Dr. Nevenka Kregar Velikonja, dr. Vladka Lešer, Ana Mihelič Ekonomski vidiki obvladovanja okužb s podančico Prejeto 22. 6. 2021 / Sprejeto 25. 10. 2021 Znanstveni prispevek UDK 338.5:616.995.132 KLJUČNE BESEDE: podančice, prevalenca, poraba zdravil, stroški zdravljenja POVZETEK – Podančice (Enterobius vermicularis) so majhne, približno centimeter velike gliste, belkaste barve, ki živijo v prebavilih človeka. Med glistami so najpogostejše povzročiteljice okužb, predvsem pri otrocih, ki obiskujejo šolo. Zelo razširjene so tudi v razvitem svetu. Število prijavljenih okužb v zad- njem desetletju strmo narašča, s tem pa tudi stroški zdravljenja. V Sloveniji se za zdravljenje teh okužb uporabljata zdravili Vermox in Zestaval. V prispev- ku smo z analizo podatkov o porabi zdravil anti- helmintkov ugotavljali povezavo med naraščanjem okužb s podančico in stroški porabe zdravil. Podatki so dostopni za zdravilo mebendazol (Vermox), ki je večinsko predpisovan antihelmintik. Z analizo trenda smo izdelali napoved nadaljnjega večanja prevalen- ce te okužbe in s tem povezanega porasta stroškov zdravljenja. Ob tem je seveda potrebno upoštevati, da je v modelu upoštevan le trend porasta okužb v zad- njih letih in da na dejansko spreminjanje prevalence parazitske okužbe vplivajo še številni drugi dejavniki. V razpravi opisujemo tudi druge stroške, ki zaradi okužbe nastajajo poleg stroškov zdravljenja. Received 22. 6. 2021 / Accepted 25. 10. 2021 Scientific article UDC 338.5:616.995.132 KEYWORDS: pinworms, prevalence, medication, co- sts of treatment ABSTRACT – Pinworms (Enterobius vermicula- ris) are small, about one-centimetre large worms of whitish color that live in the gastrointestinal tract of humans. They are the most common cause of parasi- tic worm infections, especially in children attending school. Pinworm infection is widespread in the deve- loped world. The number of reported infections in the last decade has been steadily rising, and hence the costs of treatment. In Slovenia, Vermox and Zestaval are used to treat these infections. In the article, we analyzed the data on the consumption of anthelmin- tic drugs to determine the link between the increase in infection and the cost of medicines. The data is available for mebendazole (Vermox), which is a pre- dominantly prescribed anthelmintic. With the trend analysis, we made a forecast of a further increase in the prevalence of this infection and the associa- ted increase in treatment costs. Of course, it should be borne in mind that the model considers the trend of the increase in infection in recent years, and that many other factors can influence the prevalence of parasitic infection. In the discussion we also describe other costs that are caused by infection besides the costs of treatment. 1 Uvod Podančice (Enterobius vermicularis) so majhne, približno centimeter velike gliste, belkaste barve, ki živijo v prebavilih človeka. Med glistami so najpogostejše povzro- čiteljice okužb, predvsem pri šolskih otrocih (NIJZ, 2017a). Okužba se prenaša s tesnimi socialnimi stiki, dajanjem igrač ali pripomočkov za pisanje v usta, pa tudi grizenjem nohtov, kar je pogosto značilno za vedenje otrok. Pra- skanje v perianalni regiji ter nedosledno umivanje rok sta dejavnika, ki sta povezana Ekonomski vidiki obvladovanja okužb s podančico 52 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2021) z bistveno višjo stopnjo okužbe. Prenos okužbe je pogostejši med sorojenci, ki sou- porabljajo isto spalnico, ter pri odraslih med spolnimi partnerji (Wendt in sod., 2019). Zaradi velike razširjenosti pri otrocih in občasnega pojavljanja pri odraslih simp- tomatska okužba z glistami (enterobioza) ostaja pomemben zdravstveni problem. Čeprav okužba s podančico v večini primerov poteka brez zapletov in je v približno 40 % primerov celo asimptomatska, ni redko, da je enterobioza povezana s precejšnjo psihološko stisko pri otrocih in odraslih, zato ti pogosto ne želijo poiskati zdravniške pomoči (Wendt in sod., 2019). Podančica je črevesni parazit, ektopične okužbe pa so mogoče tudi v številnih drugih predelih telesa, npr. genitalijah, peritoneju, jetrih, ustni votlini, pljučih, slepiču. Klinični zapleti zaradi enterobioze so redki. Občasno se lahko na opraskanih mestih zaradi intenzivnega perianalnega srbenja pojavi površinska bakterijska okužba. Poro- čali so tudi o drugih zapletih pri ženskih genitourinarnih organih, kot sta vulvovagini- tis in okužba sečil pri mladih deklicah. Največkrat se enterobioza omenja v povezavi z akutnim vnetjem slepiča (Rawla in Sharma, 2021). Raziskava je pokazala, da pred- stavljajo podančice več kot 10 % okužb med enteroparaziti, ki jih diagnosticirajo v vzorcih blata hospitaliziranih bolnikov (Atas, 2020). Namen prispevka je analiza porabe antihelminitikov v povezavi s prevalenco okužbe s podančico, ki je najbolj razširjen parazitski črv v razvitem svetu. 1.1 Razširjenost okužbe s podančico Spremljanje, preprečevanje in obvladovanje nalezljivih črevesnih bolezni v Slo- veniji poteka v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/2006) in podzakonskimi akti (Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, 1999). Na podlagi pravilnika so podančice uvrščene v 2. skupino nalezljivih bolezni in jih je zdravnik ob postavitvi diagnoze dolžan prijaviti NIJZ v roku treh dni. V letu 2018 (zadnji podatek, ki je na voljo) je bilo število prijavljenih primerov podančic 5509, kar je 11,6-krat več kot leta 2009, ko je bilo le-teh 476. V grafikonu lahko opazimo precej očiten eksponentni trend naraščanja zlasti v zadnjih 7 letih (slika 1). V novomeški regiji je število prijavljenih primerov glede na Slovenijo med 4 % in 12 % (tabela 1), kar kaže na to, da se okužba v posameznih letih bolj pojavlja v različnih regijah. 53 Dr. Nevenka Kregar Velikonja, et al.: Ekonomski vidiki obvladovanja okužb ... Slika 1: Prijavljeni primeri podančice v Sloveniji v letih 2009–2018 Vir: Sočan, M., Frelih, T., Klavs, I., Grilc, E., Grgič Vitek, M. in Učakar, V . (2019). Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2018. Ljubljana: Na- cionalni inštitut za javno zdravje. Tabela 1: Število prijavljenih primerov podančic v Sloveniji in novomeški regiji 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 544 478 546 748 1.035 1.455 2.154 2.715 3.620 4.917 5.509 Novo mesto 31 40 24 65 95 128 258 182 226 272 344 Delež 0,06 0,08 0,04 0,09 0,09 0,09 0,12 0,07 0,06 0,06 0,06 Vir: https://podatki.nijz.si/Table.aspx?layout=tableViewLayout2&px_tableid=NB3. px&px_path=NIJZ%20podatkovni%20portal__1%20Zdravstveno%20stanje%20pre- bivalstva__06%20Nalezljive%20bolezni&px_language=sl&px_db=NIJZ%20podat- kovni%20portal&rxid=44c2074d-8b3d-49af-9b23-a21a6fa03098. Iz analize prijavljenih primerov podančic po starostnih skupinah za obdobje dese- tih let (med 2009 in 2018) je razvidno naslednje (slika 2): Najvišji vrh oziroma največ primerov prijav je pri otrocih med petim in devetim letom (v Sloveniji otroci v osnovnošolsko izobraževanje vstopajo s petim ali šestim letom starosti, torej gre za osnovnošolsko populacijo). Med odraslo populacijo lahko vrh opazimo v starosti med 30 in 39 letom. Glede na starostno skupino sklepamo, da gre v večini primerov za starše otrok, ki imajo po- dančico in jo prenesejo na svoje starše. 