List 43. Gospodarske stvari. 0 pogozdevanji Krasa. Zelo mikavno je citati, kako je govorilo avstrijsko gozdnarsko društvo v Trstu zarad pogozdovanja Krasa. „Novice" so nam v svojih listih 37. , 38., 39., 40. in 41. marsikaj v tem obziru povedale , med drugim tudi to, da bi morala najpred modra gozdna postava v djan-sko veljavo priti, viša oblast nad obrambo gozdov čuti, prosto ljudstvo pa učiti se, da bi dragoto gozdov (kaj ne tudi sadnih drevesec?) bolje cenilo itd. Kar se tiče gozdne postave, menim, da je postava 1863. leta dosti modra; da se pa v djansko veljavo spravlja, morali bi lastniki gozdov in soseske skrbeti. Učimo se od županije divačke gozd in drevje sploh varovati. Divačka soseska ima del hrastovega gozda, Zavod, Crkvenija in Radvanje imenovanega, še iz prejšnjega stoletja, ko so se nji in drugim sosednim soseskam, od grofa Petaci-a odkupljeni deli gozdov in pašnikov odstopili. Ko so pa sosedne soseske svoje dele že zdavno uničile,*) ga divačka župa-nija ostro varuje, in ne samo v gozdu, temuč tudi po ogradah (senožetih) stoji les prav tako kakor pod ključem , kajti za vsako vejico , ki jo tatinska roka odseka ali odreže, jo čaka ostra denarna in telesna kazen. To ti je najbolji gozdni ali poljski čuvaj , in tako je postava djansko izpeljana; — zraven je pa tudi visi oblasti za obvarovanje gozdov priložnost dana, zakaj stari prigovor pravi: „brez tožnika ni sodnika!" Tedaj posnemajmo v tem obziru vrlo di-vačko županijo! Prostemu ljudstvu naj se po mladosti v šolah cepi v srce vednost in ljubezen do gozdo- in sadjoreje; tak poduk pa more mladina edino le v drevesnicah najti. Al, do zdaj še marsikje pri šolah ni drevesnic, še pri takih šolah ne, ki imajo materijalnih in duševnih pomoči dovelj, in se jim tudi pripravnih prostorov ne manjka. Ne morem zamolčati, da cel6 pri Senožečah, kjer je že pred 30 leti drevesnica po učitelji gospod Andreji Pianu živo priporočana bila, se še zdaj ni za-njo pripravno seme našlo! — Tudi po čitavnicah bi se mogli bolj odraščeni ljudje v gozdo- in sadjoreji in v druzih vedah bistriti, pa žalibog, da cel6 po tacih selih in trgih, kakor je Sežana, Komen, Senožeče in Postojna, se čitavnice ne napravijo , saj vendar nikjer udov in za vodstvo sposobnih moči ne manjka! V Senožečah so se že večkrat udje za čitavnico pripravni naštevali, in izvedelo se je toliko vrlih možakov, da morebiti v no- *) Tako se bo gotovo tudi s senožeškimi gozdi kmali zgodilo, če se po dotični postavni poti hitro ne predrugači sedanje pogubljivo gozdno gospodarstvo, Pis. beni sosedni čitavnici ne toliko. Ce tudi je zaprek dosti, se vendar morajo kmali izpod nog spraviti. Na dalje beremo v „Novicah", da po Pivki, zlasti po dolenji, razno drevje vspešno raste; al ne prištevajte Pivke h Krasu; zakaj če Pivko dolenjo iz geogranč-nega obzira prevdarjamo, bomo gotovo najdli, da to prav nič čudovitega ni. Tudi v vremski dolini zmeraj gor za vodo „Reko" in pri Senožečah hrast in razno drevje rado raste; v vremski dolini se d& — to mi bo vsak pritegnil, kteremu je ova deželica znana — vsako sadno drevo s popolno zrelim sadom izrediti. V seno-žeških brdih je lega, in globoka, soldanova in brod-niko-ilovna zemljevina ne samo hrastovini, temuč tudi drugim drevesom pristojna. — Da bi pa hojevina v