Iz naie organizadie. Skupne zadeve. Iz naše Zaveze. Predsednik Zaveze je odposlal regentu Aleksandru v Belgrad ta-le brzojav: Regent Aleksander Beograd. Zaveza jugoslovanskega učitelistva v Ljubljani pošilja na prvi narodni praznlk prvemu sinu Jugoslavije vdane pozdrave! Živel regent Aleksander! 2ivelo bratsko srbsko učiteljstvo! Živelo združeno in zedinjeno jugoslovansko učiteljstvo! Žlvela Jugoslavija! S prosveto k svobodi! L. Jelenc, predsednik. Kataster šolstva in učiteljstva.  Pole za kataster šolstva in učitelj stva so že vse razposlane. Ker bo s končno sestavo obeh katastrov obilo dela, ki ga je treba nujno izvršiti, prosimo vsa šolska vodstva in vse učitelj- stvo, naj pole takoj izpolni ter jih vrne po potu, kakor je naznanjen na pojasnilu, priloženem vprašalnim polam! Vodstvo Zaveze. Vsemu našemu učiteljstvu na zasedenem ozemlju. Na ozemlju, ki so ga zasedli Italijani, silijo ti novi in začasni gospodarji naše učiteljstvo, naj se jim pokorava in naj se vda njihovim zahtevam in zakonom. Nad našim učiteljstvom torej visi pritisk višje sile, ki ji v premnogih primerih ni mogoče odbegniti, ztasti v slučajih ne, kjer imajo tovariši žene in otroke. Kakor smo pozvedeli, tudi Narodna vlada SMS v Ljubljani ne bo štela nikomur v krivdo, kdor se vda sili razmer, ker ne moremo od nikogar zahtevati, da bi drvel v lastno nesrečo. Narodna vlada pa zahteva od vsakogar, naj poda pismeno izjavo, da ostane vsak vzlic vsetnu pritisku v tej prehodni dobi zvest Jugoslaviji, ki ji hoče zopet služiti, ko nastopijo normalne razmere in zapuste Italijani naše kraje. Seveda je težko in nevarno pošiljati take izjave v Ljubljano. Treba je velike previdnosti, zakaj vsaka prenaglenost bi bila lahko plačana najmanj z internacijo. Take izjave je mogoče k nam poslati le po zaupnih osebah, ali pa jih naj prizadeti dado v varstvo zaupnim osebam v domačem kraju. Glavno pa je, da vsakdo zvestobo Jugoslaviji zapiše globoko in neizbrisno v svoje srce. Vodstvo Zaveze. Društvene vesti. + Iz Deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Nekatera predsedstva okrajnih učiteljskih društev na Kranjskem še do danes niso poslala blagajrriku Deželnega slovenskega učitdjskega društva v Ljubljani članarine za leto 1918, ki znaša za vsakega člana po 1 K. Prosimo tovariše, naj store vsi svojo dolžnost, da moremo tudi mi poravnati svoje račune! + Učiteljsko društvo za konjiški okraj je zborovalo dne 28. novembra t. 1. v Konjicah. Bilo je to prvo zborovanje, odkar se je izvršil velehistorični državni preobrat. Udeležba je bila naravnost sijajna. — Z navdušenimi besedami je slavil preds. tov. Bobič vstajenje Jugoslavije, poudarjal važnost naših stanovskih organizacij v mladi svobodni državi ter navduševal tovariše za skupno delo v prid šoli in našemu stanu. Prečitali in pogovorili so se nato razni došli dopisi, med njimi dopis Zveze glede prispevkov za učiteljski vojno pomožni sklad. Pri tej priliki se je za ta sklad nabrala precejšnja vsota. — O delegacijskem zborovanju Zaveze je poročala tovarišica Pleškova. Poročilo je bilo temeljito in zanimivo. Ista je kot blagajničarka tudi poročala o stanju društvene blagajnice. Iz tega poročila je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu 75 h stroškov in 385 K dohodkov. Ker še niso plačali vsi člani članarine, še društvo ni moglo odposlati določenih zneskov Zavezi, Zvezi in Lehrerbundu. Tovariš predsednik se ji je za obojno poročilo, kakor tudi za vzorno izvrševanje blagajničnih poslov zahvalil. — Nato je podal tajnik tov. Golež obširno poročilo o stanju in delovanju našega društva v preteklem društvejiem letu. Iz tega poročila so navzoči razvideli, da je naše društvo kot član vrhovne organizacije vestno in v polni meri