54 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2021) Slika 2: Prijavljeni primeri podančice po starostnih skupinah v Sloveniji v letih 2009– 2018 Vir: Sočan, M., Frelih, T., Klavs, I., Grilc, E., Grgič Vitek, M. in Učakar, V . (2019). Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2018. Ljubljana: Na- cionalni inštitut za javno zdravje. Prevalenca podančice v različnih populacijah je lahko zelo različna. Chai in sod. (2015) so pri osnovnošolskih otrocih (761 vzorcev) v Južni Koreji ugotovili kar 47-od- stotno prevalenco. Hematti in sod. (2017) pa so v splošni populaciji v Iranu ugotovili 0,2-odstotno prevalenco okužbe s podančico. V študiji Patkovič-Colaričeve (2004), v kateri so proučevali tudi prevalenco okužbe s podančico pri predšolskih otrocih na Dolenjskem, so našli jajčeca podančic le v enem od 307 pregledanih perianalnih odtisov. 1.2 Zdravljenje okužbe s podančico Ko je diagnoza postavljena, okužena oseba prejme recept za zdravilo. V Sloveniji sta dostopni dve zdravili na »zeleni« recept. Najpogosteje uporabljen je Vermox (z zdravilno učinkovino mebendazol). Vermox ima širok spekter delovanja. Zavira tvor- bo mikrotubulov in zajedavcem prepreči izkoriščanje glukoze. Vermox zdravi okuž- be (infestacije), ki jih povzročajo podančica (Enterobius vermicularis; enterobioza), bičeglavec (Trichuris trichiura; trihurioza), navadna človeška glista (Ascaris lumbri- coides; askarioza), rudarska glista (Ancylostoma duodenal; ankilostomiaza), nekator (Necator americanus), parazitska glista (Strongyloides stercoralis; strongiloidoza), trakulje (Taenia spp.; tenioza) ter mešane infestacije (Navodilo za uporabo, 2010). Drugo zdravilo pa je Zestaval (z zdravilno učinkovino albendazol) (Zestaval, 2019). Obe zdravili sta glede na učinkovitost enakovredni (NIJZ, 2017b). 55 Dr. Nevenka Kregar Velikonja, et al.: Ekonomski vidiki obvladovanja okužb ... Pri terapiji z Vermoxom otroci, starejši od 1 leta in odrasli vzamejo 1 tableto me- bendazola (Vermoxa). Pri terapiji z Zestavalom otroci, starejši od 2 let, in odrasli vzamejo v enkratnem odmerku 400 mg albendazola (Zestaval), otroci, stari od 1 do 2 let, pa potrebujejo polovičen odmerek albendazola (200 mg). Po 14 dneh ponovimo zdravljenje z enakim odmerkom in trajanjem kot prvič, da zmanjšamo možnost pono- vitve okužbe (NIJZ, 2017c). Cena ene škatlice Vermoxa s šestimi 100 mg tabletkami je 4,76 EUR, cena škatlice Zestavala z dvema tabletkama pa je 3,25 EUR (Mediately, b. d. (a), Mediately, b. d. (b)). Vermox je največkrat predpisano zdravilo pri tej klinični indikaciji, podatki o po- rabi zdravila Zestaval niso dostopni. Zato smo v analizi stroškov upoštevali le zdravilo Vermox. V posamezni škatlici tega zdravila se nahaja 6 tabletk. Pomembno je, da zdravilo istočasno vzamejo vsi družinski člani, starejši od enega leta. Režim jemanja zdravila je enak kot za bolnika – tableta mebendazola ali albenda- zola v enkratnem odmerku in ponovitev čez 14 dni (NIJZ, 2017c). Bolnišničnih obravnav je relativno malo (tabela 2). Tabela 2: Število hospitalizacij zaradi enterobioze kot glavne diagnoze v letih 2013– 2018 Enterobioza (B80) 2013 0 2014 3 2015 7 2016 6 2017 4 2018 3 Vir: https://podatki.nijz.si/Table.aspx?layout=tableViewLayout2&px_tableid=B O05a.px&px_path=NIJZ%20podatkovni%20portal__4%20Zdravstveno%20 varstvo__06%20Bolni%c5%a1ni%c4%8dne%20obravnave__1%20Hospitalizaci- je%20zaradi%20bolezni&px_language=sl&px_db=NIJZ%20podatkovni%20por- tal&rxid=44c2074d-8b3d-49af-9b23-a21a6fa03098. 1.3 Definiranje stroškov obvladovanja okužbe Stroški, povezani z neko infekcijsko boleznijo, ne obsegajo le stroškov zdravlje- nja, ampak je potrebno pri poglobljenih analizah upoštevati tudi druge povezane stro- ške, npr. stroške testiranja, oskrbe, zdravljenja posledic, izgubo življenja (loss of life) in izgubljeni zaslužek (Prusa in sod., 2017). Ti stroški oz. kazalniki, ki jih opredelimo z leti življenja ali kakovostnimi leti življenja (QALY – quality adjusted life years), so upoštevani pri t. i. analizah stroškovne učinkovitosti (cost-effectiveness analysis). Analize stroškovne učinkovitosti se uporabljajo predvsem kot orodje za kritično oce- njevanje vrednosti zdravstvenih izdatkov ter pri načrtovanju razporejanja stroškov zdravstvenega varstva, zlasti ko želimo ovrednotiti učinkovitost preventivnih progra- mov ali novih metod zdravljenja (Azimi in Welch, 1998). 56 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2021) Če želimo opredeliti problem opisane parazitske okužbe ekonomsko, je potrebno opredeliti tudi trg. Tradicionalno gledano je trg definiran kot ponudba in povpraševa- nje na določenem geografsko omejenem prostoru. Kasnejše študije pa so pokazale, da zgolj geografska omejitev pogosto ni dovolj in se tudi ta spreminja glede na produkt ali storitev, ki jo preučujemo (Brooks, 1995). V našem primeru smo se odločili, da bomo ločili raziskavo na izvajanje preventiv- nih ukrepov in kurativnih ukrepov. Trg izvajanja preventivnih in kurativnih ukrepov pri obvladovanju okužb s podančicami lahko opredelimo glede na njihovo razširjenost in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravil za obvladovanje te problematike. Pri izvajanju kurativnih ukrepov predstavljajo trg osebe, pri katerih je diagno- sticirana okužba s podančico. Pri izvajanju preventivnih ukrepov pa lahko trg vedno razdelimo na več podkategorij. O preprečevanju okužbe oz. z okužbo povezanih zdra- vstvenih storitvah in zdravilih se večinoma pozanimajo le posamezniki, ki se z njo srečajo. Vendar pa bi kot potencialni trg za izvajanje preventivnih dejavnosti lahko označili praktično celotno populacijo, saj lahko do okužbe pride pri vseh ljudeh. Poleg tega je smiselno, da se o bolezni poduči celotna populacija, saj izvajanje preventivnih ukrepov brez dvoma privede do zmanjšanja števila okužb. Kot ciljni trg v naši razi- skavi opredeljujemo vse družine z majhnimi otroki (otroci in starši) in posameznike, ki so kakor koli povezani z otroki (vzgojitelji, učitelji, sorodniki …). Trenutni dejanski trg večinoma predstavljajo osebe, ki so se s podančicami že srečale v preteklosti. Šele takrat se po navadi poveča zanimanje za bolezen ter posveča več pozornosti preven- tivnim ukrepom in osebni higieni. Namen raziskave je bil ovrednotiti stroške zdravljenja okužb s podančico (kurati- ve), ki jih lahko utemeljimo z razpoložljivimi epidemiološkimi podatki, podatki o po- rabi zdravil ter rezultati ankete med starši osnovnošolskih otrok o načinih zdravljenja okužbe, ter glede na ugotovitve osmisliti preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb s podančico. 2 Metoda Anketiranje je bilo izvedeno med starši otrok, ki so obiskovali 1.