N
Poglejte n« številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA

tisi slovenskih delavcev r Ameriki.
J VBC KOT NA D ▲ N D O B
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST HA SVOJ DOM (I
Telephone: CHelse* 3-1242
j	iniciU ta n»iiift>i)
( i Citajte, kar Vas ranim« n
teth, 1MI Mt UM Pert Office el New York. N. 1.. under Aet of Ccagrem of Marri. 3rd, 1879.

No. 238 — Stev. 238
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 5, 1941 — PETEK, 5. DECEMBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
TRŽAŠKI ZAROTNIKI PRED SODIŠČEM
SLOVENCI SO PRIREJALI SKRIVNOSTNE SEJE V TRSTU, PRI KATERIH SO RAZDAJALI UPORNE SPISE. — PROFESOR CERMELJ JE PODPIRAL POLITIČNE BEGUNCE
V torek, 2. decembra, se je pred posebnim sodiščem za varnost države v Trstu pričela *X>dnijs'ka obravnava proti GO "upornikom," ki so obdolže-ni, da so skupno s "'komunisti in teroristi" skušali strmoglaviti fašistično vlado v Italiji.
pode Nemce v Ukrajini
Nemci to vrgli rezerve v boj, da vstavijo uničevalne napade na umikajoče se Nemce. — Edinole pri Mari upolu bo mogoče Nemcem se utrditi.
■' Poročila z ruske fronte naznanjajo, da je rdeča armada s tZa obravnavo vlada zelo ve- /svojimi silovitimi protinapadi
liko zanimanje, kakor že ne dolgo vrsto let. Obravnava pa je tudi prišla skoro popohio-ma nepričakovano, 'kajti o tem
prej ni <bilo ničesar Objavije- lajšal.« ruski pritisk na bežečo
zlomila nemški ofenzivi v gorenjem delu Donerevqga l>azona hrbtenico ter ni dosegla svojega namena, namreč, da bi o-
nega.
Obravnatve pred "posebnim sodiščem" so navadno tajne, samo obravnava proti velikim zarotnikom leta 1930 se je končala javno, da je bil na javnost napravljen t eni večji vtis.
I>a so Obtoženci foil i pripeljani r^fl : odisče v Trst, ni ni--	*iučaj, četudi *o
biH ''ztvv iii" izvrseru po ra«-tiVi krajih Italije. Trst sam ima pro cjšnjo slovensko manj hii\o, nj-gova okolica pa je sploh slovenska in ravno Trst ima za sdboj nmogo let burne zgodovine. Ker pa se vrši sod-nijska obravnava v Trstu, vlada za njo po celi Italiji veliko zniinanje, toda javnost nima utiša, da je bila upornost razširjena po celi Haliji.
Prvi dan je 'bil ipoklivan na zasliševanje dijak Vittorio
Sossi (Sosič). Iz tega <bi vsa-j--------
kdo sklepal, da se je ravno med1^ proti raZ80(fti t soai. dijaki razširila upornost proti ^ Q. pri.tožbe
armado izpred Rostova.
Poročilo iz Kuiibiševa pravi, da so Nemci na dolgi fronti južno od Harkova izvedli silovit protinapad, katerega pa so ftusi odbili in na<to saaiii pričeli s svojim proti napadom, s katerim so prisilili Nemce, da eo izpraznili več vasi. - Zasledujoči ntkukos w dovolijo Nemcem, da1 bi se mo-■gU vstaviti ter jih neprestano podijo ob AzovAem morju dalje proti za padu.
Feldmaršal von KleLst je že jwnov.uo prosil za pomoč in izpred Sebastopola je že bil odposlan močan oddelek, da l>o o-koli Mariupol a nai^lo postavil obrambo, kjer se bo mogla bežeča vojska vstaviti.
Rusi ]>a poročajo tudo o ve-
( Nad a 1 je va*n j e na 4. str.)
Rudarska stavka v Kirkland Lake, Ontario
Štra j kujoči rudarji so vprizoriH veliko parado v dokaz sloge. — 8 zlatorudnikov prizadetih.
Rudarska stavka v središču zlatega polja, Kirkland l^ake, (.hit., Canada, je že v drugem tednu. Osem rudnikov v tem okraju je prizadetih. Približno dva tisoč radarjev, članov lo-cala 240 International Mine :iid Mill Workers je na stavki za priznanje slroTfoVne unije, floni. Piketiranje se mirno vrši pred
vhodom v, rudnike.
Poročilo, ki je bilo oddano od strani podjetnikov trdi, da še vedno dela lo84 delavcev v rudnikih. — V to število je všteto tudi tethnično os oh je. — Pri normalnem obratu je zaposlenih 4503 delavcev.
Policijski šef R. Pinegar je v začetku stafvke naprosil Reeve Carterja za nadaljno policijsko li>onioč. V fxmede-
ijek, 24. novembra .je fbilo poslano v ta okraj še trideset procincijailnili stražnikov. Pinegar je rekel, da je to bilo potrebno, ker so se vršili več napadov od strani štrajkarjev na tudarje, ki nadaljevali z de-
DR2AVNA AFL ZA ZAŠČITO PRAVIC
Iz AHhmiv, N*. Y., poročajo, da .predvidevajo zakonodajne programe državne Delavske j federacije za prihodnje leto [razširjenje socialnih pridobitev na temelju nevvvorških socialnih i|»o»tav in zaščito obstoječih pravit* za zajamčenie kolektivnih pogajanj.
Izvršilni o«rbor Federacije je proti predlagani eentraliza-ciji državnih načrtov za zavarovanje proti nezaipo&lenoeti, če bi pomenilo to zmanjšanje finančnih sredsftev, ki so za tiewyorsko državo na rasjpola-go.
Izrvršilni wlbor je pozval tudi vse Federacije priključene unije, naj pošljejo brzojavne proteste vsem newyorškim kongresnikom. 'ki zahtevajo v kongresu zakonodajo proti stavkam.
— Mi se ne lw»mo zadovoljili z nobeno |K>stavo, — pravi izvršilni fKlbor. — ki bi kratila delavcem pravico do stavke ali bi jih silila zadovoljiti se s prisilnimi razsodbami.
Predloga proti stavkam
Zanjo je glasovalo 252, proti nji pa 136 kon-gresnikov. — Predloga določa 60-dnevno dobo ohladitve. — Ramspeckova predloga v o-zadju. — Predloga izročena senatu.
Včeraj je bilo na kratko po-ročano, da je poslanska zibor-uica sprejela z 252 proti 138 glasovom predlogo virgin i jske-ga demOkrata Smit'ha, ki je nekakšno nadomestilo za Ram-speckovo (predlogoj Dovoljenje bodo le stavke, za kater se 4x»-do izrekli delavci pri tajnem glasovanju, dočim bodo vsi izgredi, bojkoti in sknpatijski štrajki ostro prepovedani.
Predloga je bila izročena senatu, in se zaenkrat še ne ve, kakšna UMxla .jo'bo tam zadela. Senat bo nedvomno zahteval, da mora poteči med napovedjo in izbruhom stavke šestdeset dni. To naj l>i bila nekakšna "doba ohladitve", v kateri bi >e skorogotovo ta ali-' ona stranka .premislila ter papusti-la v svojih zahtevali.
Večina« zbornice se je odlomila za Smithovo predlogo, da->i ?>o j<» tekom debate močno napadli ter jo označevali kot delavstvu sovražno. Spočetka
je bila abornica dosti tbolj zadovoljna s predlogo kongres-nika Rainspecka, ki je l^ila- pa pozneje iz neznanih vzrokov potisnjena v ozadje.
Tik pred glasovanjem se je voditelj vladnih pristašev, kon-gresniik MaoCormack iz Massachusetts, ponovno zavzel za Rainspeckovo predlogo ter je [»osebno (ibsojal Smitliovo določbo, da se morajo vse delavske organizacije registrirati pri zvezni vladi.
— To je povsem v soglasju < sovražniki delavstva, — je vzkliknil 'MacCormack, — kateri že leta in leta zahtevajo prisilno inkoiiporacijo delavskih organizacij. Po mojem mnenju, naj se dalvske organizacije takrat inkdrporirajo, ko IkkIo inkorporirane tudi vse kapitalistične organizaei j e. Tistega časa bo pa« treba Je dolgo, dolgo čakati.
Vojna industrija tudi v kaznilnicah
V torek, 25. novembra so bili del a ve i pri W'rigbt-Hargri'aves rudniku rziilačani. To je prvikrat v dvajset letih, da so bili > .	. . , , - ... , , . tem iK>irIeilii zavzema prvo me-delavci plačani r»re<l vhodom , , ... 1 . ,
.. .. '	.... . sto zvezna kazmlnrea v A.tlan-
Xajrazličnejše vojne [»otreb-šiiine izdelujejo tudi v nekaterih ameriških kaznilnicah. V
vrIadi in da so dijaki zakrivili več umorov in so tudi skovaJi zaroto proti Muss'olwiiju.
Drugi ilan je l»il na zatožni klopi dijak poljedelske šole Antonio JSfcuka (Skok), doma tz 1'rsta. Na po^llagi {»olicijske preiskave je bila iproti Skoku sestavljena obtožnica, (^»segajoča 151 strani in navaja njegovo priznanje, da je njegova organizacija v Trstu bila v zvezi s komunisti in teroristi. Toda pozneje je 'bilo dognano, da je 21. avgusta Skok preiskovalnemu sodni'ku pisal: 44 Moja vest me sili,, da umaknem svoje napačne izjave tekom te preiskave." V maju je preiskovalnega sodtiifka prosil, <la je njegova zadeva premeščen v Rim, ker se ne more nadaljevati -pod obstoječimi okolšči-nami.
Vsa Skokova trditev, da je pri preiskavi podati napačne izjave, pa ni obveljala. Predsednik posebnega sodišča generalni poročnik A nt o n i o Tringali Casanova, je k Sko-kovi prošnji ipkmeno pripomnil, da se je pri izpraševanju pogosto zopletel v protislovje.
Antonio' Tringali Ca«sanova je bil med prvimi milanskimi fašisti in je predsednik M>di-šča za varnost države od leta 1928. Sodišče je sestavljeno iz samih črnot»rajoni.kov, navadno iz predsednika in ipetih sodni-
\'>ak obdolženec seili po več mesecev v preR^covainem zaporu in nepres-tano ga izprašuje preiskovalni boclnik in policija. Ako je ipreis'kovahii sodnik mnenja, da. more dokazati kriv do, tedaj pride obdolženet* pred blišče, kjer*je sedaj njegova naloga., a dokaiže, da ni kriv, k a,pri v očeh ijKjlicije in preiskovanega sodnika je kriv.