se-nožeški loži rastla, razun kar je je v 3—4 letih na knez Porcijevem delu gozda zasajene, ni res; ne enega jelovega ali borovega drevesca ondi ne najdeš; sama bukovina je; kar je pa je, je res izvrstne mlade rasti. Skoda, da sekira tako neusmiljeno po nji poje. Po Krasu se tudi hrastovina res večidel nahaja, al kakošno rast ima? Hrast dovršuje svojo popolno rast navadno v 200 letih, in doseže visočino v srednje-do-brih tleh od 100—120', posrednjo debelost pa 3—4', za kurjavo se prišteva h bukovini kakor 92 :100. Al po-gledimo po Krasu, kamor koli, tudi v lipiškem gozdu, kjer je že od leta 1580 zasajeno hrastje, kako da v rasti napreduje? Odžagajmo ktero koli poljubno hrastovo deblo pri tleh, in preštejmo letine, in videli bomo, da hrast na Krasu še polovice svoje navadne rasti v debelosti ne doseže, v visokosti pa še veliko bolj zaostaja; — ravno zavoljo tega je les kraškega hrasta tako trden. Primerimo pa hrastu brest*), kteri, kakor sem že zadnjič povedal, v 70 do 100 letih 60 do 90' visok in po 2 do 3' debel izraste, za kurjavo pa se meri z bukovino kakor 97: 100. Poglejmo breste v drevoredu ranjkega Tominca poleg Storj&n: kakošno rast so v 40 letih dognali, in prepričani bomo da brest, posebno pa gladki ali poljski brest, (ulums campestris) je oče krašovskega drevja, kajti vse drugo drevje je daleč daleč za seboj pustil. Na Krasu nahajamo breste čez 36' visoke in čez 1' debele v posredni meri. Čeravno brest s svojimi korenikami precej plitvo in široko sega, vendar se Krasu že zarad mehkega podnebja zelo prilega. — Vsa druga je pa pri hrastu, ki naredi globok koren ali kol v tla, a vedno na vse strani zaostaja, če svojega prostora ne najde; taka je tudi na Krasu ž njim, tedaj nikar ne silimo Krasu nepriličnih dreves, iščimo in priporočajmo raji Krasu primerna drevesa. Brest se dozdaj res bolj redko na Krasu nahaja, *; Brst ni pravo, zakaj brst, brstje" imenujemo po Krasn drevesno popje, kadar listje odpade, od česar tudi srne pozimi živež dobivajo. Pis. ----- 346 ----- pa kaj je tega bilo krivo? Nič druzega kot njegova korist; če ga za frodelj ne posekajo ali odrežejo, pride pa za paladič ali kole pri vinski trti prav, ker je veči del gladke in ravne rasti, pa tudi zel6 trpežen. — Ranjki Tominec ni ne enega hrasta v svoj drevored zasadil, ker je dobro vedel, da le počasi raste. Ker ravno o Tominčevem drevoredu pisem, ne morem si kaj , da ne bi omenil neznanega modrijana, kteri je vse drevje imenovanega drevoreda preteklo spomlad poleg Storjan tako obsekati dal, da se je bati, da ne bi v hudi zimi ali suši večidel vsahnilo, kajti samo nekoliko in prav malo vrhunca je drevescem pustil; — on misli morda, da je vsako drevo tako kakor topol, vrba ali beka za čist obsek pripravno; on gotovo ne ve, da drevo ima na vsakem perescu ali listu usta, pljuča in želodec, da more podnebne prvine na-se sapiti, potem jih po sebi razlivati; kajti dognana reč je, da vsaka rastlina dve tretjini svoje moči iz podnebja po listji in samo eno tretjino iz zemlje po koreninicah srka; čem krepkejši in veči so vrhi in veje drevja, tem lože se korenike krepčajo, raztezajo in tako se deblo širi. Dosti je takih mojstro - skazov, kteri grma od grma ločiti ne vejo, pa vendar se vedejo, da umejo gozdnarstvo! (Dal. prih.) List 44. O