–5. razred ene izmed osnovnih šol v Novem mestu v letu 2018. Z anketiranjem smo ugotavljali raz- širjenost okužbe s podančico, znanje in stališča staršev o okužbi s podančico ter načine zdravljenja v primeru okužbe. Odzvalo se je 225 respondentov. V analizo smo zajeli respondente, ki so poročali o okužbi s podančicami pri njihovem otroku v preteklosti. Za izračun stroškov zdravljenja smo upoštevali stroške porabe antihelmintikov. Podatke o porabi antihelmintikov smo pridobili na podatkovnem portalu NIJZ. Po- datki so dostopni do leta 2016. Število receptov smo primerjali s številom prijavljenih primerov. 57 Dr. Nevenka Kregar Velikonja, et al.: Ekonomski vidiki obvladovanja okužb ... Podatke o strošku hospitalizacij smo pri izračunu stroškov zdravljenja zanemarili zaradi majhnega števila primerov in pomanjkljivih podatkov o številu dni hospitali- zacije. Ker število prijavljenih primerov podančic eksponentno narašča (slika 1), smo želeli problem naraščanja prikazati s pomočjo napovedi števila primerov čez 5 let, za kar smo uporabili analizo trenda. Za izdelavo statistične analize smo uporabili program SPSS (IMB SPSS Statistics 20.0.0. za Windows). 3 Rezultati 3.1 Rezultati raziskave načinov zdravljenja okužb s podančico Med respondenti je bilo 70 takih, ki so poročali o okužbi s podančico pri svojem otroku. 63 (90 %) jih je odgovorilo, da je bilo za zdravljenje uporabljeno zdravilo, ki ga je predpisal zdravnik (Vermox ali drug antihelmintik), pri drugih otrok ni bil zdrav- ljen s takim zdravilom (5,7 %) oz. ne vedo, ali je bil zdravljen (4,3 %). V večini primerov so bili zdravljeni vsi člani družine (46 (65,7 %)), v 18 primerih (25,7 %) pa samo otrok. 6 (8,6 %) respondentov na to vprašanje ni odgovorilo. Na vprašanje o samozdravljenju je odgovorilo 64 respondentov. Večina (45 (70,3 %)) se ni posluževala samozdravljenja. Respondenti so kot način samozdravljenja na- vedli uporabo česna in česnovih pripravkov (15 (23,4 %)), druga zdravila, ki so jih kupili v lekarni brez recepta (2 (3,1 %)) ali druge metode (npr. bioresonanco, kitaj- sko medicino). V večini primerov so respondenti uporabljali samozdravljenje poleg zdravljenja z antihelmintikom (tabela 3). Respondenta, ki sta navedla, da pri otroku antihelmintik ni bil uporabljen, sta kot metodo samozdravljenja navedla jemanje pre- hranskega dopolnila Paraprotex ter drugo metodo, ki je respondent ni opredelil. Tabela 3: Uporaba načinov samozdravljenja glede na zdravljenje z zdravilom Vermox Zdravljenje z Vermoxom Da (n = 63) Ne (n = 4) Ne vem (n = 3) Samozdravljenje ni bilo uporabljeno 43 0 2 Uporaba česna in pripravkov iz česna 14 0 1 Uporaba drugih zdravil brez recepta – nakup v lekarni 2 0 0 Uporaba drugih zdravil brez recepta – nakup prek spleta 0 0 0 Druge metode samozdravljenja 3 2 1 Med zdravljenjem je 48 otrok (82,8 %) obiskovalo šolo, saj so prejeli tako na- vodilo s strani pediatra oz. navodila v zvezi s tem niso prejeli. Le 10 staršev (17,2 % vseh, ki so odgovorili na vprašanje) je poročalo o tem, da so dobili s strani pediatra navodilo, naj bo otrok določen čas med zdravljenjem doma. 58 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2021) 3.2 Izračun stroškov zdravljenja okužb s podančicami Stroške porabe zdravila Vermox prikazuje tabela 4. Javno dostopen je podatek o številu izdanih receptov za Vermox in skupna vrednost izdanih omenjenih zdravil. Število škatel in receptov je v 10 letih naraslo za 2,2-krat, strošek predpisanih zdravil pa za 4-krat (tabela 3). V letu 2018 je bilo kljub povečanemu zabeleženemu številu okužb izdanih manj receptov kot v letu 2017. Tabela 4: Podatki o porabi zdravil na zeleni recept, po ATC-klasifikaciji (5. nivo), Slovenija, za mebendazol Število receptov Število škatel Celotna vrednost receptov (EUR) 2007 14.084 21.721 72.371 2008 12.359 18.889 77.117 2009 11.596 17.588 110.400 2010 12.685 19.583 105.569 2011 13.818 21.761 137.532 2012 15.151 23.512 147.925 2013 17.726 28.006 176.022 2014 22.662 35.916 226.438 2015 25.737 40.462 255.753 2016 31.418 48.237 307.315 2017 34.067 50.797 323.797 2018 32.464 44.593 289.653 Vir: file:///C:/Users/Nevenka/AppData/Local/Temp/PC-Axis%20-%20Tabela%20Po- datki%20o%20porabi%20zdravil%20(2).html). V letu 2018 je bilo izdanih 32.464 receptov z zdravilno učinkovino mebendazol, ki so bili napisani za 44.593 škatlic zdravil. Skupna vrednost izdanih omenjenih ška- tlic zdravil v letu 2018 je bila 289.653 EUR (NIJZ, 2018). Za posameznika, ki zdravi okužbo s podančicami, sta dovolj dve tableti. Prav tako dve tableti potrebujejo vsi ožji družinski člani. V primeru, da je družina tričlanska, ena škatlica zdravila Vermox s šestimi tabletkami zadostuje za celotno družino. Trend naraščanja predpisanih receptov je v korelaciji s številom prijavljenih pri- merov, ki jih prikazuje tabela 5 (r = 0,969; p < 0,001). Za primerjavo naraščanja pred- pisanih terapij s številom prijavljenih primerov smo uporabili podatek o številu recep- tov. Število izdanih receptov glede na število prijavljenih primerov podančic je bilo v letu 2007 26,5-krat večje, v letu 2018 pa 5,9-krat večje. 59 Dr. Nevenka Kregar Velikonja, et al.: Ekonomski vidiki obvladovanja okužb ... Tabela 5: Izračun razmerja med številom izdanih receptov in številom prijavljenih primerov podančic v letih 2007–2016 Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Število prijavljenih primerov podančic 532 544 478 546 748 1.035 1.455 2.154 2.715 3.620 4.917 5.509 Število izdanih receptov 14.084 12.359 11.596 12.685 13.818 15.151 17.726 22.662 25.737 31.418 34.067 32.464 Razmerje med številom izdanih receptov in številom prijavljenih primerov podančic 26,5 22,7 24,3 23,2 18,5 14,6 12,2 10,5 9,5 8,7 6,9 5,9 3.3 Napoved trenda naraščanja okužb s podančicami Glede na podatke o naraščanju števila okužb v letih 2007–2018 z analizo trenda lahko napovemo trend naraščanja števila prijavljenih primerov podančic. Zgolj časov- na komponenta pri regresijski analizi pojasni 97,5 % variabilnosti v številu prijavlje- nih primerov. S tem lahko potrdimo, da število primerov prijavljenih podančic skozi zadnja leta narašča eksponentno. Zato smo izračun naredili s pomočjo eksponentnega časovnega trenda. Če predpostavimo, da bo trend naraščal, kot je med letoma 2007 in 2018, lahko v letu 2021 pričakujemo 11385 prijav. Ker je iz tabele 4 razvidno, da razmerje med številom izdanih receptov in šte- vilom prijavljenih primerov upada, je bolj relevantno za oceno stroška v letu 2021 predpostaviti tudi število izdanih receptov glede na obstoječi trend. Ocena kaže, da ob nadaljevanju trenda širjenja okužb v letu 2021 lahko pričakujemo, da bo število izdanih receptov 46055. 