Italjansko ča-sopihje piše o obtožencih kot o zločincih, kaj ti pred sodišče so prišli kot zločinci. S<kok, ki je bil izpra-ševan ves dan, je po mnenju navzočih časnika^rskili poroi'e-valce>- vo<lja slovenske dijaške organizacije, ki vodi xaibotaao |K> italjanskih železnicami in iz dajai vojaške tajnosti jugoslovanskemu konzulu v Trstu.
Skok je bil član fašistične stranke od leta 1933, toda je bil iz nje izkljiočen, ker je bil vde-ležen pri (terorističnem delovanju. ItaJjanske železničarje je skrsa'1 f>odkupiti, «la bi med kolesje železnLškHi voz, ki so prevažali italjansko vojaštvo, nasul kako tvarino, da se ne bi moglo vrteti.
Tretji dan obravnave jt* bil večinoma na zatožni klopi 22 ,'et stari dijtfk Vladimir Man-koc, ki je povedal, da so se Zarotniki v medsefbjnem tajnem Občevanju T*)sIuŽ€»vali besednjaka, v 'katerem so t>ile nekatere besede iapu^čene, a4i pa premen jene tako, da so dobile
drugačen pomen. Besednjak je bil v slovenščini.
Leopald Cermelj, let stari profesor za matematiko in fiziko, je priznal, da je j>olitič-lirm be^unjcem dejal denar in potne li^te, da so mojfli pobegniti v Jugoslavijo. Jav^ni ob-tožitelj je olxiofii'l zarotnike, da so prirejali v neki zasebni šoli v Trstu predavanja v slovenskem jeziku ter so na predavanjih pozivali na vstajo in razdeljevali aiporne spise.
Anton Balrič, ki je služIl pri vojakih v Piacenci in ki je ob-dolžen, da je tam 4. avgusta, 1940 razstrelil tovarno za smodnik, je priznal, da i>ozna več slovenskih vojakov v tamoš-njem okrožju.
Andrej Cok, 'brat Ivana Čoka, ki je eden izmed enajstih, ki še ni bil prijet, je rekel, da je, ko se mu ni }»osrečilo, da hi svojega brata odvrnil od njegovega delovanja, pisal Mussoliuiju pismo, v katerem go' je ovadil.
Na izdajni«kem procesu v Tratil bo«lo zaslisšali tudi 28 'et starega Franca Kausa, ki je 20. septembra, 1938 v Kofoai-ridu sktteal vstreliti Muss'oli-nija.
Zaslišanje Kausa bo prvo njegovo javno izpraševanje,, ki bo najbrže pojlafenilo podrobnosti o zaroti proti Mussolini-jeveirtu življenju.
Obtožence zagovarja/ 18 odvetnikov, nekateri tudi iz Rima. *
v rudnik. V vrsti so bili delavci, ki so služili v tem rudniku več kot 10 let in ki ^edaj stavkajo za /priznanje unije.
V sredo. "J(>. novembra'je bila velika ilemoustracija rudarjev v Kirkland I>akeu. Udeležili so se parade okcVli 17(H) rudarjev ter korakali v jk»1 milj dolgi povorki. Namen je bilo pokazati moč in solidarnost stavka rjev. Ženski ij»o-možni odsek unije št v. 240 IT. M. & M. W\, se je tudi vdeležil
l>arade.
četrtek, 27. novembra je brio priveilenih pre<l ma^istra^-tom S. Atkiusononi 12 oseb, ki se t»o<lo morale aagovarjati ker
(Nadaljevanje na 2. str.)
!i v^Georgiji.
Prihodnji teden bo generalni pravdnik Biddle izročil kaz-jieneem veke, ki pre<lstavljajo pet odstotkov lanske plače.
Kaznenci zaslužijo na mesec od šest do trideset dolarjev. Njihov povprečni mesečni zaslužek zpaša i>etnajst dolarjev.
\' kaznilnicah izdelujejo le predmete, s katerimi ne konkurirajo z dru.gimi industrijami.
Albanski kabinet odstopil
Albanski ka'binet, ki j»osluje pod k<»ntrolo in jkj navodilih Mussolinija, je resigniral. Senatorju niustat'i Merli'ku Kritji je'bilo naročeno sestaviti novo ministrstvo.
USTRELILA JE UMOBOLNEGA BRATA
— To je najmanj, kar šem mogla zanj storiti,— je izjavila sestra po umoru — Njo in mater so zaprli. — Vtihotapila je puško v umobolnico.
državni umobolnici
zapeli pogovarjati.
Ko je stopil Buaice na hodili k, je zaslišal "šfreT:" Pfiarnl v sprejemnico, toda bilo je pre-}»ozno. Ses-tra je medtem pognala bratu že drugo kroglo v ifiavo.
I)asi vse obiskovalce precej natančno preiščejo, se je sestri posrečilo vt.ihotaipiti orožje v zavod. Puško je imela skrito pod zimskem suknjičem.
Kings Park, 1j. I., je bil že ne-I k.ij ineseeev 2G letni (Jeorge
' Horn.
V sredo sta ga obiskali njegova mati in njegova 25 letna sestra Mrs. Edith Reidiert.
Ko so bili nekaj trenutkov >a-lili, je potegnila sestra odreza-JlO puško izpod suknjiča ter ga ustrelila vpričo matere.
Državni !|>olicisti so takoj nato aretiral: sestro in mater. Sestra je 'baje rekla: — To je bilo najmanj, kar sem mogla zanj storiti. Zelo sem vesela.
l>r. Reginald Steen, v čigar oskrbi je bil Horn, je rekel, da je ibil pokojnik neozdravljivo
blazen.
Oblasti so prvotno domnevale. da sta se mati in hči dogovorili, toda hči je odločno zatrdila, da je sama odgovorna za svoje dejanje in da ni n>ati ničesar vedela o njenem sklepu.
Ženski sta se pripeljali z avtomobilom v Kings Pa lik obiskat Horna, ki je že nekaj mesecev v uinobilni<-i. Čuvaj Ferdinand -Blinee je odpeljal vse tri v s'prejemnw'o, kjer so >o
Bolgari nočejo iti proti Srbom
Jugoslovanski krogi v Londonu so prejeli zauesljibo sporočilo. da je Nemčija naprosila Bolgarsko, da gre liai strani Nemčije v »boj proti srbskim četnikom. Nemčija je rekla, da nima dovolj vojaštva na raz-]>olago, da bi ga moglat j>oslati ]>roti četnikom in naj zato Bolgarska prevzame policijsko oblast nad Srbijo vzhodno od Morave, vključno Niš.
Bolgarska pat je o<Uclouila, rekoč, da ima sama dovolj težav s policijsko upravo v Tra-ciji in zato nima vojaštva nad razpolago.
Angleški kabinet se je dal slikati pred kratkim po seji na št. 10 Downing Streetu
Levo na desno, sedeči so: Ernest Bevin" lord Beaverbrook, Anthony Eden, major Cleme nt AtTee, ministrski predsednik Winston Churchill, sir John Anderson, Arthur Greenwood in sir Kings ley Wood; st oječi: sir Archibald s;ri"!"ir. A. V. Alexander, lord Cranbourne, He/ri>ert Morrison, lord M ovne, stotnik Henry D. R. iMargesson in Brenuii i ;; -
keiu SI ilka je bila poslana z dovoljenjem angleškega cenzorja.
■GLAS NARODA" — Sew York
Friday, December 5, 1941
VSTANOVLJBN L 1891
GLAS NAHODA
(TOICB or TBI FIOPLI)
99
ud PnbUihed by Starve PbMMAic C«»paar. (A Oorpondoa). rrMk Sakser, President; J. Lapabt, Sec. — Flmce of bn»lnes» of tb* •srpoaatloB ud iddTHM of above officer«: 21« WEST 18th STRUT, NEW YORK, N. X.
49th Year
Naroda" la issued erery day except Saturday*, Sunday« and Holidays
Bttbacrlptloii Iearlj ffl.—. Advertisement on Agreement.
fla emLo leto relj« II* SS Ameriko la Kanado f«.— ; u pol leta *».-; m fetrt leta »1.50. — Za New York m celo leto 17.—: ss pol leta $8 SO. __	ar inoaemstvo aa celo leto f7.—; aa pol leta 18.00.
"•las Naroda" lakaja vsaki dan laraemil sobot, nedelj In praanlkor.
"SLAB NARODA," ti« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I Telephone: CHelaea g—1241
Lepo uspel slovefrski dan v N<*w Yd*ku
ZMAGA RAZSODNOSTI
Železniške družbe in železničarske bratovščine so dokazale, da spori glede plač ne vodijo izključno le proti stavkam, amjpak da ^e da z dobro voljo, potrpežljivostjo in razsodnostjo take spore tudi na drug* način uravnati.
Štrajk ni edino sredstvo za izvojevamje delavske zmage, ;pač je pa mogoče zmago tudi o'l> 'konferenčni mizi izvoje-va'td.	1	^ * to
Zastopniki železničarjev in železniških družb so se prejšnjo nedeljo dogovorili ter preprečili stavko, ki bi Ibila usodnega pomena za deželo.
Pripomniti je seveda tre ba, da »» železnice precej drago plačale mir. Na leto bodo namreč imele od 300 do 350 milijonov dolarjev več stroškov kot so jih imele doslej..
Toda če bi železničarji izvedli svojo pretnjo ter <za-stavkaR m v stavki tudi zmagali, bi se letni stroški železniških druižib ipoveča'li na 900 milijonov dolarjev.
Taka je 'bila namreč njihova prvotna zahteva, če«, da so železniške družbe dobro založene z denarjem in da prav Tath-ko utrpe ta trošolk.
Ko se je nevarnost, stavke povečalo, je predsednik Roosevelt imenoval posebno posredovalno komisijo, ki je pa ponudila železničarjem le L'70 milijonov ddlarjev več letnega zaslužka. S tem seveda niso bili zadovoljni.
Pogajanje je sledilo (podajanju, posredovanje posredovanju, in naposled so se železTičarske bratovščine zadovoljile s tretjino svojih prvotnih žalitev.