pogozdovanji Krasa. (Konec.) Topol tudi ni priporočila vreden za Kras; mar bi se tudi jelša priporočala, ki ima skor enake lastnosti s topolom. Umni Kraševec dobro ve* , kje da topol rad raste na Krasu. Breza belkasta „Betula alba" je tudi le z malo izjemki za Kras, zakaj ona ljubi redivno ilovno-pe-skasto, soldanovo in brodnikovo zemljo; ona na imenovani zemljovini zelo gosto požene, posebno pa po kakem izsekanem gozdu, tako, da jo gozdnar plevel imenuje. Posebno dobra bi bila za krilo golemu Krasu, ako bi ji zemlja bila pristojna; škoda, da je je na Krasu tako malo za-njo. Lipa — drevo slovansko — tudi po Krasu raste; večidel pa so staje za ovce iz nje zasajene in sicer iz letne lipe „Tilia pauciflora, T. europaea"; v 100 do 150 letih dovrši v dobrih, vlažnih in lahkih ap-nenih tleh visokost od 80 do 100', debelost celo 6 do 9' (na Krasu pa ne, zarad škrpelinastega sveta); za kurjavo je proti bukovini kakor 71: 100 vredna. Nje korist zarad cvetja je obče znana; les njen rabijo večidel podobarji, ostružnikarji, strugarji itd. tudi iz ličja njenega se pletejo ogrinjala, šturje, vrvi itd. Raste do 700 in tudi 800 let; mrčes ne mara za-njo, ona raste, čeravno je v sredi na široko votla, vendar naprej ; iz štora prav pridno mladike goste in dolge poganja; zavoljo tega se po Krasu vedno po malem nahaja ; ker dober frodelj daje, se ji vse mladike proti odsekajo ali porežejo. Češnja navadna, „Prunus avium, Cerasus dulcis." To drevo je obče znano in po Krasu zelo razširjeno, pa večidel v požlahnjenem stanu, ter spešno raste in dosti sadu prinaša skor vsako leto; tudi v Tominčevem drevoredu je je mnogo videti; še precej lepa drevesa se nahajajo, pa veliko lepša bi mogla biti, ako bi jim neusmiljene roke vsako leto o zrelosti sadu ne polomile vejic. Oreh in češplja v puščobi nečeta rasti, čeravno v kamnitih tleh rada rasteta, pa naj raji ondi, kodar se kaka gnojna maščoba po korenikah razliva; — oreh posebno pod kako cesto ali potjo, ali v kakem borjaču (dvorišču); le to je orehova lastnost, če blizo gnoja raste, se njegov sad večidel piškav nahaja; — češplja ----- 356 ----- pa ravno nasproti ima rada gnoj, in na takih tleh, kot kokošja jajca debel sad obrodi. Za pustobne kraške pašnike pa nista oreh in Češplja, zakaj vedno pri tleh ostajata in rumeni mah se jima po deblu in vejicah nabira; iz češplje pa napustobnem svetu celo trn postane. Božje drevo ali „ailanthus" ne vemo še, kaj da bo na Krasu storilo, ker se je komaj saditi začelo, tedaj čakajmo, da zvemo , kako da se našemu svetu in vremenu prileze. Mokavnica, po Krasu ,,Mokonca" imenovana, ,,Pirus aria, sorbusaria", se že od daleč izmed vseh drugih dreves lahko spoznd, ker je njeno listje spodej belo. Po Krasu se tega drevja celo malo nahaja, zakaj po škrpelinastem svetu ne more na kviško , ostane le grm, čeravno rad tudi samotno raste, pa tirja bolj vlažna tla; njen les je za marsikako rabo; nekdaj so z njegovega sadu celo moko mleli, tudi še dandanes se to godi; gozdnar ga pa prav malo obrajta, tudi Krasu ni pristojen. Rešeljike nikakor ne priporočajte; vsak Kra-ševec bi se takemu priporočilu smejal, zakaj on dobro njo in nje koristi pozna; za iglice pri jarmih jo tudi rabi, kadar ni drenovine pri rokah; kjer mu raste, če je kolikaj na poti, jo