4 Razprava Vsak zdravstveni problem je povezan s stroški obvladovanja le-tega. V raziskavi smo želeli ovrednotiti stroške, povezane s širjenjem okužbe s parazitsko glisto po- dančico, glede na podatke, ki kažejo povečevanje števila okužb v zadnjih letih (NIJZ, 2019). O stroških zdravljenja okužbe s podančico v znanstveni literaturi ni veliko podat- kov. Strošek zdravljenja posameznika je odvisen od cene zdravstvene storitve in cene zdravila na trgu. Na ravni države je strošek odvisen od prevalence okužbe. V Indiji je strošek zdravljenja entrobioze ocenjen med 500 in 1000 indijskih rupij, torej do 11 EUR (Monga, 2020), vendar so ti podatki neprimerljivi z evropskimi razmerami. Zdravstvena vzgoja, ki promovira znanje o enterobiozi, se je izkazala kot stroškovno učinkovita pri zniževanju stopnje ponovne okužbe pri šolarjih (Nithikathkul in sod., 2005). Dostopni podatki o prevalenci okužbe v Sloveniji so nam omogočili ovrednotenje stroškov kurative, v nadaljevanju pa razpravljamo tudi o stroških preventive in drugih stroških, povezanih s širjenjem okužbe. 60 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2021) Stroški kurative Zdravljenje okužbe s podančico je nujno za omejevanje širjenja te parazitoze. Po- večana incidenca okužbe v starostni skupini 30–39 let, ki ustreza skupini staršev ot- rok, pri katerih so okužbe najpogostejše, utemeljuje, kako zelo pomembno je, da se ob ugotovitvi, da je zbolel en član gospodinjstva, zdravi celotna družina/gospodinjstvo, saj se podančice hitro prenašajo. Glede na podatke, ki smo jih analizirali v naši raziskavi, lahko razberemo, da so se izdatki za izdana zdravila mebendazola za državno blagajno zgolj v roku enajstih let povečali za kar 4-krat. Če primerjamo število izdanih receptov za Vermox (32.464) v letu 2018 s številom prijavljenih primerov okužbe s podančico, lahko ugotovimo, da je število predpisanih receptov za 5,9-krat večje od števila prijavljenih primerov (v letu 2007 je bilo razmerje kar 26,5). Zdravilo Vermox se seveda uporablja tudi za zdravljenje drugih parazitoz, zato direktno sklepanje na prevalenco podančic ni utemeljeno. Ne glede na to pa je prevalenca enterobioz daleč največja med parazi- tozami (Grilc, 2012), pri katerih se predpisuje zdravilo Vermox. Glede na to, da je porast porabe zdravil v veliki korelaciji s porastom prijavljenih primerov okužbe s podančicami, hkrati pa le-tega nekajkrat presega, lahko sklepamo, da številni primeri okužbe s podančicami ostajajo nediagnosticirani in neprijavljeni. Incidenca črevesnih nalezljivih bolezni, izračunana na osnovi prijav, je dokazano nižja od dejanske (Grilc in Sočan, 2015). Kljub temu lahko iz teh podatkov sklepamo na več kot očiten porast parazitoz in posledično povečano porabo zdravil, kar se nedvomno pozna tudi pri učinkih na dr- žavno blagajno. Celotno število izdanih receptov za antiparazitike je pomembno tudi z vidika preventivnih ukrepov, poleg tega pa so za preventivo pomembni predvsem različni higienski ukrepi. Za napoved prevalence nalezljivih parazitskih bolezni se uporabljajo različni mo- deli (Zhou in sod., 2016; Truscott in sod., 2017). Zadnje objave navajajo predvsem hibridne modele, ki kombinirajo različne avtoregresijske metode (Zhou in sod., 2016), ali specifične modele, ki upoštevajo tudi specifike določenega parazita in dejavnike v vseh fazah življenjskega cikla (Truscott in sod., 2017). V naši raziskavi smo glede na majhno število podatkov, kumulirano po letih, uporabili analizo trenda in izračun regresijskega koeficienta. V kolikor bi se nakazani trend nadaljeval, lahko pričakuje- mo v letu 2021 že 11385 prijav. Če predpostavimo, da razmerje med celotno vredno- stjo receptov za mebendazol in prijavljenimi primeri ostane enako kot v letu 2018 (289.653/5.509) ter da se cena zdravila ne bo spremenila, bodo stroški tega zdravila v letu 2021 znašali že 598.602 EUR in se bodo tako povečali za 2,06-krat. Vendar je bolj realno pri projekciji upoštevati dejstvo, da se je to razmerje v preteklih letih manj- šalo. Projekcija za leto 2021 kaže, da bo ob nadaljevanju trenda širjenja okužb v letu 2021 število izdanih receptov 46055 in bo ob nespremenjeni ceni zdravila (4,76 EUR na pakiranje) ter ob upoštevanju faktorja 1,37 za izdano škatlo na recept (kot je bil v letu 2018) skupen strošek zdravljenja znašal 418.817 EUR. To pa pomeni povečanje stroškov zdravljenja za 45 % glede na leto 2018. 61 Dr. Nevenka Kregar Velikonja, et al.: Ekonomski vidiki obvladovanja okužb ... Na podlagi rezultatov ankete, da je bilo za zdravljenje okužbe s podančicami upo- rabljeno zdravilo, ki ga je predpisal zdravnik, pri 90 % otrok, pri katerih je bila ugo- tovljena okužba s podančico, lahko ugotovimo, da je to najpomembnejši element v strukturi stroškov zdravljenja. Do 30 % respondentov navaja tudi različne načine samozdravljenja, večina jih uporablja poleg predpisane terapije z antihelmintikom. Respondenti navajajo uporabo česna in prehranskih dopolnil (npr. prehransko dopolnilo Paraprotex, ki vsebuje tudi česen), bioresonanco, kitajsko medicino. Zaradi raznolikosti metod samozdravljenja stroškov le-tega ne ocenjujemo. Med stroške kurative sodi tudi strošek nadomestila za nego otroka, ki ostane doma. Glede na rezultate naše raziskave ostane doma 17 % otrok. Ker je vzorec pre- majhen, tega podatka ne moremo posploševati na raven Slovenije, lahko pa nam služi za okvirno oceno tega stroška. Starši otrok v tem starostnem obdobju so v tem primeru upravičeni do bolniške odsotnosti in nadomestila za nego otroka v višini 80 % OD, ki ga krije ZZZS. Če torej predpostavimo, da se cca 80 % vseh prijavljenih okužb nanaša na okužbe pri predšolskih in osnovnošolskih otrocih, je bilo le-teh v letu 2018 cca 4400. Če je 17 % teh otrok ostalo doma dva dni, je strošek ZZZS za nadomestila za nego otroka, ki so ga prejeli njihovi starši za 1496 delovnih dni, znašal 93.059 EUR (ob upoštevanju povprečnega mesečnega bruto OD 1.632,88 EUR v septembru 2018, ki je imel 21 delovnih dni (Povprečne mesečne plače, Slovenija, september 2018)). Stroški preventive Neposredne podatke o stroških izvajanja preventive in programih, namenjenih osebni higieni, je težko ovrednotiti. Javno dostopni so objavljeni podatki o izdatkih Republike Slovenije za preventivo (v letih 2014 in 2015) ter izdatkih za preventi- vo in javne zdravstvene storitve, ki so v letih 2003–2015 znašali med 74.144.000 in 120.494.000 EUR (SURS, 2015). Najvišji izdatki za preventivo so bili leta 2011, po tem letu pa se je začel obseg sredstev za preventivne dejavnosti zmanjševati. Nekoliko večji padec lahko zaznamo leta 2014, ki pa ga lahko pojasnimo z drugačnim navaja- njem podatkov (za leti 2014 in 2015 navedeni podatek vključuje zgolj podatke o izdat- kih za namene preventive in ne tudi javnih zdravstvenih storitev, kot je to vključeno v prejšnjih podatkih). Za preprečevanje okužb s podančicami je pomembno predvsem izvajanje preven- tive na področju ozaveščanja o pomenu osebne higiene in izvajanju le-te. Po podatkih SURS je bilo v letu 2016 v Sloveniji izvedenih 1835 aktivnosti na področju osebne higiene. Podatki iz preteklih let kažejo povečevanje števila aktivnosti in s tem tudi trend naraščanja izdatkov za te namene (SURS, 2018). Možnih dodatnih preventivnih ukrepov je veliko, v analizi stroškov pa bomo predstavili le najosnovnejše. Za preprečevanje širjenja okužb bi se bilo smiselno osredotočiti na povečanje pre- poznavnosti le-te. Z ozaveščanjem ljudi bi se lahko preprečilo marsikatero okužbo oz. bi to pomenilo hitrejšo diagnozo in zdravljenje ter manjšo možnost prenosov okužbe. 