To bi bilo vse dobro in prav, če bi se ne pojavila na obzorju nova nevarnost. Železniško družbe tarnajo nad svojim slabim finančnim položajem. Kaj če~bodo .Okušale te povišane stroške zvrniti na rame javnosti v obliki povišanih prevoz-nin in tovornih pristojbin* Počakati bo pač treba, kakšno stališče bi zavzela napram takemu poskusu meddržavna trgovinska komisija.
Velik pomen sporazuma je vsekakor v 'tem, da se ena največjih strokovnih organizacij dežele svojega ne j uspešnejšega orožja — stavke — pač si je pa resno prizadevala doseči mimo iporavnavo. To najdbi bil vzgled vsem drugim velikim industrijam dežele.
Dandanes nikakor ni primeren čaj.«, da bi delavci enostavno pošiljali delodajalcem ultimate ali dar bi delodajalci oblastno govorili: — Mi smo mi, nam ne more niiiče ukazo-. vati.
Z ddbro voljo in popustljivostjo na dbeli straneh se da, če že ne vsega, pa že vsaj dosti doseči.
Poleic tesgu pa tudi vlada in kongres ne bosta prav dolgo mirno gledala, da bi bile privatne industrijaine borbe iz-vojevane na stroške javnosti Ln na stroške narodnega obrambnega programa.
Še nikdar v življenju nisem praznovala tako lepega rojst-rktga dne,-kot puošlo nedeljo v Arlington Hall. Posamezniki od društev in kulturnih skupin 6iiK) se trudili, vsak po svoji moči, da zainteresiramo naše ljudi v New Yorkn *in okolici v velik in zgodovinski pomen tega/dneva, ki naj bi bil pokazal, da čutimo z nesrečno domovino Ln da snto ji pripravljeni prožiti roko v pomoč v teh težkih dneh. Upali smo in se bali obenem; ko smo prihajali skupaj na seje in razpravljali o stvari ter delali načrte in zaključke za 30. november. Zdaj nam je vsenu, ki nam je bila ta stvar posebno pri srcu, lažje dihati, kajti Slovenci iz New Torka in okolice so pokarali, da so vsi one misli kjer se gre za pomoč bratom in sestram v domovini. Prišli eo skupaj v lepem številu, pokazali sijajno dobro voljo za stvar ter nam tako dali potrebno vzpodbudo za nadaljno delovanje iv tem smislu. Zalo, vidite, je bil ta dan, ki je bil slučajno tudi moj rojstni dan — za me kar lep praznik. Ne
tike^a življa in v l&sel* naših brhkih slovenskih deklet. Naši .marljivi delavci odbora za priprar* e so razobesili na odru krasno jugoslovansko zastavo poleg naše zvezdnate ameriške in polagoma se je vse uravnovesilo za čas-pričetka programa. .	j
Glede programa naj omenim da ni bilo nobenih skupnih vaj ssa nastop, vse skupine in v$i posamezniki so se ravnali edi-nole po redu tiskanega programa, ki jinv je bil podan aH <v dvorani ali morda nekaj dni prej. Kljub tem'u je *šlo vse gladko najprej in prjgram sam je bil bogat in lopo izvajan od začetka do kraja. Predsednik FVank! Kerže je otvoril program. z lepim nagovorom, kateremu je sledil nastop slovenskega tamJburaškega zibora pod vodstvom Mr. Gerjoviča. Zaigrali so ameriško himno injpo-teni "Hej Slovani" ob kateri je začela <peti vsa dvorana, kar je napravilo svečan vtis. Jaz nem opazovala našega glavnega (govornika, ki je tako navdušeno pel, da -se je bilo bati, da pozabi svoj govor — pa ga ni,
SLOVENCI!
NAJBOLJ POPOLNA ZAEOGA SLOVENSKIH FOTOGRAFSKIH PLOŠČ DOBITE PRI
JOHN MARSICH, Inc. 463 WEST 42nd STREET NEW 10KK, N. X.

Peter
- , ,,,. J1J( zaradi mene same, ampak žara- kajti, ko hitro so tamburači
di stvari, za: katero sem z drugimi vred delala. .
Nekako ob 2. popoldne .so začeli naši ljudje prihajati, sprva po malem, tako, da so nekateri že izražali bojazen: nič ne bo odziva. Proti 3. uri pa so se začeli že polniti sedeži v veliki dvorani in povsod je že vladala pristna slovanska domačnost in živahnost. Prihajale so naše žene in dekleta v narodnih nošah, prišli so naši pevci, godbeniki, na£i odlični gostje, govorniki in drugi. Rdfei in raza nageljni so naglo kopneli s kupčka in se radostno nasmihali na prsih sloven-
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
STAVKA RUDARJEV V ONTARIJU
Nadaljevanje 1. strani.
so pretile rudarjem, ki še ve-iža-ti red. Sedaj je v tem kraju dno deJajo v rudnikah. Zago- Ipreko sto fpolicistov. Rečeno vornik J. L. Cohen je izprosil ;.je bilo, da jih položaj toliko ne
preložitev obravnave na poznejši dan (t. j. 3. dec.). Obtoženi so intimidacije in drugih nepostavnih dejanj.
Prejšnji teden je bilo treče-iiOjjla drobilec tpri L»ake Shore irtajni prideluje samo 300 ton rude* na daoi. T*a> drobilec je v stann pridelati preko 2800 ton dnevno. Povprečni obrat je 1.100 ton.
Svetnika Thomas Chureh in Hugh Kinnibtrrjfh sta.' ogorčeno nastopila proti delovanju provincijailnLh stražnikov, ki bo bili poslani v K trk land Lake, pomagati vzdržati' red. Svetnik Church je rekeL, da bo vkrenil, da bo policijski šef Pinegar vložil svojo resigna-cijo. Rekel je, da je dotični ja vno počrnel naselbino, ker je povabil semkaj zunanjo policijsko pomoč, in tudi s nekem poročilom, ki ga je preti lož i 1 mestnemu svetu o kritičnemu položaju. Svetnica Ann Ship-lav je zagovarjala Pinegar jevo kretnjo, ker s 14 stražniki, •ki jih je imel Pinegar na razpolago ni mu bilo mogoče dr-
£ahteva.
Več pritožb je bilo že vloženih proti provincijalnini policistom izaradi njih nastopa.
17 trgovcev Kirkland Lakea je naznanilo,, da so pripravljeni stavkujooim rudarjem claiati blago na' upanje, ako v ta namen unija na banki naloži primerno v^to. Sklep 17 trgovcev se glasi:
"Podpisani smo pripravljeni sodelovati s Kirkland Lake [Mine and Mill Workers Union, local 240. in sicer, da dovolimo kredit, kot dosedaj, našim kupovalcem, ki so sedaj na ■^tavki.
"Pričakujemo pa tudi, ako bodo ipodpome izkaznice razdeljene, da bodo izdane iamo za trgovska podjetja, ki so tukaj zastopana,"
l"nija bo v kalkem pričela razdeljevati svojim članom, ki so na stavki, izkaznice in sicer takoj, kadar bo potrebno. Izkaznice bodo izdane po številu članov v družini in bodo veljav, ne za 7 dni.
Po 50c zvezek Andrej Teniova« (Ivan Albreht) -; Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.)
Bele no€i man jnnak, (Dostojevskij)
Filozofska egodbs (Alojz Jinuek) Gospod Fridolin Žolna in njecova
družina (Fr. Mileinski) Kaj m je Makarn sanjalo (V. Koro-lenko)
Na različnih potih (Franc Friscfa) Peter Pavel Clavar (Dr. L Precetj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Doriam Gray (Ostmt Wilde) Verne duše v vieah (Prosper IVflritae) Zapiski iz mrtveca doma (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
Do. Ohrida in Bitolja (Iran Melik)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Cur-wood)
Po strani klobuk (Damir Feigel) Zlntl Panter (Sinelair Gloek) Rdeča Megla (O. R. FrlebJ
Po $1 zvezek .
Ugrabljeni milijoni (K. G. SeUger)
Veiidicus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson)	»
Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe čebelice Maje (Waldemar Bonsels)
Pingvinslti otok (Anatole Frane«) Pisane zgodbe (Janko KacJ
Po $1.25 zvezek
Skrivnostni stndenec (Pavel Keller)
Po $ 1.50 zvezek
Zloiln in kazen (F. M. Dostojevski j) Tfgrovi zobje (Mavrice Lablanc) Krištof Dimae (Jaek London) Misterija (Gustave le Roose)
Po $2.50 zvezek
Višnjeva repatica (VI. Levstik) . _
zaključili 6 kitico narodnih pesnili, nam je bil predstavljen sodnik Hon. F.<L. Hackcnlmrg, rodom Oeh, (in kateremu so naciji ubili brata), ki je zbra neimu občinst\Ti napravil tako prepričevalen govor, da je bil cesto prekinjen z odobravanjem od strani publike, likamo, da še pride med na« kot govornik. .
Pevsko društvo 'Domovina
vesela" in "Ko ptičke skop zbrane." Doričin sopran in Ma-ričin alt .se lepo zlagata in Občinstvo ju je hotelo še na oder, pa se je zaradi dolg<ega jprogi-a-ma "namečke" kolikor mogoče onteiilo. ,
Nastopa treh malih harmonikarjev ne smem' prezreti. Ti .junaki (kot smo jih podražili po nastopu za kulisami) so nam na piano-harmonike letpo in krepko zaigrali štiri_ komade in eno povrhu. Miss Mary Gfill l^i-lefna, je bila v narodni noši in harmonika se ji je podala tako, da je »gledalo res tipično slovensko, ko je s svojim bratcem Johnny jem, 10-letnim in diaries Penkom.. 10-letninu ubirala strune v Mariborskem valčku. Domovini in drugih podan Lil komadih. Pa to ni bilo vse od teh treh. Johnny nam je podal tudi lepo deklama-cijo in sicer Gregorčičevo pesem "Domovini." Tukaj rojen dečko, je izredno lepo izgovarjal slovenske besede in de ki a-macijo je znal gladko, tako, da nhsem bila kot šepetalka kar nič potrebna. Razume t»e, da so naši ljudje Johnnyju navdu-
NEPRIJETEN DOŽIVLJAJ hI.
Venček narodnih pesmi. Občinstvo jih je za lepo in ubrano petje nagradilo s prisrčnim odobravanjem. Nastopu - 'Do
Tvan Zormanove pesmi "Kako ti je, (Slovenija mati irtoja?" Za deklamiciji sta bili na programu in za govornike, kot za voditelja programa Kfržcta, je bilo težko, ker se je pokvaril mikrofon; tako ni bilo mogočče vsemu občinstvu dobro slišati besedila pesirti in predsednikovih naznanjanj posameznih nastopov. Izjema je bil gotovo sodnik Hackenburpr,, ki je orator in se njegov glas sliši v vse kote dvorane, pa čeprav ni mikrofona pri rokah.
