblioteka pisateljev sedanje dobe I. zv. Broširana K 3 —, okusno v platno vezana s knjižnim okrasjem K 4*50. V tem prvem delu ciklusa .Naša vas* je zbral pisatelj štirinajst motivov iz našega kmetskega življenja. Idejo knjige pove črtica .Misel". VJpretresljivem „Štefanu“ nahajamo svarilen zgled slabe vzgoje na kmetih. Bolno se nas tudi dojmi ..Čevljarski vajenec". Iz črtice „Nazaj je hodila" veje pristna naivnost, z ubogim ..Vaškim ateistom" pa imamo resnično sočutje. Humoristični sta povesti .Ženitev* in pa originalni „Žabji kralj". Druga živalska povest „Pes" ugaja vsled somornega naturalizma. Globokoresen in tragičen je »Spokornik Elija", „V kleti" pa se potaplja skopuh Mrkonja v lastnem vinu. Temu prvemu sledita še letos drugi in tretji del. V drugem srečamo „Vaškega Cyrana'', botra Coljo v „Sv. birmi", starega ,,Kuka“ in verskoblazno „Evico“. Med drugimi črticami je še zanimiv ..Sejalec", pesem v prozi, pomnik slavni Groharjevi sliki, ki mu je knjiga tudi posvečena. Tretji del pa obsega veliko povest lz vaškega življenja. ..Slovensko bratstvo" snuje študent Ivan Banov po naših krajih in odide razočaran vsled neuspehov v tujino. Mlad je še, morda se vrne . . . Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa v založbi Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 261 Modni salon m. Sedej-Strnad priporoča cenjenim damam V klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki = so vedno v zalogi. ===== Prešernova ulica. Palača mestne hranilnice. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Sveže ščuke in karpi iz sladke vode, kakor tudi navadne rite iz Severnega in Jadranskega morja dospejo veliki četrtek in petek zjutraj. T. MENCINGER, Ljubljana. ",‘AS Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, "i? Stritarjeva ulica štev. 8, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlog: na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 411 o 2 0 — 264 — Premeril je dvorano in se ustavil v ozadju ob steni pri malih vratcih. — Mož je silen, je dejal, in v slučaju, da bo kos vam vsem štirim in ga ne boste mogli pobiti z vašimi meči. ga morate pritirati pred ta vratca. Ostalo vas potem ne briga... Zadnje besede je spregovoril s čudnim IKmdarkom in se nasmehnil. Trojica je razumela ... Pričela se je sprehajati po dvorani in je čakala Ocquetonville-a. Ivan Neustrašni je bil izginil skozi vratca. Šel je po ozkem hodniku, ki se je zapiral na nasprotnem koncu z železnimi vratci, vodečimi v malo dvoranico, popolnoma obloženo zgoraj in spodaj ter na straneh s kamnitimi ploščami. Dvoranica je navdajala z mrzlo tesnobo in zdelo se je. kakor da kamen govori: pazile se. ki vstopate, smrt je naš namen in cilj... Ko je vstopil vojvoda, so se dvignile tri postave in molče obstale. — Vojvoda jih je premeril z očmi in dejal: — Gori na mizi leži vreča z zlatom. Trojica je zamolklo zarenčala. — Vsakdo izmed vas bo smel zakopati roko in odnesti toliko, kolikor obseže. Vreča je namenjena človeku, ki ga pričakujem. ako se pa zgodi narobe, boste videli vstopiti moža ... — Ki ne bo zapustil tega mesta nikdar več sam, je končala trojica v eni sapi. Vojvoda je zadovoljno pokimal in se odstranil. — 261 — Rešiti jo za vsako ceno in jo iztrgati kraljici. Dolgo je premišljeval in ugibal. Iskal je silnega, mogočnega zaveznika. Koga? Poznal je Ludvika Orleanskega, poznal Gringonueura, ki mu je obljubil pomoč v vsaki stiski in ki je živel v bližini Odette. poznal je Burgundčevo Četvorico. poznal je Ivana Neustrašnega ... Napenjal je misli celi dan in ko je naj?ol-nil mrak njegovo izbo, je bil Hardy le Passa-vant odločen: prodati svojo moč Ivanu Neustrašnemu in potom vojvode rešiti Odette! Ko je padla noč, so se opdrla vrata in vstopil je Ocquetonville. Hardy je naročil pijače in Ocqetonville je začel z glasom, ki je izdajal očitno nevoščljivost: — Srečo imate, plemič. Vse govori le o vas in o balu nocojšnje noči na kraljevskem dvoru. Kraljica vas je častila. — Znano mi je. je dejal Passavant brezbrižno. — Ah. ah! se je posmehnil Ocquetonville. Čudno navado imate odgovarjati. — Na kar se boste že morali privaditi, barone, rad ali nerad. — Pošilja me njegova visokost vojvoda... — Pravkar sem mislil nanj. — Zelo prav. Vojvoda vam sporoča željo, da stopite k njemu v službo in prihajam vam naročat... — že dobro, moj dragi. Izprazniva kozarce in na pot. — Na pot? , : > k : HUa Saint-PoL 66 Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Priporočilo! Pri nakupovanju suhih in oljnatih barv, lakov, firnežev i. i d. se obrnite na domačo tvrdko Premrl & Jančar v Ljubljani. Prodaja na drobno in debelo. — V zalogi so krasne fasadne barve. Tovarna: Kolodvorska ulica 18 in Dunajska cesta 20. ---------- Zahtevajte vzorce In cenik. ""........ r Brez razprodaje Namesto da veliko anonciram sem se odločil radi draginje otvorili separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije z 75°lo znižano ceno, da prodajam do velikonočnih praznikov občinstvu, ki reflektira na ceni in dober nakup. Pošiljam na izbiro tudi na deželo. Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah. Angleško skladišče obleku, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. M j UČITELJSKA TISKARNA Telefon štev. 118. v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8. Telefon štev. 118. Jan Legova knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, iiustrovana knjiga. Cena 1 20 K. M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K. Štupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1*50 K. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. Mešiček: Beležke Iz fizike in kemije. Cena 40 vin. Marolt: Zgodovinske učne slike. Cena 2 K. Vizitke Engelbert Gang!: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3'—, broširani K 2 60. Kuverte s firmo Kaj izide zopet 9 • Trgovske račune J Knjižnica IJčitdjskega kosmkta: Juička Mišjakotega zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena d 1’50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvežek. Cena 1*50 K. Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Zirovnikove narodne pesmi. I. in 11. zvezek. Cena d 20 vin. Bretl: Kako si o-liraninio zobe. Cena 20 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Razni napisi na lepenkah za šole. Aovo! Popravljalna znamenja na tabelah. Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil. Vse tiskovine za knjižnice. Uradne tiskovine J za županstva. Vse nainovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole« Stereotipija Litografija Muzikaiije Založba knjig V ^Učiteljski tiskarni« se tiskajo: Slovenski Rranik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik, JVasa Rodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec. — 262 — — Mar ne prihajate po me? — In vi ste pripravljeni z menoj? — Da. barone. Jaz ugajam vojvodi in vojt voda ugaja Passavantu. Grem, da mu rečem’ vaš sem visokost, razpolagajte z menoj. Ocquetonville je vstal. Bil je bled. — Ako je tako plemič, idiva. Kajti visokost ... — Gotovo že težko čaka moje odločitve... Vem. Idiva 1 Ocquetonville se ni ganil. Passavantovi odgovori so ga delali togotnega in čutil je, da se mu plemič roga. — Le besedo, predno greva, je zaškripal z zobmi. — Sto. če hočete, ljubi moj, se je posmejal Hardy. Samo, da ne prideva prepozno... — Gospod, vi se norčujete! — Kakor me je volja, barone. Tudi to znam. da! — Poplačate mi to, gospod, je zarenčal Ocquetonville. Kakor hitro boste opravili z vojvodo, vas pričakujem za zidom senžermen-ske opatije. — Hudirja, za zidom? — Ali se bojite, plemič? — Bojim? Ha, ali ne ljubi se mi hoditi tako daleč, barone, opraviva lahko kar tukaj na mestu. Ocqetonville je cedil od togote pene. — No, seveda, barone. Dva sva in toliko jih je potreba, da se po moško udarita. Za zidom, ne. navada diši po razbojništvu... — 263 — — Prokleti nesramnik! je zatulil baron. Jutri ti prevrtam goltanec za tvoja izzivanja. Hvali boga, da te moram danes respektirati! Passavant se je čudno nasmehnil in dejal: Sami ste iskali prepira in prisegam vam, da nisem imel namena brigati se za vas. Ali žalili ste me. Obiskali ste me in vzprejel sem vas. Pri meni ste. Vi imate ukaz, pardonirati me, jaz ga nimam. Halo, prožite! Nastavil je rapir. Tudi Ocquetonville je izvlekel meč, ali predno je prekrižal, se je premislil. — Do jutri vas moram respektirati. Volja, ki mi ukazuje, je močnejša, od moje. — Do jutri, bodi! je dejal Passavant in vtaknil rapir v nožnico. Načrt Ivana Nevstrašnega, ki je vabil Passavanta je bil sledeči: vojvoda je videl Hardyja pri napadu v gozdu in bil je prepričan, da je našel moža, ki ga je potreboval za Ludvika Orleanskega ... Ni se dolgo pomišljal s pripravami. Doseči je hotel cilj z zlatimi limanci. kar je pričala zvrhana mošnja zlata, ki je ležala na mizi v orožarnici. kjer je pričakoval vojvoda plemiča. Za vse slučaje je vinestil Courtheuse-a. Gui-nes-a in Scas-a v sosednjo sobo. — Ne premaknite se mi, dokler me ne slišite zaklicati: pri vseh svetnikih. Le ob tem klicu smete vstopiti. — Dobro, je dejal de Scas, in potem je mošnja naša? Ivan Neustrašni je zasadil vanj svoj pogled in siknil: — Da! Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom dobre reklame svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:: odvisnem dnevniku :: „DAN“ ker ima to inseriranje gotov uspeh. • ♦ Oglase za ,DAN“ sprejema po najnižjih cenah *Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.