62 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2021) Najpogosteje uporabljeni pristopi pri ozaveščanju javnosti o neki problematiki so distribucija promocijskega oz. informativnega materiala (npr.: letakov, plakatov) in izvedba raznih delavnic oz. izobraževanj na to temo. Primer letaka za izvajanje preventive je pripravil NIJZ (dostopen na spletnem naslovu: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/preprecevanje_okuzb_s_ podancico_22.11._2017_0.pdf), prav tako so pripravili letak o podančicah, ki je na- menjen staršem (dostopno na spletnem naslovu: http://www.nijz.si/sites/www.nijz. si/files/uploaded/podancice_22._11._2017.pdf). Informativni letak za ozaveščanje o okužbah s podančico je nastal tudi v okviru projekta STOP PODANČICE (https:// fzv.uni-nm.si/uploads/_custom/FZV_pripone/raziskovalna%20dejavnost/podanci- ce_zlozenka_4.pdf). Elektronska gradiva običajno poiščejo le starši, ki se srečajo z okužbo. Da bi o širjenju okužbe ozavestili širšo javnost, bi bilo bolj učinkovito, da bi osnovnošolskim otrokom razdelili tiskane letake. Stroški tiskanja letaka v velikosti lista formata A4 v barvni paleti in obojestransko so v lokalni tiskarni enaki 0,15 EUR/ stran (o ponudbi smo se pozanimali v štirih tiskarnah: Copis, d. o. o., Fora, d. o. o., Karun, trgovsko in storitveno podjetje Kranj, d. o. o., in Kopirbiro FIC, Mateja Purger, s. p., in med njimi izbrali najcenejšo). Če bi na primer letake razdelili vsem otrokom, ki so vključeni v osnovnošolsko izobraževanje, takih je bilo v šolskem letu 2016/2017 176.898 (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, 2017), bi bil strošek take promocijske akcije enak 26.534,70 EUR. Še bolj primerno bi bilo, da bi kot ciljno populacijo opredelili predšolske otroke in otroke v prvih dveh triadah osnovne šole oz. njihove starše. Čeprav je strošek take kampanje signifikanten, pa bi bil glede na naraščanje stroškov zdravljenja upravičen. Na področju preventive so možne številne druge aktivnosti. Gotovo bi bila učin- kovita preventivna ukrepa pogostejše izvajanje delavnic o higieni rok in večji nadzor nad higieno rok tudi v nižjih razredih osnovne šole. Možno bi bilo večkratno naključ- no testiranje otrok ali pa morda vključitev testiranja v sistematske preglede mlajših otrok. Prav tako bi bilo smiselno, da se v primeru okužbe s podančicami posameznega otroka zdravi skupaj s celotno skupino, razredom oz. da se otroke v tej skupini testira. Koristno bi bilo že informiranje staršev vseh otrok v skupini, da so pozorni na more- bitne znake okužbe pri svojem otroku. Vsako ozaveščanje širše javnosti v začetni fazi lahko pomeni povečanje stroškov zaradi večjega števila obiskov zdravnika in večjega števila izdanih receptov, a če se širjenje okužbe omeji, se posledično zmanjšajo s tem povezani direktni in oportuni- tetni stroški. Oportunitetni stroški Alternativni ali oportunitetni stroški predstavljajo količino neke dobrine, ki se ji moramo odpovedati, če želimo imeti oz. kupiti drugo dobrino (Prašnikar, Koman in Domadenik, 2015). To pomeni, da če želimo imeti več enot prve dobrine, se moramo odpovedati več enotam druge dobrine in obratno. V primeru okužb s podančicami bi med glavni oportunitetni strošek šteli izgubo dobička zaradi odsotnosti staršev v času zdravljenja otrok oziroma zdravljenje bolezni 63 Dr. Nevenka Kregar Velikonja, et al.: Ekonomski vidiki obvladovanja okužb ... zaposlenih. Po navodilih NIJZ načeloma z vidika kužnosti pri glistavosti ni omejitev za vključitev otroka v vrtec/šolo. Priporočljivo pa je, da se otrok, ki ima podančice, v kolektiv vrne po končanem prvem krogu zdravljenja (NIJZ 2017b). Dejansko zaradi okužbe s podančicami otroci (in njihovi starši) v času zdravljenja le redko ostanejo doma, kar gotovo predstavlja enega izmed vzrokov tako velike razširjenosti podančic. Torej v primeru okužb s podančicami oportunitetni stroški, ki bi nastali zaradi nege otroka, niso signifikantni. Druga kategorija oportunitetnih stroškov so stroški, ki nastajajo pri zdravnikih, ki bi lahko v času, ko obravnavajo otroka s podančicami, obravnavali drugega pacienta z drugo boleznijo. Poenostavljeno to pomeni: manj kot je pacientov s podančicami pri zdravniku, več časa imajo zdravniki za obravnavo pacientov z drugimi boleznimi. Podobni oportunitetni stroški lahko nastajajo v lekarnah. Potopljeni stroški Potopljeni stroški so tisti, ki nastanejo pred neko odločitvijo in bodo obstajali ne glede na to, ali se za nek projekt odločimo ali ne. Potopljenih stroškov v računanje stroškov investicije nekega projekta ne vključujemo (Groznik, 2011). V primeru obvladovanja okužb s podančico lahko kot potopljeni strošek smatramo strošek raziskave stanja, zbiranja podatkov na ravni države in v okviru posameznih projektov. Ne glede na to, ali se bodo predlagani preventivni ukrepi izvedli ali ne, in ne glede na rezultate, ki jih bomo pri projektu dobili, so potrebna za izvedbo raziskave sredstva. Prav tako predstavljajo potopljene stroške tudi že vse narejene publikacije, opravljena izobraževanja in podobno. Ne glede na to, ali bomo v tem trenutku zaus- tavili vsa izobraževanja glede preventive in podobne projekte, smo v preteklosti že realizirali določene stroške na tem področju. V analizo stroškov projekta potopljenih stroškov ne vključujemo, ampak pri izračunu stroškov preventivnih in kurativnih de- javnosti vključimo le stroške, ki bodo nastali v prihodnosti. 5 Zaključek V prispevku smo želeli na primeru okužb s podančicami prikazati ekonomske posledice širjenja take parazitske okužbe. V širšem kontekstu ekonomske problemati- ke opisane parazitske okužbe smo poleg stroškov kurative in preventive definirali še oportunitetne in potopljene stroške, ki nastajajo v povezavi s to okužbo. V primerih, ko zaradi širjenja okužb naraščajo stroški zdravljenja, bi bilo smiselno povečati vlaganja v ciljane preventivne dejavnosti, ki bi posledično zmanjšale tako stroške kurative kot tudi povezane oportunitetne stroške. 