Maski zbor "Slovan" pod vodstvom I. Hudeta je zapel "Qoroovini" in "Na dan." Fantje so krasno zapeli. Pevci in pevke Cerkvenega zbora tudi pod vodstvom I. Hndeta, so milo zapeli Gregorčičevo pesem "Ujetega ptiča tožba", pa 'Ko so fantje proti vasi šli.* Ta zbor ima, kot sem opazila, limo-go mladih moči. Članici tega zbora. Dorica Bukovec in Malica Markovič, sta podali v duetu pesmi "Kaj ne bila. bi
Bila je krasna pom1a<lna nedelja. Ker sta bila soseda, kakor vsako nedeljo, pri hčeri na Long Islandu, je stopil Jo-lutn Pod gornik ;po kosilu: na vo-^al še^te <^este in občudovali dekleta v lahkih (pomladnih oblekah. V- gumbici je imel rdeč nagelj, v ustih cigaro,, klobuk j>ostrani, in stal je raven ko sveča.
Miino-pride mlado dekle z črnim kovčegom v roki. Kot vsaki, je tudi^ nji pomežiknil, ona ga je pa sladko potgleda-las, da se mu je še bolj stajalo sive. Sla je. naprej, se ozirala po hišnih številkah in stopila v hiso, kjer je Johan Pogor-nik stanoval.
— Ha, kaj je pa to? — si je mislil in jo ubral zai njo. V veži je pebiraJa imena ki začela pritiskati na Verniggov gumb. Johan Pod gornik se ji je globoko odkril ter zbral skupaj vso svojo angleško modrost in ji začel dopovedovali, da Ver-nrc^govrh ni doma, da sta šla h Hčeri na Long Island ter da se bo<ta šele ob petih vrnila.
Joj, kako je bila revica v zii
•	_	_	--i/' il "-----Jf v
je pod vodstvom J. Koprivška novne pesmi, ali nji*j eC je nlu-za,pelo "2Ia^orske zvonove" in
seno zaploskali. Upamo, da ga , ^	i , v
S« S	_ ^rnt; A^t	Povedala je Podgonn-
ku, da je Vemiggova nečakinja iz Chicage, da je imela oba njegov« mislova, tistega v Bronxu in tega tukaj, pa je pomotoma šla najprej v Bronx pogledat, ne vedoč, kateri naslov je zadnji in kateri .prejš-n ji.
Ko ji je Johan Pod gornik razodel, da< je Verniggov sosed
še s Hišimo — igrati in dekla niirati. .
Poseben odstavek gre Miss Ann Kepic, ki je nastopila kot solistka z eno slovensko in eno angleško pesmijo. Njen krast n glas je občinstvo navdušil, da jo je klicalo na oder za po-
dilo, kar je imela nastopiti še nekod, in tako je ponovno odpela le zadnji del ene pesmi, toda slišati jo moramo spet in obL-nem ji želimo, da bi s svo-
mo»vineJ' je sledila deklamacija jim lepiiu glasom, in talentom
uspela kot pevka. Njena ljubka osebnost jo je p riljubila vsem, da bi jo gledali in poslušali kar naprej. Ann, le ostani tako p ristna in neskvarjena Slovenka in uspeli ti bo zagotovljen!
Solist Louis Rupnik, je podal občinstvu nenavadno in času primerno pesem "Na hribu sv. Mihaela," in "Moja kosa je križavna." O prvi pesmi mi je dejal, da če bom kaj .pihala, naj gotovo ne pozabim omeniti. da mu jo je podala njegova mati, ki se je je naučila od naših vojakov v domovini. Saj ve«te kako je naš slovenski bojevnik zmirom krvavel za tuje tirane na raznih bojiščih in iz te prisilne borbe za tujce so se izcimile vojne pesmi slovenskih vojakov, katerih ena je 'tudi ta pevcu-ann po materi podana vojna pesem o sinu, ki mhi je krogla prebila srce. in o ntrtvih truplih in vojni grozi na hribu sv. Mihaela. IxMii* Rupnik je pesem interpeiiral i
taka verno in realistično, da je pustila na nas vseli globok vtis. Pri klavirju je bila njegova sestra Tončka, por. Mrs. Michel.
Naročite »pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO
216 West 13th Street, New York. N. Y.
NAZNANILO in ZAHVALA
Ta2niui srwm naznanjamo, da nam jt? nemila smrt pretrgala nit življenja: na^ean ljubemu sinu oz. bratu —
Slavkotu Rotar
Rojen Je bil v Znbičali pri 11. Eisiricl due S. oktobra letu lirjD: Umrl Jfr 'M. oktobra 1!>41 in (tokopan 2S. oktobra 1VH1 na katoliškem yo-
kopallSCu v Kane, Pa.
NajlejiSa IivhIji nosilcem krste: Ri»liti, Frank Rolili, Tony Rada, Stanley I)el»evec, Frsuik Spptii-h. iu Peter Uouuiuik. • Ivepn hvala tudi Mr. iti Mrs. Touj Simrie ln hčeri (Jabrijeli. ker so prišli taico daleč na p<»grvb iz Blairsville, Peima^ H\iria tudi' Mr. in Mrs. Louis Oerzina in hčeri Miss Mary Gerzina iz Tidlnte. Penna.
Mrs. Joseph UTyon in hčeri Rose, Stella in Gertrude iz Kaue, Peima : Mrs. Tonv Skul i■/. Highland, Pa., Mrs. Regina Iskra iz Sheffield, Pa., in Mr. In Mrs. Ilrvatin iz Lafayette, Pa. Hvala vsein, kateri ste dali lepe venec in vsem, kateri ste dali kare na razpolago, in* Vsem, ki ste prišli kropit in kateri ste dali za svete maSe. Hvala rsem skupaj in vsakemu posebej. Ti pa ljubi sinček in brat, spavaj mirno v ameriški aeuilji. Žalujoči ostali:
/ U1L1S in .HARf BOT\R, šteriši; FRANK, brat: MARY, sestra. ■Tunics Citv, Pn.. 2S.~ novembra,
Ker se minister Snoj ni vrnil z Londona in tako ni n*o-gel nastopiti kot govornik na nask-m prograniOi, kot je bilo nameravano, nam je pa spregovoril nekaj besed svetnik jugoslovanskega poslaništva v Washiriigtonu, dr. Rvbar. Kot primorski rojak, nas je dr. Rvbar zagotovil, da vse delovanje za xopetno osvobojen je jugo- okna, in ipot je bila odprta, slovanskega ljudstva pomeni Kečakinja Bert a .ca je sai obenem tudi osvelx»j?nje naših podjaranjenih manjšin r Pri-
ter da sta stara vojaška kame-rada in ve4ika prijatelja, je bila vsa navdulšena in ga je prosila če bi lahko pri njeni počakala povratka svojega: strica.
Oe bi lxdiko pi-i njem počakala? Seveda-, Itako pa! Z največjim veseljem.
Peljal jo je v svoje bomo, toda snažno stanovanje.
Kmalu - sta bila iprijatelja, kot da se poznastrf že kdo ve, kako dolgo. Johanu je povedala, da ga je njen stric večkrat omenjal v pismih in ga hvalil kot svojega najboljšega prijatelja. Vprašala ga je tudi, čemu se ne oženi, ker je še ven-lar mož v najlepših letih.
Tako prepričevalno ga je pogledaih* in obenem tudi tako proseče, da. revež ni vedel, kje se ga glava drži. — Tuui jaz nimam nobenega fanta, — linu je sramežljivo priznala.
—	Sa'lament! —1 je šinilo Podgornitu v glavo, — ta bi pa ne bila prenapačna.
Ko je stopil mimo nje k o-mari, s^e je je nehote dotaknil. Po vsem telesu ga je sprele-telo. — To ne more biti drugega kot ljubezen, — je zaža-rek) v njem.
Miss Bertilia. *—. tako ji je bilo namreč ime, — je začela zdebatL Dolga: vožnja jo je u-triMlila, re\*i«?o. Johan bi ji rad ponudil svojo iix)steljo, pa se um je zdelo znanslvo še malce prekratko.
Naenkrat mu je zažarel pogled, kot da bi bila misel, ki se mu je rodila v glavi, vredna najmanj deset dolarjev. ,
—	V stričevo stanovanje poj<lite. Tam se boste najbolj odpočili. Stric in teta pa« tudi samega (presenečenja ne bosta vedela, kaj storiti, ko vas bosta zagledaila!
Takoj je bih* ^zadovoljna. — Ali imate ključ? — ga je vpra šala.
—	O. — je odvrnil, — mi v Downto%vnu, gremo po tlresca-pu v stanovanje, če pozabimo ali izgubimo ključa
Tn že je odprl okno na flre-scape, maio podrezal t. noži-čeni v zaklopnico sosednjega
Nadaljevanje na 4. strani.
M
Note
za
PIANO-HARMONKO
a 1 i KLAVIR
Po 35c komad:
fi SIX) VEM AN DANCE m VAN DA POLKA_
J PO JEZERU
j K O L O _
g OHIO VALLKTl
1 SYLVfA POLKA___
S TAM NA VRTNI GRKDI
S MARIBOR WALTZ _
f spavaj milka mg j a
| ORPHAN WALTZ_
S DEKLE NA VRTU B OJ. MARIČKA. PEGLJAJ_
IŽI.PANA MARELA (polka) VESEL/BRATCI (mnznrka) BARČ1CA ~
_ Mr^VDr KAPETANR 1 KO PT1CICA TA MALA I ZVEDEL SEM NEKAJ__
Po 3Se komad:
i moja dekle je še mlada
Naročite pri
I KNJIGARNI SLOTENIC PUBLISHING CO.
tit West I8th St.." New York
■p _ samega navdušenja objela in ipoljn-bila ter mu pomembno namež-niknila, češ,-midva bova vedno prijatelja, kaj ne?
Skozi okno ji je pomagal v sosednje stanovanje, sede? za mizo in se vdal nebeškim mislim. <— To je t« dekle, presneto ! Ta pa ta!
Dasi ni bila njegova navada, je segel po steklenici in od veselja natpravil ipet dolgih pozi rkov. In dasi ni bila njesro-va navada, je tistega popoldne arloboko zadremal.