izpolnjevalo svoje dolžnosti v prid slovenskemu šolstvu in slovenskemu učiteljstvu. Za poročilo in za izvrševanje tajniških poslov mu je izrekel tov. predsednik zahvalo in priznanje. — Pri volitvah, ki so se nato vršile, je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: Ferdo Bobič, predsednik; Anton Bnimen, podpredsednik; Fran Golež, tajnik; Marija Pleškova, blagajničarka; Ljudevit Petrič, knjižničar; ga. Mravljakova, Serajnik in Bregant, odborniki; Keržič in Mravljak, pregledovalca računov. — H koncu je bil sprejet predldg tov. Goleža, ki se glasi: Z ustanovitvijo Jugoslavije skoraj gotovo naš boj za kruh ni končan. A v tem boju bomo navezani popolnoma sami nase. Treba je torej, da se še tesneje združimo, zakaj le v slogi je moč. Vsak učitelj, vsaka učiteljica naj bo član organizacije. Vsak šolski vodja naj skrbi, da bo vsak učitelj, vsaka učiteljica član društva. Irnena tistih, ki nočejo pristopiti, se naj objavijo v nasem glasilu! S tem je bil dnevni red izčrpan in tovariš rredsednik je zaključil zborovanje, zahvaljujoč se tovarišem za mnogoštevilno udeležbo. Gol. + Kozjansko učiteljsko društvo je zborovalo dne 5. gnidna 1918 na Pilštanju. Krasen, ganljiv je bil pozdrav predsednika vsem navzočim članom, pozdravil nas je prvič v Jugoslaviji. Zbujal in opominjal je prisotne, češ, da bo treba napeti vse sile, da bo treba dosti truda in napora k lečenju skelečih ran, ki nam jih je zadalo robstvo in tlačanstvo, preden smo dosegli zlato svobodo — nam ljubljeno Jugoslavijo. Posebe pozdravlja bojevnike tov. Volavška, tov. Serbaka in tov. Cirila Hočevarja, ki se bode odslej z narni vred boril za človeški ideal. — I. Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri. II. Naznanijo se važni dopisi, ki jih je društvo prejelo. III. Nekaj o našem narodnem šolstvu. Poroča tovariš. predsednik Grmovšek. Izvleček sledeč: 1. Učiteljstvo kozjanskega okraja, zbrano na svojem društvenem zborovanju dne 5. XII. 1918 na Pilštanju, odobrava odločni nastop Zavezinega vodstva v zadevi povzdige našega narodnega šolstva ter soglaša z vsetni točkami Narodni vladi SHS predložene spomenice. Glede točke 4. naglaša s poudarkom, da zapuste z odpravo starega sistema vodilna mesta tiste osebe, ki so bile nositeljice tega sistema. Okrajne šolske nadzornike naj voli iz svojih vrst ljudskošolsko učiteljstvo potom Zaveze. 2. Pouk v nemščini naj se na naših narodnih šolah bodisi obvezno, bodisi neobvezno popolnoma opusti, pač pa se priporoča, da se uvede kot predmet srbohrvaščina. 3. Ker ima rešiti učiteljstvo mnogo važnih šolskih vprašanj, se prosi vodstvo Zaveze, da stori Narodna vlada, odnosno poverjeništvo za uk in bogočastje potrebne korake, da bodo čimprej sklicane okrajne učiteljske skupščine. 4. Da se izvrši združenje jugoslovanskega učiteljslva pod enim praporom, se poziva vodstvo Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic, da to društvo razdruži ter poveri vodstvo skupne in enotne stanovske organizacije Zavezi. IV. Poročilo tov. ta^nice je sledeče: 1. Clanstvo: 28 rednih, 3 podporae ter 2 častna člana. 2. Društveni odbor. 3. V tekočem letu je naše društvo zborovalo trikrat in to: 14. 111., 23. V. in 5. XII. 1918. JRazentega so se udeležili skupnega zborovanja Kozjanskega iu Sevniško-brežiškega učit. društva, vršečega se dne 27. V. 1918 v Rajhenburgu, tovariši predsednik Grmovšek in odborniki Krajnik in Potočnik. 4. Na Zvezinem deleg. zborovanju so zastopali društvo tov. Knaflič, Ivo Potočnik in tovarišica Bračičeva. 5. Navedeni so bili sklepi, ki so se sprejeli pri naših doseaanjih zborovanjih. 