64 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2021) Nevenka Kregar Velikonja, PhD, Vladka Lešer, PhD, Ana Mihelič Economic Aspects of Pinworm Infections Pinworms (Enterobius vermicularis) are small, about an inch large helminths, whitish in color, that live in the human gastrointestinal tract. Pinworms are the most common cause of parasitic infections, especially in children attending school (NIJZ, 2017a). The prevalence of pinworms in different populations varies greatly: from 47% (Chai et al., 2015) to 0.2% (Hematti et al., 2017). In Slovenia, there are Rules on the reporting of communicable diseases and spe- cific measures for the prevention and control thereof. Pursuant to this policy, subjects are classified in Group 2 of infectious diseases and the physician has to report the diagnosis of parasitic infection within three days (Rules on the reporting of commu- nicable diseases and specific measures for the prevention and control thereof, 1999). In 2018 (the last available data), the number of reported cases of pinworm infecti- ons was 5509, which is 11.6-times more than in 2009, when there were 476 reported cases. The growth in reported cases occurred after 2011. The highest number of repor- ted cases is in the group of children between the ages of 5 and 9 (elementary school population). The peak in the adult population is between 30 and 39 years of age (the children's parents). Once diagnosed, the infected person receives a prescription for an antiparasi- tic drug. The most commonly used is Vermox (the active substance is mebendazo- le). Another medicine is Zestaval (with the active substance albendazole) (Zestaval, 2019). Both drugs are equivalent in terms of efficacy (NIJZ, 2017b). We only conside- red Vermox in the cost analysis, as it is the almost exclusively prescribed drug in this clinical indication. Each box contains 6 pills of 100 mg each. The price of one box is EUR 4.76 (Mediately b.d (a)). It is important that all family members take the medici- ne at the same time, when one member of the family is diagnosed. The management of any health problem causes costs. The aim of the paper was to evaluate the cost of treatment (curative), which can be justified by the available data, while the costs of prevention and other related costs are hypothesized. The costs associated with an infectious disease represent not only the cost of tre- atment; other in-depth costs should be taken into account in in-depth analyses, e.g., the costs of testing, care, the treatment of consequences, loss of life and lost earnings (Prusa et al., 2017). These costs or indicators can be defined also by years of life or quality adjusted life years (QALY) and are taken into account in the so-called cost-e- ffectiveness analysis. Cost-effectiveness analyses are primarily used as a tool for criti- cally assessing the value of healthcare expenditures and for planning the allocation of healthcare costs, especially when evaluating the effectiveness of prevention programs or new treatment methods (Azimi & Welch, 1998). In order to identify the economic impact of the parasitic infection described, it is also necessary to define the market. Traditionally, the market is defined as supply and 65 Dr. Nevenka Kregar Velikonja, et al.: Ekonomski vidiki obvladovanja okužb ... demand in a specific, geographically restricted space. Later studies, however, have shown that a mere geographical restriction is often not enough and also varies accor- ding to the product or service under study (Brooks, 1995). In our case, we decided to separate the research into the implementation of pre- ventive and curative measures. When implementing preventive measures, virtually the entire population could be defined as a potential market for prevention activities, as infection can occur in all people. Moreover, it is rational to educate the whole popula- tion about the disease, since the implementation of preventive measures undoubtedly leads to a reduction in the number of infections. The current real market are mostly people who have already faced pinworm infection in the past. This experience usually causes an increase in interest in the disease and increased attention to preventative measures and personal hygiene. The available information has allowed us to evaluate the cost of the curative me- asures, and we discuss further the costs of prevention and other costs associated with the spread of infection. To investigate treatment methods in the case of infestation, a survey was condu- cted among parents of elementary school children aged 6–10. 225 parents responded. The analysis included respondents who reported pinworm infestation in their child in the past. Among the respondents, there were 70 who reported pinworm infection in their child. 63 (90%) answered that a medicine prescribed by a doctor (Vermox or another anthelmintic) was used for treatment, while other children were not treated with such a medicine (5.7%) or the parents did not know if their child had been treated (4.3%). In most cases, all family members were treated (46 cases or 65.7%), and in 18 ca- ses (25.7%) only the infected child. 6 respondents (8.6%) did not answer this question. The question about self-medication was answered by 64 respondents. The majo- rity of respondents (45, or 70.3%) did not use self-medication. The respondents cited garlic and garlic preparations (15, or 23.4%), other over-the-counter medicines (2, or 3.1%), or other methods (e.g., bioresonance, Chinese medicine) as self-medication methods. In most cases, the respondents used self-medication in addition to anthel- mintic treatment. The respondents who stated that an anthelmintic had not been used in the child stated that they took the food supplement Paraprotex as a method of sel- f-medication and another undefined method. Curative costs The treatment of a pediatric infection is essential to limit the spread of this para- sitosis. The increased prevalence of infection in the age group of 30–39, correspon- ding to the group of parents of children with the most common infections, justifies the importance of treating the whole family/household when one household member is ill, as the parasites spread rapidly. The incidence of intestinal infectious diseases, calculated on the basis of reports, has been shown to be lower than the actual one (Grilc & Sočan, 2015). 66 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2021) For the analysis of the costs of treating infection, we analyzed a number of prescri- bed drugs.Information on the number of prescriptions for Vermox and the total value of the medicines issued is publicly available. In 2018, 32,464 prescriptions were given for the active substance mebendazole, and 44,593 boxes of medicines were issued (NIJZ, 2019). We used the number of prescriptions to compare the increase in prescri- bed therapies with the number of reported cases. The number of prescriptions issu- ed according to the number of reported cases of pinworm infections was 26.5 times higher in 2007 and 5.9 times higher in 2018. Nevertheless, we can conclude from this data that there is more than a clear incre- ase in parasitosis and in the consequent consumption of medicines. Different models are used to predict the prevalence of infectious parasitic diseases (Zhou et al., 2016; Truscott et al., 2017). In our study, we used trend analysis and regression coefficient calculation, given the small amount of data accumulated over the years. If this trend were to continue, we could expect 11,385 applications in 2021. The projection for 2021, based on a