Vzbudi ga strašen hrnj>. — Vrata so skoiro padla s tečajev. Na pragu se pojavijo sosed, soseda in policist.
— "Kje je tatica? Sosedje so videli, da ji je pomapral skozi okno. Iz stanovanja je bila Izbrana vsa zlatnina in par sto dolarjev gotovine.
Jolnia Podpornika; so odpeljali na polw»ijsko stiražni<io, kjer so ga dva dni in dve noči zasliševali. Povedal je tako kot je bilo. Več ni mogel in vedel povedati. Izpustili so ga.
Toda JoOian Pod^omik ni bil več tisti kakor poprej. V dve gubi se je sključil, delo je pustil in lazil je 'kot senca naokrog.
Preveč je doživel tistega ,po-poklne.
Tri tedne pozneje so ga odnesli na pokopališče svete Trojice.
^ ' r ..... 11 i Ti irjii i

•GLAS NARODA"- New York
Friday, December 5, 1941
V 8 T A
DAJTE
KNJIGO
ZA BOŽIČNO DARILO
l" ^rnmawMur j^'iK&iijiixa^^isijHifti i/ um
V slovenščini spisano; :
31-—--
v

Dnevna Zgodba

Z I V I VIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga Je svojevrsten pojav
v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih počet k. o v t starem slovanstvu do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo našega iivljenja ln trpljenja, in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo.
13 POGLAVIJ — 413 STRANI
V PLATXTJ VEZANO
Cena
*2.
Uteha v največji boli
Poštnina plačana

V angleščini spisane
BOŽIČNO DARILO za MLADENIČA, KI SE ZANIMA za TEHNIKO
fF H K % K W
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology v angleščini GEORGE W. BAKNWELf,
Podlago za mehanično znanje sd un»re-t»> dohiti s knjigo NEW BNCYCIjOPE. 1 »I A OF MACHINE SHOP PRAO TH'E (v uugleščini). Ta velika knjiga popisuje fn v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Htrioii vse natanko, kur mora znati ua jhol jši mehanik; poj-.ifinuje vi>orubo vsakega stroja, o-rodja in meril. Pouči vas, kako je treba vjtorabitJi načrte (blue prints) ter -vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna iii mnogo vredna. — 1U00 slik ln rizb. .""C strnili, trdo vezana knjiga Btane
Samo $1.98
Knjiga za lovce, ribiče in ljubitelje narave
IZMLA JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJI" AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM
AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi je uataucao popihano življenje )x*Knmeznilr živali, živečih na suhem, v morju in v zraku, tako da
bo vsMkdo, ki ljubi naravo iu nj^no
I»esrtro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej našel marsikaj iz življenja divjib živali, kar mu doneduj 5e ni b(lo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v ]*?tih knjigah, toda je slednjič izslti v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša 1'OPOLNI 1'Ol'lS ŽIVLJENJA AME-Itl&KK DIVJAČINE.
Knjigo z užitkom bral lovec, ker navaja iu popisuje v s«- živali, ki jib je dovoljeno in pre|>ovednuo streljati; farmer, ker *o |H>pisnnč živali, ki na polja koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribif, ker so v knjigi naštete VSE HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Pol«-g jtoljudnegu popisa in prlpove-il.mtnju vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 stfk t naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter Ima 779 strani. Velikost knjige je 9 x 6 inrev. Knjiga opisuje sesavce, ptice, ribe, Ua. če in živali, ki so ravnotako na suhem kot v rodi duma, — Vezana je v močno platmi z zlatimi Črkami.
POMISLITE, TO KNJKiO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.50
Naročite pri: • • I v 1
KNJIGARNI
Glas Naroda
gU^Wert 18th Street New York
iNaj misli, kdor veselje
ljubi sveta in od veselja do veselja
leta,
tla smrtna žetev \>»ak dan bolj dozori.
Prešeren.
TJigasnil je. Ni ga več . . .
'Heset minut čez tretjo je kazala ura, ko se je utrnilo mlado življenj*, ko 50 te zaustavili kazalci.
Obupno je zajokala mlada žena. Njeno ihtenje «e je du-šilo v solzali. Krčevito je ol> jela ljubega moža, da je kar niso mogli odtrgati od mrtvega trupla.
T;iko lepo sta .si uredila svoje življenje. Troje otrok. je razveseljevalo ljubki dom. Na>-I ml ajsega je imela še na pršili, največja je letos šla rprrič v šo-I loi.
tMedlela je mlada žena v silni »bridkosti, ki jo je tako obvladala, da je cclo na svojega najmlajšega jiozabila. Njena sestra *e je iztrgala i« lastnih dolžnosti »n prihitela, da vtzdrži v rav notežju bridko preizkuša-ni sestrin dom.
Z venici so zatrpali mrtvaški oder. Grmade cvetja so premija le ranjenega na njegovi zadnji poti in številni prijatelji in rojaki so nviiše enkrat Lzka-zaK spoštovanje, ki ga ju med vsemi užival.
Toda — mladi žen i-vdov i je to Iwdest le že večakr. Nema se je zaprla doma v -sobico, med tem ko so rajnega odbijali medtem ko je (bila na<+ njim- izgovorjena hrtdka sodba, zapi-•ana vsakemu zrmljann: 14Iz kosti si ga naredil, s kostmi iti kita mi si ga sklenil. Spomiujaj se človek, da si prah in da se boš v prali povrnil." -
Zakaj je moralo to priti, tako je-bridko tožila osamela žena. Kaj seni zagrešila? Kar bogokletna mi-el se ji-je usilje-vala. Kar podvomila je nad božjo dobroto in očetovsko ljubeznijo. Saj vendar njeni o--troci tako zelo potrebujejo očeta in kaj naj stori ona brez. moža. Kam naj se obrne? Kako naj si 7>omaga?
Na mizi pred njo je ležale kup č ni oob robi jenih pisem. Neodprta so čakala nekatera že več kot eel dan. Pa je bila nj?na bob*t prevelika, da bi mogla urediti svoje misli in storiti kak premišljen korak. Sele sedaj, ko je zavladala ti-hota okrog: nje, ko je. bila čisto
sama. .so njene-zmedene misli zopet iskale izhod rx črne teme, v katero jih je poveznila žalost in je njen pogled obstal na prsmi-h sožatj«.
IS trudom se .je spominjala obrazov, ki ji v pismih izražajo svoje sočustvovanje. Nekaj tolažbo je pa le najela iz njihovih toplih Ibescd. •
Uri tole pisemce? Ni vizitka. Pravo pixmo je. Od njene nekdanje dobre prijateljice in sošolke je, ki je pozneje vstopila, v samostan. .
Kolikokrat sta kot ndadenki skupno sanjarili o rožnati bodočnosti in oklevali med dvoj* nlm idealiom: ali "Dosiati mati in gojiti svoje ljubljene otroke in osrečiti moža ali pa reči se lastni druži its ki sreči in žrtvovati se za Ibhngor tistih, ki trpe v bolezni — aJi pa biti mati drugimi ofrokoirt, katere bi odgajali s toplo ljubeznijo kot učiteljici.
Njuni poti sta šli vsaksebi. Ena je postala redovnica, druga je pa postafe mati.	h
Spet je <zajokala mlada žena in ko se ji je srce spet umirilo. j« vzete v roke pismo svoje nekdaj največje prijateljice, s - B*aga Ti&fld = Tadi aeaei
duši bolest, ko sem zvedela za bridkost, ki Te .je zadela. Razumem, da je Tvoja bol nepopisna. Zares ne vem, kako naj najdem ibesed, s katerimi bi te ntiogla potolažiti. Čkneskih besed -ki bi Ti mogle diti utehev gotovo ni.
"Hoda kjer odpove človeška pamet, tam povzame božja modrost, ki vliva tola-žsbo strtim srcem. Takole je tožil modri Job, ki ga je obi-kala vsa bridkost. "Moj duh omaguje. dnevi mi ugašajo in le grob mi ostaja. Nisem grešil, a strla me je bridkost. — Usmilite se me saj vi, prijatelji moji, kajti roka Gospodova me je hudo zadela.' * — In tudi sestri La zarje-tf sta jokali na grobu svojega ljubljenega brata, pa je prišel Jezus in iu potolažil.
Pa boš nemara ugovorjala: Potolažil, ker jima ie v mil brata. Kdo bo pa mojt-ga ljubega moža zbudil iz groba ?
Tudi Tebi odgovarja Gospod. "Kdor v me ver je, bo živel tudi če umrje in kdorkoli v me
veruje, ne bo umrl.....
Saj veš draga Tilka, da smo v večnost namenjeni, kjer bomo nerazložljivo združili. Tamkaj ib«š tudi ti sjp t našla svo
niot'iia.
liimajo mater! Bodi da jim s svojo materi ko ljubeznijo in zrelo izkušenostjo nadomestiš tudi očeta.
Globoka j*^ bil« vedi*.« Tvoja vera, Tilka. Vedn« -i prepričanjem klicala: Oec naš, teri si v nebesih . . . Zdaj je bolj potrebno kot nikdar, da se izročiš v roke temu Očetu, ki bo nadomestil Tvojim mylč-kom tudi ženskega o«'eta, ki ga je O11 vzel k .sobi.
»Ne obupaj, Tilka. Verjemi da je že pripravljena Tvoji bolečini tudi uteha. Boš že videla. dii se Ti bodo ponudili dobri ljudje, katere Ti bo Bog poslal 11a Tvojo ]><»t Tebi v po-moč.
• (.'e boš pa v "tiskali, kam z otroci. .Sporoei mi. Bom pa že jnz znala dobiti pot, kako spraviti otroke na varno, da Ti l>o-do v Tvojo tolažbo oh ran j i ni.
'Človeške tolažbe ni v taki bolečini, kot je Tvoja.
Ti pa se skloni pod križ, kjer najdeš žalostno Mater in poglej na križ, kjer visi Tvoj Od-1 ešenik. V *|x>znanju da je tudi Tvoja liolečina podobna njuni, ki sta tnpela za re^enje vsi h, daruj Tvojo bol za >vo-j ga rajnega moža ir. za srečo
Pošljite božična darila zgodaj
Poštna uprava opozarja jaiv-uost, da že sedaj pričnete kupovati božična darila in jih pošiljali.
Pošta pri poroča geslo: Ku})ite sedaj, skrbno zavijte, napišite natančen naslov, napišite tudi svoj naslov, odpošljite pravočasno. Oenerahii poštar je rta-zna-nil, da na Božič, 25. decembra poštni uradi ne'bodo odprti in .da pisma in druge po«tne /po-šiljatve ne bodo dostavljene iuaslovnikom.