6. Društvo se je obrnilo brzojavno na štaj. namestnika, na rainistrskega predsednika, na deželni odbor, pismenim potom pa na drž. poslanca dF. Jankoviča in dež. poslanca dr. Kukovca zaradi 100% dovolitve in izplačila vojnih diraginjskih doklad. Uogradili smo obrambni kanien za C. M. družbo ter -pričeli g-raditi novega. 8. Nabrala se je precejšnja svota za učiteljski podporni sklad. V. Enoglasno se izvoli prejšnji odbdr za leto 1919. Tov. Knaflič otvori sledečo debato: Zaveza jugoslovanskega učiteljstva blagovoli predlagati naučnemu odd. Narodne vlade SHS v Ljub-' ljani sledečo odredbo: A. Notranja oprema narodnih šol. Na prednji steni vsake učne sobe se naj pritrdi slovenska, • hrvatska in srbska trobojnica (belo-modrardeča, rdeče-belo-modra, rdeče-modrobela). Skupina teh sestav ni sariio ličen okras vsake šolske sobe, temveč tudl prav primerno učilo za spoznavanje jugoslovanskih narodnih barv ter najlepše' ponazorilo najožje sorodnosti treh jugoslovanskih narodnih plemen in državnosti SHS. Njihov pomen se naj v šolskem letu 1918/1919 vsak teden, pozneje pa mesečno v pouku ponavlja, da preide njihovo poznavanje in pomen deci v meso in kri. B. Učne knjige: Nujno potrebtto je, naj se vse učne knjige predelajo v tem smislu, da se bo v njih nahajala tako prikrojena učna tvarina, da se bo z njo vzbujala in gojila v srcu mladine ljubezen do Siovanstva sploh ter do Jugoslovanstva posebe. Med djugim se naj nahaja v njih sledeča učna tvarina n.- pr;: »Zakaj smo Jugoslovani?« V I. inll. razredu krajše, n. pr.: Rojen sem bil v 4 . . . Oče in mati mi govorita. slovensko narečje, tudi jaz govorim od rojstva to narečje. Moje slovensko nareqje je del jugoslovanskega jezika. Sem torej Jugoslovan. Tudi naši bratje Hrvati in Srbi. so Jugoslovani. Govorijo podobno narečje kakor mi. Slovensko in. srbskohrvatsko narečje tvori skupaj jugoslovanski jezik. Z ozirom na veliko sorodstvo slovenskega narečja s srbohrvatskim se jiaj čtivo v naših učnih knjigab kolikor največ mogoče bliža srbohrvatskemu .narečju. V ta namen se naj vsaki učni knjigi doda na koncu abecedni besednjak sorodnih izrazov, n. pr.: Plavati = plivati, ijsrrati = svirati, volk =_ vuk, volčji = . vučji. število = broj itd. C. Petje. V vseh I narodnih šolah se naj razen dtugih domorodnih, narodnih, domoljubnih pesmi poje tudi jugoslovanska himna: »Ljepa naša domovina«, »Kje dom je moj?«, »Naprej zastava Slave!«, »Hej Slovani« Itd. Č. Zaradi enotnosti po vsej Sloveniji se naj narede napisi na šol. poslopjih z aaslovom: »Narodna šola« ter ne več »Ljudska šola«. Istotako se naj glase pečati šol. vodstva, n. pr.: Šolsko vodstvo narodne šole SHS v . . . . VII. Slučajnostl: Učiteljstvo Kozj. okr., zbrano dne 5. dec. 1918 na Pilštanju, pozdravlja iskreno pridobitev in zjedinjenje Srbije, Črne gore in vsega ostalega etnografskega ozemlja SHS v eno edinstveno državo ter priznava že vnaprej vsako državno obliko, ki jo bo določila narodna konstituanta, torej tudi srbsko monarhijo pod sedanjo dinastijo. Sprejme se soglasno predlog lvo Volavška: »Zaveza naj stori pravočasno potrebne korake pri Narodni vladi, da nam nakaže za bodoče leto drag. doklado, ki bi naj bila vsaj v isti višini, kakor je bila vojnodrag. doklada za leto 1918. To veljaj kot provizorij, dokler ne bodo nakazane enotne plače«. Prihodnje zborovanje se vrši v bodočem letu v Kozjem, dan določi tov. predsednik sam. Cllka Vrečkova, tajnica. + Zveza slov. učiteljev in učiteljic aa štajerskem poziva še enkrat vse učiteljstvo, da stori svojo dolžnost ter plača določene onstotke od voj. draginjske doklade v Učit. vojni pomožni sklad, ker to je bil sklep delegacijskega zborovanja, ki se mu moramo vsi pokoriti. Nekatera društva so vposlala vsote do 600 kron, druga nič. Ako je mogoče doseči v nekaterih okrajih take uspehe, zakaj ne povsod? Na delo tedaj in poravnajte, kar ste dolžni! — Odbor.