regression analysis of the number of prescriptions issued, predicts 46,055 prescriptions issued. Based on the results of the survey showing that an anthelmintic drug prescribed by a doctor was used to treat pinworm infection in 90% of infected children, it can be concluded that this is the most important element in the structure of treatment costs. Up to 30% of respondents also cite various methods of self-medication, however, due to the variety of self-medication methods, we have not estimated this. The costs of home care also contribute to curative costs. According to the results of our research, 17% of children stay home for treatment. In that case, the parents of children in this age group are entitled to sick leave and childcare allowance in the amount of 80% of the salary, which is covered by their insurance. Based on the number of reported cases, the average gross salary, and the assumption that a parent stayed with a child for two days, the cost of insurance would be EUR 93,059 in 2018. Prevention costs Direct data on the costs of implementing prevention and personal hygiene pro- grams is difficult to evaluate. Data has been published on the expenditure of the Re- public of Slovenia on prevention (2014 and 2015) and the expenditure on prevention and public health services, which amounted to between EUR 74,144,000 and EUR 120,494,000 in the period 2003-2015 (SURS, 2015). The highest expenditures on pre- vention were recorded in 2011, after which time the volume of funds for prevention activities began to decline. In order to prevent infection in a child, it is especially important to implement prevention in the form of raising awareness of the importance of personal hygiene. According to SURS data, 1,835 personal hygiene promotion activities were carried out in Slovenia in 2016. Data from previous years shows an increase in the number of activities and, consequently, an upward trend in expenditures for these purposes (SURS, 2018). There are many other possible preventive measures; here we propose an activity for raising awareness. 67 Dr. Nevenka Kregar Velikonja, et al.: Ekonomski vidiki obvladovanja okužb ... By raising people's awareness, many infections could be prevented. This would mean faster diagnosis and treatment, and less chance of transmission of infection. The most commonly used approaches in raising public awareness of a specific pro- blem are the distribution of information material (e.g., leaflets, posters) and by condu- cting various workshops and training on this topic. Electronic materials are usually searched for and found only by parents who enco- unter infection. In order to raise awareness of the spread of the infection to the general public, it would be more effective to distribute printed leaflets to elementary school children. The cost of printing leaflets has been calculated on the basis of the assumed cost of EUR 0.15/page). For example, if leaflets were distributed to all children enrolled in elementary education (e.g., 176,898 children were enrolled in the 2016/2017 school year), the cost of such a promotional campaign would equal EUR 26,534. Although the cost of such a campaign is significant, it would be justified given the rising cost of treatment. Many other activities are possible in the field of prevention. Preventive measures such as more frequently organised hand hygiene workshops and greater supervision of hand hygiene in the lower grades of elementary school would certainly be effective. It would also be reasonable to treat or test the entire group or class in the event of an infection in an individual child. It would also be helpful to inform the parents of all the children in the group so that they are alert to any signs of infection in their child. Initially, any outreach to the general public can mean an increase in costs due to more doctor visits and more prescriptions issued, but if the spread of the infection is limited, the associated direct and opportunity costs will be reduced. Opportunity costs Alternative or opportunity costs represent the amount of a good that we have to give up if we want to have or buy another good (Prašnikar, Koman & Domadenik, 2015). In the case of pinworm infections, the main opportunity cost would be the loss of profit due to the absence of parents during the treatment of children or the treatment of employee illness; however, we may consider this relatively insignificant, as the home care of infected children is short term and not very common. Submerged costs Submerged costs are those that arise before a decision is made and will exist re- gardless of whether or not we decide on a project. We do not include the submerged costs in calculating the investment costs of a project (Groznik, 2011). In the case of pediatric infection control, the cost of research on the condition, and data collection at the national level and within individual projects can be considered a submerged cost. In the paper, we wanted to show the economic consequences of the spread of such a parasitic infection in the case of pinworm infection. In the broader context of the economic problem of the parasitic infection described above, in addition to the costs 68 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2021) of curative and preventive measures, we have also defined the opportunity and sub- merged costs that arise in connection with this. In cases where the cost of treatment is rising due to the spread of infection, it would be wise to increase investment in tar- geted prevention activities, which would subsequently reduce the cost of the curative measures as well as the associated opportunity costs. LITERATURA 1. Ataş, A. D. (2020). The Distribution of Pathogenic Intestinal Parasites in Sivas Cumhuriyet University Faculty of Medicine Research and Application Hospital between 2006–2018. Turkiye Parazitolojii Dergisi, 44, št. 1, str. 25–30. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://doi.org/10.4274/ tpd.galenos.2020.6619. 2. Azimi, N. A. and Welch, H. G. (1998). The effectiveness of cost-effectiveness analysis in containing costs. Journal of general internal medicine, 13, št. 10, str. 664–669. doi:10.1046/j.1525- 1497.1998.00201.x 3. Brooks, G. R. (1995). Defining market boundaries. Strategic Management Journal, 16, str. 535– 549. 4. Chai, J. Y ., Yang, S. K., Kim, J. W., Choi, S. L., Song, G. Y ., Jung, B. K., Kim, M. J., Cho, J., Kim, D. G., Sohn, W. M., Jeoung, H. G., Cho, S., Park, J. B., Hong, S., Htoon, T. T. and Tin, H. H. (2015). High Prevalence of Enterobius vermicularis Infection among Schoolchildren in Three Townships around Yangon, Myanmar. Korean J Parasitol., 53, št. 6, str. 771–775. 5. Grilc, E. (2012). Infestacije s črevesnimi zajedalci v Sloveniji v obdobju od leta 2006 do leta 2011. eNBOZ, maj 2012, str. 17–21. Pridobljeno 24. 2. 2019 s svetovnega spleta: http://www.nijz.si/ sites/www.nijz.si/files/uploaded/enboz_maj_2012.pdf#page=17. 