Zat6 je potrebno, <Jaf vsakdo pošlje foožične dopisnice in zavitke pravočasno, da jih -bo mo iroče strankam dostaviti pred božičnem dnem.
NOV
UM,
UJJ .. ■ j,', j;
jega Toneta. Odšel je, toda jk>- svojih otiok. Poinisl:. kakšna
tola-/i se ker je bila njegova smrt srečna, ker je umrl kot dober kristjan in odšel, da prejme nagrado za svoje lepo življenje. .
Saj veš, draga Tilka, da smo na zemlji samo popotniki, m-nvenjeni v večno domovino Tukaj nimamo stalnega doma. tukaj nimamo in ne bomo dočakali popolne sreče. Prav tedaj. ko se Ti zdi. da jn imaš. se Ti izmakne in razočarana spoznaš, da so v zmoti posvetni ljudje, ki samo na -Hajuost mislijo in vse življenj-.* .=;vmo jh> ča>nih ugodnostih presojnjo in si žvh* neskaljenega veselja na zendii.
Bridko Te je zadelo. S Teboj trpim. Skoda, da 1 magati ne morem.
E110 Te prosim. Ne orna saj. Izgubila si moža. Imaš pc <•-troke. V bolečini, ki te je zadela. poglej nanje in dvigni se iz bridke boli, da te žalost ne staro in otrokom
na Tebi vrsta, da se izkažeš močno ženo.
(Ne izprašaj, zakaj Ti je mož umn i. Potolaži se, ker ga boš nekoč našla. Nič pa ne veš. kolikih bridkosti je bil s tem rešen on. in koliko jih je prihranjenih Tebi.
Otročički so brez očeta, to Te iboli. Razumem Te. Pa še
.ie skrivnost trpljenja, ki je neizogibna pot do vstajenja.
iZgiubila si moža. pa jra ni*i za vedno. Saj križ nam sveti govori, da vidimo zopet se nad zvezdami, da vidimo v raju večnem se . . Te pozdravlja
Ida.'*
iStrudom je prebrala pisma do konca in skuhala urediti
misli, ki so ji vrele po možganih. Zgrudila se j-, k mizi. Njen pogled je ob visel na podobi Jezusovega Srca. Stokrat je gledala to podclxi, pa nikdar ji ni zbudiia pozornosti * ulica skozi srce in trn jeva krona na glavi.
(Kdo ve, tako je nazadnje sama	potolažila — kdo ve. če ne bi tudi midva s Tonetom v najini pivveliki sreči potegnila po jx>ti življenja in nazadnje končala oba z najinimi otroci v jJogubi? Ida ima prav. Bom pa rekla ne ugrabi ljubljenimi z Jobom tudi jaz. Bog je dal. še matere. Sedaj je\ Bog je vzel, češčeno bodi Njegovo iirie.
Ida ima prav. Imam otroke, katerim morarn oouvafi sebe. da ne ostanejo sirote brez matere.	'
Bog n<i bo pa ponragal! *
l^ancs stoji na jjrobn rajnega moža in oeeta spomenik. Zvesta 'ženina ljubezen zaliva cve-
tja. otroci polagajo rožice na grob ljifbeniu atetu in potent, ko so pomolili za njegovo dušo. pa še poiprosijo: ljubi atek- ki ste že pri Bogu, od zgoraj doli poglejte na nas in Vi za 11 a*-pri Bogu prosite, da On naši mamici da vsega, kar za nas potrebuje.
Tilka je svojo bolečino prebolela. Z zrelo voljo močne ženi* si je našla delo, s katerim more lepo vzdržati svojo dru-žinico.
Marsikdo se je začudil, kako j< mogla «labotna ženska tako j trdno stopiti na noge.
iKdor ipa je veren kristjan in pozna .zdravilno moč svetega križa in svete vere, se ne čudi, ker l>ožja Previdnost v trpljenju ku.ie velike duhove in vzgaja mtočna sroa. .
Vabilo na
po
Give the gift that signifies America is not to be caugKf napping.
DEFENSE
BONDS STAMPS
(Vsem slovenskim podpornim, pevskim, kulturnim društvom
iti ostalim skupinam v okraju John-town, Pa.
Zastopniki društev, združeni v federaciji SNP.T, se na svoji seji dne 30. novembra v St. Michael. Pa., po daljšem razmotrrvanju prišli soglasno do zaključka, da je potrebno sklicati sestanek zastopnikov vseh naših društev in organi zacij, katere se nahajajo v o-krožju Johnstown, v <svrho enotnega razumevan ja in akcije za nabiranje prispevkov, katerk-bodo posvečeni v pomoč ljudem v starem kraju.
'Zastopniki 16. društev pred 1 a ga jo, naj bi se sestanek vršil v nedeljo dne 4. januarja v dvorani društva Adrija, št. 3 SNIP J 004 Chestnut Street, Camhria City. Pa. ob 2. uri popoldne. Obenem priporočajo, naj bi j vsako društvo ali skupina, ne glede na versko ali ipolitično prepričanje, poslala po dva ali pa vsaj enega zastopnika
Namen tega sestanka je, da
AMERIKA NAGLO GRADI BOJNE LADJE
se izvoli iz s k opne sredine lokalni centralni odbor za nabiranje prispevkov, da bi uknji-ževal naibrani denar in sporazumno deloval s slovensko sekcijo JPO, katerega tvorijo v*e naše slovenske podporne organizacije.
■Ker je potreba nujna in ker ima JPO za tako poslovanje posebno vladno dovoljenje od Združenih držav, sme vsakdo biti srgnren, da bo ves darovani denar prišel v prave roke s posredovanjem naših skupnih podpornih organizacij, namreč v roke najbolj potrebnim med potrebnimi.
Vsa dru-tva so tem potom naprašena, da v tem mesecu na svojih sejah o tem razmotrivajo, in ako se s tem strinjajo, naj pooblaste dva ali vsaj ene-"bj ga zastopnika in jih pošljejo na ta sestanek. Lahko pa skli-čejo iposebno sejo v to evrho, ako bi ta poziv bil prekrasen za njih redno sejo za ta mesec.
iPo poročilu zastopnikov Co-nemaagh Vallev, federacije SNfPJ v Johnstown, Pa.
Andrej Vidrieh, zapisnikar, 706 Forest Ave. Johnstown, Pa.
Ta teden ste bili zoq>et dograjeni dve ladji za pdbiranje morskih
v ojiii .moraajreei
min in ste biii • izročeni
Cerkvena poboznost v New Yorku
V nedeljo 7. deceniibra po 10. maši se prične v .slovenski cerkvi na Osmi v New Yorku 40-urna pobožnost. Vsak večer ob S. lbo pridiga in blagoslov. Pobožnos-t bo bodii Rev. Tomaž Hoge iz Johnstown, Pa. Zoključek ob v torek zvečer oib osmi uri.
Naj bo tudi 11a tem mestu naznanjeno. «la bo slovenska cerkev 8. februarja 1942 priredila svojo zabavo ter so druga društva! naiprožena, da to vpošteva jo.
t NOVA ZVEZDA.
..V nedeljo sem bil na prireditvi Združenih slov. društev v New Yorku, za pomoč ti-pe-čintf rojakom v starem kraju. O tej nepeli prireditvi ste gotovo že čitali. Tu bi rad kaj rekel le, kar se tiče umetniškega (programa. Presenetila me je mlada Slovenka. Ann Kepic, katere nisem nikdar prej poslušal. To je mlada zvezda- ki obeta veliko bodočnost kot pevka. Njeno ime treba zapom-. niti bK Upam, da bomo kmalu imeli zopot priliko jo slišati. Kakor sem zvedel, gdč. Kepic je noenka prof. Blaževiča. Čestitke obema.
Pesnoljub.
BOŽIČNE PESMI NA &AJDJO
V torek 23. decenvbia. bo skupni zbor v New Yorku na ;*VEAF radio postaji (660 too)
pel boaieno pesnti in sicer od
6.30 do 6.45 zvečer. Pesmi bodo pozneje naznanjene.
SIMFONIČNI KONCERT.
Simfonični WPA orkester mesta New Yorku bo v nedeljo 7. decenlbra 'v Carnegie Hall. 57. ulica in 7th Ave., proizvajal naslednji progrant:
1.	Suite No. 3. — Čajkovski.
2.	Štiri ruske pesmi. — JBo-gorov. Graecninov, Moussogor-ski, igor Gorin.
3.	Scheherazade — Rimflky-Korsakov.
>QOOOOOOOOOOOOOO^O<
KCPITE DEFENSE SAVINGS BONDS __________toSTJMTS _
SMRTNA KOSA
V Pittsburgh«.- Pa., je dm-28. npvenubra untrl Joseph Ma-tieič, star 55 let in rojen vBre-zja-h-pri Cerknici na Notranjskem. Daljše podrobnosti o
n.i'cm nam "niso žnane. . * - ' *
■. - • — ■ .. .. ,.
IŠČEM
ženo svojega brata LUDVIKA OKWALDA, doma iz Prezida, umrl v New Yorku leta 1217. Njeno dekliško ime je-bilo Te-reza Laoirič, doma iz Kočevske Reke.;Imela sta tri hčere. Bad bi ž njimi dopisal. Naj se im oglasijo na naslov: JOSEPH OSWALD, 13475 Moran Ave., Detroit, Mich.	(fix^
"GLAS N A RODA" — New farti
Friday, December 5, 19411
▼ g T ANOVLJEN
1 S 9 t
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
--143-
• •
POROČILO ST. STOLICE '
O pomoči
P. Bernard Arribrožič, OFM. tajnik Pomožne Akcije slov.
(župnij.
■Odbor pomožne akcije
iinu je ,|t*io postajati vroče.
J, pnav to mu je v veliko nadlego, je živahno pritrdil Ferdinand. Vobčc pravijo, da bo poletje kar nena-vroče Zato mu ni — naj «e d rucrače še tako veseli
> Edini cesar ga je mogel odvezati dolžnosti, da nastopi potovanje v Bosno. Ako bi cesar odredil, da ga zastopa pri manevrih kdo drug, bi bilo vprašanje lahko rešeno.
Franc Ferdinand se je sklenil peljati na Lhinaj in govoriti s cesarjem. Ko je dospel na Dunaj, je najprej obiskal grofa Berohtolda. in vprašal ministra, ali se je zanesti na Potiorkova poročila.