iztrebi. Tudi v gozdnarstvu je malo poznana in najučenejši gozdnarji današnjega dne kakor Grabner, Liebich, Massaloup, Ratzeburg itd., je ne omenjajo. (Kon. prih.) ------ 364 ------ O pogozdovanji Krasa. (Konec.) Mogoče je ves Kras pogozditi, to je res, al po posebnih krajih bi trebalo popred za zemljo skrbeti. Gospodje gozdnega društva so ogledovali skor večidel taki Kras, kjer je še kaj prsti in še kaj grmja in celo drevja raste. Ako bi se bili pa obrnili pogledat ška-lovnega hriba nad stranjo pri Vremih, potem za Divačo, namreč grebena od Kožljika do Lokve, in kamnitnih hribcev pri repnem Tabru, potlej škalovne puščobe dolnjega Krasa itd., bili bi se gotovo prepričali, da se nikakor ne da ves Kras tako lahko pogozditi kakor si kdo na prvi hip misli. In takih prostorov, da ni mr-vice zemlje, ampak samo čisto golo skalovje, ravno ko da bi bil kamniti tlak nalašč narejen, je žaiibog ne po sto, ampak po tisoč in tisoč oralov na Krasu. Da borovec, ne črni ne beli nista za Kras, kažejo domače skušnje; koder je bil dozdaj nasajen, se je tudi gotovo posušil. Borovec žene kol ali koren globoko v zemljo, tedaj tirja taka tla, da more brez zadržka v zemljo pomagati si. Da listje, kar ga od drevja odpada, potrhne med skalovjem in se uprsteni, ter raščo rastlin pospešuje, je gotova resnica; al vprašanje je: kedaj da bo listje od tistega drevja odpadalo, ki se ga komaj namerjavamo saditi ali sejati? In ko bi se to tudi zgodilo, ga burja tako razrešeta, da ga peresce ne ostane. Da je saditev gozdnega drevja na Krasu bolj koristna kot setev, ni popolna resnica, zakaj po bolj plitvih tleh bi se bolj saditev, po žlebinah , žlotah ali dolinkah pa bolj setva ponesla, kajti po žlebinah, posebno v zavetjih in po dolinkah je povsod rodovitne zemlje na debelo; ako bi se tukaj zdravo in frišno seme sejalo, moralo bi kaliti ter bi dalo neizmernih domačih sadik za presajo , in gosta drevesca bi pa že v drugem letu sama sebe sončnega prepeka branila; — brez zalivanja pa se ne bo ne setev, ne saditev ponesla. Da še Krasu najhitreje in gotovo k drevju saj nekoliko pripomore, je res prva potreba, da se tiste strani, kjer še kaj grma raste, od paše odločijo, in to prav brez zgube in težave, kajti po ravninah se skor cimica drevja ali grmovja ne vidi, le po skalovji, kodar je še kaj prsti in kamor ne morejo goveda in ovčji bleki stopati, se dobivajo še razne listne rastline. Menim, da tacih prepovedancev ne bi bilo treba obzidati; umnemu in ubogljivemu Kraševcu bi bila zadosti prepoved od soseske, in šopki slame na vejah bi mu, kakor je navadno, meje ali termene prepovedanca kazali. Razdelitev saj dobrega sveta, kar ga je, se mora živo živo priporočati. V tem obziru so nam „Novice" že večkrat prav natanko vse razložile. Tedaj dajte kot skala trdnemu in pridnemu Kraševcu priložnost, da vam pokazati more, kako se Kras obdeluje, čisti in zasaja; kmali bojo njive, vinske trte, sadna in gozdna drevesa iz obzidane ograde kazale dobiček. Tedaj gospodje, ki ste na dotičnem mestu, nujte se, da bodo obraščene strani Krasa saj 15 let odmejene> ----- 365 —- pasi in vsakemu druzemu vživanju prepovedane, — in razdelite boljši svet na posamesne upravičence, in ni vam potem skrbeti, da ne bi to v malo letih pomagalo Kraševcem na bolj i stan! J. Zelen.