6. Grilc, E. and Sočan, M. (2015). Spremljanje nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo. Med Razgl., 54, št. 2, str. 5–9. 7. Groznik, P. (2011). Elaine razume potopljene stroške. Pridobljeno s svetovnega spleta: https:// www.finance.si/299742?cctest&. 8. Hemmati, N., Razmjou, E., Hashemi - Hafshejani, S., Motevalian, A., Akhlaghi, L. and Meamar, A. R. (2017). Prevalence and Risk Factors of Human Intestinal Parasites in Roudehen, Tehran Province, Iran. Iran J Parasitol., 12, št. 3, str. 364–373. 9. Kregar Velikonja, N. and Lešer, V . (2019). Raziskava o razširjenosti podančic pri šolski in predšolski populaciji V: Kregar - Velikonja, N. (ur.). Celostna obravnava pacienta. Novo mesto: Univerza v Novem mestu, Fakulteta za zdravstvene vede, str. 271–278. 10. Mediately. Vermox 100 mg tablete. Pridobljeno dne 24. 2. 2019 s svetovnega spleta: https:// mediately.co/si/drugs/NzX5noK7KJfdLnnAqn5xaa1C9XA/vermox-100-mg-tablete. 11. Mediately. Zestaval 200 mg filmsko obložene tablete. Pridobljeno dne 24. 2. 2019 s svetovnega spleta: https://mediately.co/si/drugs/OMQ7pIDWy3fkN36gVY1I65RFJx7/zestaval-200-mg- filmsko-oblozene-tablete. 12. Monga, J. (2020). Enterobiasis: Treatment, Procedure, Cost, Recovery, Side Effects And More. Lybrate. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://www.lybrate.com/topic/enterobiasis. 13. Navodilo za uporabo - Vermox 100 mg tablete. (2010). Pridobljeno dne 24. 2. 2019 s svetovnega spleta: http://www.zdravila.net/nujna/Navodilo%20za%20uporabo_Vermox.pdf. 14. NIJZ. (2017a). Pridobljeno dne 16. 2. 2018 s svetovnega spleta: http://www.nijz.si/sites/www.nijz. si/files/uploaded/podancice_22._11._2017.pdf. 15. NIJZ. (2017b). Okužbe s podančico (enterobiaza) - navodila za zdravnike. Pridobljeno s svetovnega spleta: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/okuzbe_s_podancico_navodila_za_ zdravnike.pdf. 69 Dr. Nevenka Kregar Velikonja, et al.: Ekonomski vidiki obvladovanja okužb ... 16. NIJZ. (2017c). Podančice - informacija za starše. Pridobljeno s svetovnega spleta: http://www.nijz. si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/podancice_22._11._2017.pdf. 17. NIJZ. (2019). NIJZ: Podatkovni portal. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://podatki.nijz.si/ Table.aspx?layout=tableViewLayout2&px_tableid=NB3.px&px_path=NIJZ%20podatkovni%20 portal__1%20Zdravstveno%20stanje%20prebivalstva__06%20Nalezljive%20bolezni&px_ language=sl&px_db=NIJZ%20podatkovni%20portal&rxid=44c2074d-8b3d-49af-9b23- a21a6fa03098. 18. Nithikathkul, C., Akarachantachote, N., Wannapinyosheep, S., Pumdonming, W., Brodsky, M. and Sukthana, Y . (2005). Impact of health educational programmes on the prevalence of enterobiasis in schoolchildren in Thailand. Journal of Helminthology, 79, št. 1, str. 61–65. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://doi.org/10.1079/joh2004272. 19. Patkovič - Colarič, J. (2004). Infestacija triletnih otrok s črevesnimi zajedalci na Dolenjskem v letu 2003. Zdravstveni Vestnik, 73, str. 873–875. Pridobljeno 24. 2. 2019 s svetovnega spleta: https:// vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2382. 20. Povprečne mesečne plače (2018). Pridobljeno dne 5. 5. 2021 s svetovnega spleta: https://www.stat. si/StatWeb/News/Index/7767. 21. Prašnikar, J., Koman, M. and Domadenik, P. (2015). Mikroekonomija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 22. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Uradni list Republike Slovenije, št. 16/99 in 58/17. Pridobljeno dne 24. 2. 2019 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRA V765. 23. Prusa, A. R., Kasper, D. C., Sawers, L., Walter, E., Hayde, M. and Stillwaggon, E. (2017). Congenital toxoplasmosis in Austria: Prenatal screening for prevention is cost-saving. PLoS neglected tropical diseases, 11, št. 7, e0005648. doi:10.1371/journal.pntd.0005648. 24. Rawla, P. and Sharma, S. (2021). Enterobius Vermicularis. StatPearls Publishing. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK536974/. 25. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. (2017). Nekaj statističnih podatkov o pravkar končanem šolskem letu. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://www.sviz.si/nekaj- statisticnih-podatkov-o-pravkar-koncanem-solskem-letu/. 26. Sočan, M., Frelih, T., Klavs, I., Grilc, E., Grgič Vitek, M. in Učakar, V . (2019). Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2018. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ epidemiolosko_spremljanje_nalezljivih_bolezni_v_sloveniji_v_letu_2018.pdf. 27. Število hospitalizacij zaradi bolezni, po glavnih diagnozah (MKB-10, trimestna koda) in spolu, Slovenija, letno po spremenljivkah: Leto, Spol in Trimestna glavna diagnoza. NIJZ (2019). Pridobljeno dne 10. 2. 2020 s svetovnega spleta: https://podatki.nijz.si/Table. aspx?layout=tableViewLayout2&px_tableid=BO05a.px&px_path=NIJZ%20podatkovni%20 portal__4%20Zdravstveno%20varstvo__06%20Bolni%c5%a1ni%c4%8dne%20 obravnave__1%20Hospitalizacije%20zaradi%20bolezni&px_language=sl&px_db=NIJZ%20 podatkovni%20portal&rxid=44c2074d-8b3d-49af-9b23-a21a6fa03098. 28. Truscott, J. E., Gurarie, D., Alsallaq, R., Toor, J., Yoon, N., Farrell, S. H., Turner, H. C., Phillips, A. E., Aurelio, H. O., Ferro, J., King, C. H. and Anderson, R. M. (2017). A comparison of two mathematical models of the impact of mass drug administration on the transmission and control of schistosomiasis. Epidemics,18, str. 29–37. Pridobljeno dne 16. 2. 2019 s svetovnega spleta: https:// www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1755436516300809?via%3Dihub. 29. Wendt, S., Trawinski, H., Schubert, S., Rodloff, A. C., Mössner, J. and Lübbert, C. (2019). The Diagnosis and Treatment of Pinworm Infection. Deutsches Arzteblatt International, 116, št. 13, str. 213–219. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://doi.org/10.3238/arztebl.2019.0213. 30. Zakon o nalezljivih boleznih (2006). Uradni list RS, št. 33/2006. Pridobljeno dne 24. 2. 2019 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO433. 70 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2021) 31. Zestaval (2019). Centralna baza zdravil. Pridobljeno dne 22. 12. 2019 s svetovnega spleta: http:// www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/829D040F041145E0C12580190083562F?opendocument. 32. Zhou, L., Xia, J., Yu, L., Wang, Y ., Shi, Y ., Cai, S. and Nie, S. (2016). Using a Hybrid Model to Forecast the Prevalence of Schistosomiasis in Humans. International journal of environmental research and public health, 13, št. 4, str. 355. doi:10.3390/ijerph13040355. Dr. Nevenka Kregar Velikonja, docentka na Univerzi v Novem mestu Fakulteti za zdravstvene vede E-naslov: nevenka.kregar-velikonja@uni-nm.si Dr. Vladka Lešer, docentka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani E-naslov: vladka.leser@gmail.com Ana Mihelič, magistrska študentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani E-naslov: ana.mihelic@yahoo.com