MMi«lim da," je Berchtold odvrnil "vsaj meni ni prišlo nič nasprotnega ilo ušes. Potiorek napenja tam spodaj nekoliko hude strune, toda očividno z uspehom. Vse kaže, da ima položaj absohitn# v rokah."
Franc Ferdinand je potegnil iz žeipa grozilno pismo, ki ga je bil nedavno .-prejel, in ga je pokazal ministru. . Berchtold se je nasmehnil:	J
"Cesarskja visokost, takšna grozilna pisemca dobivam skoraj vsak dan ..." Odprl je predal pisalne miae in vzel iz njega nekaj pisem.
Prosim, cesarska visokost — najnovejšega datuma. — In tole, in tole. — Tudi ministrski predsednik je že dobil takšna pisma. — Mislim, da jo stvfetr brez vsakega pomena. Po-st-bn o v tem primeiu, cesarska visokotst bi utegnilo biti tako:
kdor namerava atentat, gotovo ne bo pisal grozilnega pisma, kajti vsako groailno pismo je seveda hkratu svarilno pismo. Kdor bi bil res tako blazen, da bi niislil na atentat — nu. ta bi se lepo premini H napisati grozilno ipi^mo."
To ni bilo tisto, kar je hotel Franc Ferdinand slišati. 410 potovanju odloča torej samo 5e cesar," je pomislil in napovedal Kvoj obisk v Schoenbrtmnu. Cesar je privolil, da ga takoj spiejme. .
V večji zadregi kot drugače je stopil Frame Ferdinand v cesarjevo delovno sobo. Z zahtevami, željami, zadevanj pritožbami, in drugimi mučnimi snovmi za razgovor obilno založer je sicer (pogosto p= ihajal v Schoenbruun, a te zahteve in želje ni«o skoraj nikoli zadevale njegove lastne osebe. To pot je bilo drugače; in lahko je bilo uganiti, za kaj bi rad profil in za, kaj se ne ,upa odkrito prositi. Vse je bilo na cesarjevi dobri volji. Franc Ferdinand je o tej dobri volji dvomil. V zadregi je napeljal pogovor. .
Omenil je važnost bosanskih manevrov in hkratu pomislil. "Napak sem začel. O važnosti ne bi smel govoriti." Nato je rekel, da se letošnjo pomlad ne čuti posebno čilega. 44To je zdaj pravo." je pomislil.
Cesar, ki ga je pred malo tedni mučila bronhita, je prikimal: "Da, letos je pomlad nevarna. 1 To dela nemara toplota. Hitio je jelo postajati vroče."
I)a, Franc
vadno v rove /, ato mu m — naj «e d rugače še tako veseli vsakih vo.jaških vaj — misel na bližnje manevre v Bosni pravnic prijetna. Kajti tam spodaj je vročina še čisto drugačna kakor pri nas. V vročih poletjih je v Bosni neznosna pripeka. Da, in zato sam ne ve, ali bi brez "Škode prenesel bosan--ko podnebje za ča«a manevrov in ali ne 'bi bilo bolje, da rajši ostane doma.
Cesar je bil zdavnaj uganil prestolonaslednikovo željo. Naslajal se je nad zadrego neljubega nečaka, ki ni bil danes prav nič podoben nasilnežu.
"V tej stvari ti težko svetujem," je prijazno rekel stari moz "to je povsem na tebi. Pelji se ali pa ostani doma, ka^ kor te je volja."
Franc Ferdinand se je nasmehnil. Svojtga «rda in razočaranja ni hotel pokazati. Mislil si je: "Pušča me, da drČim v past. Noče mi prepovedati potovanja. Vesel je, ker moram peljati. Kako sem mogel biti tako prostodušen in le za trenutek upati, da mi bo pomagal?"
Ves razočaran in v skrbeh se je odpeljal v (Konopište. Že ntaogo tednov je, kakor n;i Bosno, i tzlo voljo mislil na bližnji obisk nemškega cesarja. Viljemiovi obiski so bili naporni, temperamentni, kar preživahni cesar je bil kot gost jako za-htevljiv. Na lovu je bil sicer navadno prijeten tovariš, ki ni pozival nevoA'ljivosti, r>;i zadnjem! pogonu na divje »vinje/ ko je Franc-; Ferdinand v nekaj minutah podrl devet in petdeset izmed Šestdesetih svinj, ki so jih spustili miimo njega, je bil Prus poln nesebičnega občudovanja in je vzkliknil:
"Gromska strela, ti pa znalš!" Toda pogovori, ki jih je cesar rad v neskončnost raztezal, so bili strašno naporni, in vsevednost, ki jo je zmerom, poudarjal, neznosna. Mim*> tega se je že nekaj časa ogibal vprašanj, ki so bila za Avstrijo posebno važna. Ni si hotel zvezati rok.	i
Po avdienci v Schoenbrunnu je gledal Franc Feidinand obisku mnfckega cesarja manj zlovoljno naproti.. Skoraj vesel jt> b i I, da bo moral prebiti prihodnje dni z živahnim, zahtevlji-vim gostom. "Cas bo hitreje minil," je mislil v svoji pobitosti. "Viljem me bo spravil na druge misli. Raztrešči me bo. njegovi domisleki so včasih kar zabavni, tudi resne stvari, ki lioičejo z menoj govoriti o njih, me bodo raztresle. Nit* drugega ne potrebujem kakor raztresenja. Viljem naju bo spravil v boljšo volje. On jadra lae nekaj desetletij po 1 «em širnem svetu in se ničesar .ne boji. Smejal bi se mi, ko bi vedel, kako nerad se peljem v Bosno."
Viljem je p rišel z velikim jjpreirtstvoni. Državni kanoe-lar Bethniann-Hollweg in admiral Tirpitz sta ga spremljala; zato je svet dva dni napeto in neaaupno gledal na Konopište. Nemški cesar in avstrijski prestolonaslednik, načelnik nemške vlade in poveljnik neni^kega brodovja — kaj snujejo? Kaj hočejo skovati? Komu grozi n^pad, o katerem se najbr-ze^dogovarjajo? Diplomati v evropskih prestolnicah so zadrževali sapo, častniki iz rajbliižje okolice mož, ki so se posvetovali, niso vedeli, o čem govore v delovni sobi Franca Ferdinanda. Šele tik pred odhodom je zgovorni Viljem pfi obedu zinil nekaj besed, po katerih je bilo moči soditi o vsebini skrivnih pogovorov. Iz nekateri njegovih šaljivih opomb ie bilo sklepati, da sta cesar in prestolonaslednik mnogo (govorila o Rusiji in grofu Tiszu; da je prestolonaslednik s svojo staro vzljubljeno mislijo pridobil namesto Italije Rusijo za zaveznico, naletel pri nem&kem cesarju na maloveren odpor; da se je Viljem, kakor že zmerom, navduševal za Tiszo. Franc Ferdinand pa je Tiszo dolžil, da vodi prav zadnji povsem esgrešno in skrajno nevarno politiko, ki siloiaa peha Ronjmie v nasprotni tabor.	(Nadaljevanje priibodnjifi.)
venskih župnij je te dni prejel Jdila pismo iz Washiugtona, od glavnega tajnika NCWC, v kate-rem sporoča naslednje:
Ko so zborovali ameriški škofje na svoji letni konferenci meseca novenjbra, se je vzelo na znanje poročilo Sv. Sto-1 ice o že poslani pomoči trpeči Sloveniji. Poročilo iz Rima ugotavlja, da je bila poslana denarna pomoč tako v Ljubljano, l*akor tudi v Maribor. In sicer je bil to denar, ki ga je Sv. Stolioi dala na razpolago NOW konferenca v Wash-ingtonu."
To porot*ilo nas je zares razveselilo. Pred kakim mesecem dni smo objavili v dnevnem tisku, da je NOWC določila vsoto 40.000 dolarjev v pomoč Sloveniji. Takrat se nismo mogli drugega poročati ko to. da 'je bil denar odposlan. Zdaj vemo tudi to, da je šel tudi iz "Rima k svojemu končnemu cilju. Nič ne dvominv>. da nebo dolgo, ko bomo' tudi iz Ljubi ia-ne prejeli poročilo, da so denar preieli in kako so ga razdelili. Počasi, pa gotovo.
»lo-jfcrebua pooblastila in vsa navo-
-__m__• ______
i«-., v rokah. Treba je samo w dela in sicer živahnega dela. Več o tem o prvi priliki. Opozarjamo s tem vse, ki se za stvar zanimate, da zasledujete nafsa nadaljnja poročila. Naše organizacije se imenuje, kot že znano: Pomožna Akcija Slov. župnij, (American Slovenian Parish Relief, licensed bv the Bishop's Relief Committee). Glavni stan: 6019 Glass Ave., Cleveland, O. Na^e geslo: Hitra, gotova pomoč!
LEPO USPEL SLOV. DAN V NEW YORKU.
(Nadaljevanje z 2. str.)
morju, na Koroškem, pod Madžarsko in drnsrod. T\ gu se zavedajo vsi predstavniki Jugoslavije in vsi. ki delujejo za zo-petno zedinjenje naroda in za njegovo boljšo in srečnejšo bodočnost. Navzoči se izvajanja dr. Ryharja z odobravanjem vzeli na znanje.
Krasen je bil zaključek programa, nekakšen grand finale, ko so m'stopili « tremi krasni-
Ta wpeli je živ dokaz, da je mi pesmimi moški zbori od bila Pomožna akcija slovenskih j vseh treh srfborov, ki so sodelo-župnij nujno potrebna. NCWC vali pri programu. Že slika
v Wash inirtonu nas poživlja, da na i tudi sami od svoje strani skrhamo kar največ narediti
sama na odru je bila impozant-na: v ozadju pevci, v ospredju naši tnmlburašj, (med njimi
in meti našim narodom zbrati ^Krs* Aubelj v lepi narodni no-primemo v*oto. Od našega za-. Si). ko pa so na znamenje Ger-
nmianja, od naše lastne aktivnosti. pravijo, bo odvisno, koliko bodo oni iz sroio blagajne še nadalie pcnnagjdi.
joviča. zaigrali in zapeli, je bilo to neka i tako vzne- nei<ra, da užitka ni mocoče opisati z beldam i. Posebno kra=no je za
Naš odbor ima sedaj vsa po- donela pesem "Jadransko mo-
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE.
SLOVENSKE PESMI se | Zbirka » narodnih pesnil Izdala Glasbena Matica v Clevelandu.
Cena — S1-50
Emil Adami«—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ra mo*kl i bor..........................»
Sest narodnih pesmi ta m^
ikl (bor ....................
Sest narodnih pesmi » ■©•
ibor ...................
FERDO JCVANGC:
Zjutraj ...................... M
SluTUika ...................J0
PETER JEREB: Pelin roia; VASILIJ MIRE: Podoknto........J6f
ZORKO PRElX>VBO:
Ko ao fantje proti vasi ill_____M
Le enkrat to ................JO)
Slara delo ..................J|
HR. VOLARIč: Rotmartn; JOS. PAVOlC: Potrkan plea ......JI
IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, kater in smo zcižali cene:
rje;" Melodija tamburic, pesmi naše zemlje in našega ljudstva — kako močan vtis je to napravilo na nas vse. .
Ta vtis je očividno ostal a nami ves večer, zakaj govorila «em 7. mnogimi rojaki in rojakinjami in vsi so izražali Vo-Fjo do sodeloyanja za odpomoč domovini in za njeno srečnejšo bodočnost. BiH smo skupaj Slovenci, različnih prepričanj, a se nismo nič o tem vpraševali ker zavedali smo se vsi, da zdaj je naša prva dolžnost pomoči našemu trpinčenemu narodu onstran morja. Kdor hoče rešiti potopljenca, se ne briga v t>i,stem hipu za njegovo prepričanje, an^pak najprej izvrši evojo človeško dolžnost. In te človeške dolžnosti «nio se zavedali ta dan vsi, od župnika Petrica. ki ie kupil od mene šo|p nageljnov za oltar, pri katerem, je dejal, da bo naslednji dan bral mašo za domovino, pa do najbolj svobodomiselnih in
radikalno misleoih rojakov, ki so posetili to prireditev v pomoč svojenvu narodu. Vsemi gre p riznanje in zahvala, in upati je, da bomo v tem pravou nadaljevali prepotrebno delo. fei smo ga h "to prireditvijo v New Yorku začeli.
>Se vcau, če sem, kot posamezna članica skupnega odbora upravičena, da izrekam zahvalo komurkoli, a ker že pišem, bo mislim umestno, če se v imenu odbora Združenih slovenskih društev v New Yorku toplo zahvalim vsem, ki so tako požrtvovalno sodelovali pri programu <n drugem delu za lo skupno (prireditev. Tudi način* lifitom. "Glasu Naroda," "Prosveti" in "Enakopravnosti", Glasilu KSKJ in morda še kateremu, ki je znabiti pri-nesel kak dopis o tej prireditvi f=e najiskrenejše zahvaljujemo ter se nadejamo, da nam, pojdejo tudi v bodoče na roko pri sličnih podvsetjih.
Moja osebna zahvala naj gre vsean našim vrlim Primorcem, ki *o poskrbeli, da «o i-ztaknili "Primorsko Slovenko*' na priredbi in jo zagotovili, da se strinjajo z njenim delovanjem itd. Sploh naj na tem mestu izrazim svojo hvaležnost vsem Slovenkam in Slovencem iz
Razveselite
z a Božič	a
svojega prijatelja!
Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vašent imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda."
Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel.
Uporabite ta naročilni listek
j "GLAS NARODA",
| 216 West ISth St., New York	\ je
I	P
| Pošljite za -— meseca (cev) "Glas Naroda" j JS
I na naslov: ____________________________________________________
I
I
Moje rme je: <Moj naslov:
j Tukaj priložim M, O. za $-
I Pričnite pošiljate dne
Si | Za 4 mesece $2.— K | Za pol leta $3.— J Za celo leto $6.—
RUSI PODE NEMCE V UKRAJINI
(Nadaljevanje s 1- str.)
»rane Veoturinl—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
Ameriška slovenska lira, (H Orlovske himne (Vodopivee) Slovenski akordi, 22
mefeanlk in
) M
.19
likih uspehih ipri Tuii in Kali-ninu na severu od'Moskve. Za-padno od Moskve so včeraj Nemci napadli s 100 tanki v namenu, da prebijejo rusko obrambno črto. Rusi pa so bili na napad pripravljeni in so ga odbili.
Kot pravi poročilo iz južnega bojišča, maršal Timošenk* ,z vso silo prtiska na bežečo nemško arma<Io, ki pušča za
mofckifa i borov (Kari AiaatM) Trije BMftaul zbori (Glasbena Matica) ------------M
V pepelnital noti, kantate ta solo, zbor In orkester, (Sattoer)... M
Mladini,
il xa mladino ■ klavir-(E. Adami«) ___________
Ferdo Javanee—Ifc MLADIH LET,
Peter Jereb—osem zborov ikl in moteni) ----«...
M
Moški zbori
OSKAR DRV:
BarClca; OJ. moj iocel ,« lov; Kam ml, fantje, drav ▼ vas pol-demo ......................JM
OSKAR DRV:
■ .Srečno. IJubca moja; Ko ptl/H-ca na tuje gre; SdCl; Hoj očka mi konjiCka dva; Doblv sem pi-
Slovo; Je t pi hulls luC .4«
Dve pesmi, (Prelovee) zbor in sol«...........
Nafti bimnl, dvoglasno____________
Ooraki odmevi. (Labarnar), O. zvezek, mački zbori ---------
ZA TAMBURICE:
NA GORENJSKEM JE FLETN0, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk............
.Slovenske narodne pesmi ca raikl zbor (Bajok)
Bom Sel na planine«, (Bajnk).
.76
01 o v en Kam in oio\-encem iz . . . .-------' —	^
New Yorka, New Jeisev, Con- 8eboj ee,e kllpe razbltih ta(nkov nrctiout. iz nabili farm v zgor- «°rece truke z ^'olilloiu njeni dehi države in od povsod drugod, ki so se, kot so dejali, z veseljem odzvali apehi Primorske Slovenke ter prišli, da so z nami praznovali Slovenski dan, ki nam bo ostal
in
puške in drugo orožje.
V Taganro<ru so Rusi zadeli na sveže nemške čete, ki so prišle na pomoč poraženi armadi.
Višje (proti severu in sicer v okolici Leningrada so Rusi v
v lepem
spominu in ki je v čast našemu slovenskemu Življu v tej oko-i*™^ novi o^nz^i zelo izbolj-liei. .	[šali svoje postojanke. Prav
Mladim nrazikantom od Man hat tan Accordion Trio se moramo tudi zahvaliti za brezplačno igranje med odmori regularne godbe (Koprivškov orkester) in želimo jim, tudi. da jim bo to sodelovanje prineslo v bodočnosti kak rezultat v cib-liki povabil na plesne in druge priredbe. Plesalci so bili z njih godbo zadovoljni.
Ni mi Še znano, rojaki in rojakinje, kakšen bo končni gmotni uspeh te naše skupne prireditve, ali moralno smo dosegli us-peh, kakršnega nismo pričakovali; in to je za nas
vredno zlata — investirajmo to dragoceno zlato v Drid osvobo-jenja in lepše bodočnosti Slovencev in vse Slovanov.
Pozdravljam vas,
Primorska Slovenka^
posebno vroči boji so v teku ob jezeru Ihnen, kjer so Rusi imeli velike uspehe.
Ruski izvedenci za petrolej pravijo, da je bik) dosedaj že nekajkrat opaziti, da so pričeli Nemci štediti & petrolejem.
V zadevi petroleja je največji ruski veščafc general Kotov, ki je časnikarskim poročevalcem retkel, da bodo Nemci « sedanjimi zalogami bencina izhajali komaj dva meseca in pol in da jim ga* bo v treh mesecih popolnoma zmanjkalo. Ko je maršal Tin«yšenko Nemce porazil pri Rostovu in se mora nemška armadat umikati daleč proti za padu, je Nemcem izginilo upanje, da bi mogli priti v doglednem času v posest bogatih petrolejskih vrelcev na Kavkazu.
EMIL ADAMIČ:
Modra devojks (belrkranj«ka.. tO
Vso noč pri po toči ...........JM
Jnrjevs ......................
Hodi Micka domo; Kaj dragega hočem; Zdravica ........JI
•
VASILIJ MIRK lil A. GROBMING: VetrlC; P« gradlol ..........M
ZA CITRE:
Podnk za citro. — « (Hoieljskl) _
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Rora«niea —
1M narodnih pesmi *
Emil
a moSkl In
AdamlC .... INFANT JENA VASI. 18 narodnih aa mofikt zbor. Ciril Pregelj.. Št
Naročilo pofiljlto
€€
Glas Naroda
99
ti« WEST 1Mb STREET
NEW YORK. N. T.
Slovenka botra amer. bojne ladje
Pred dnevi so v Jacksonville, Fla., spustili v morje bojno ladjo YiMS 54, katero je krstila Mrs. R. J. Kosak, soproga mornariškega inžmirja Rudolfa J. Kosaka. Mrs. Kosak je Slovenka, rojena Josephine Smrek ar iz Cleveland, O.
SMRTNA KOSA
TW 20. novemlhra je v Ar-ma. KSans., umrl Matt Kodrič, star 71 let in rojen pri Sv. Križu na dolenjskem. V Ameriki je bil 35 let in zapučča ženo, Mna, hčer jn brata.
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Moljtvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitvenikl: KVIŠKU SRCE
2% x 3% iu čer — 224 strani reza r a umetno ............ Ue.
KVIŠKU SRCE — (St. S55)
2% i 3% inčev — 224 atranl
v belem celolldu ...... JMc
KVIŠKU SRCE — H. 408)
2% x 3% Inčev — 224 atranl Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (it 408) 2Vi x 4 i nčev — 255 streal ratevči Sv. Kriiev Pot
Cena >L5«
RAJSKI GLASOVI — (St. 416) 2Vi r 4 inčev — 255 strani • vaterii Sv. Kriiev Pat
Cena $1.50 SKRBI ZA DUŠO C«. 416) 8 x 4V4 tnčeT — 512 atranl Cena $L75
1 NEBESA NAS DOM — (it. 415)
x 4 Vi inčev — 384 lnCev
Cena 75e 8VGT0 PISMO..................
(Ker ae nam je posrečilo dobiti te molitvenike po telo nixkl ceni, Jih tudi moremo prodajati po gori o-značeni ceni. Zaloga pa nI opaebno velika, zato Jih naročite Čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po-
atreSL
Angleški molitvenikl:
(ZA MLADINO)
Rej of Heaven
fino risano ..............
T umje vezano ......... .75
CATHOLIC POCKET MANUAL ▼ fino usnje mino......1,—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
1 V