F' 3 Pavle pred sabo velikanskega moža v

zeleni opravi.

Zbirka nar odni h p ripon

/


H


Zbirka

' m£.0f

tr/l

narodnih pripovedk

za mladino.


Spisal

J. P. Planinski.

1. zvezek.

V Ljubljani 1907.

Založil J. Oiontlni. — Tiskala „Katoliška Tiskarna".


111305

- / '*** r J? 'M^/  / v

^53^4 li O

I.

O Pavličku in vetru.

Svoje dni je živela uboga vdova, ki je imela
edinega sinka, po imenu Pavlička. Toda jako
neokreten je bil: vse ji je naredil narobe, kar-
,koli je počel.

Kakor je delal Pavliček, tako je nadaljeval
Pavle. Bil je namreč tako zabit, da mu ga ni
bilo enakega. Da je živel sebe in staro mater
svojo, hodil je kamenje razbijat na cesto. Seveda
je bilo to slabo življenje: suh kruh, suhi žganci
in voda, to jima je bil vsakdanji živež.

Nekega dne pa pride Pavliček po opravkih
k gospodi, kije ravno obedovala. Kaj je vse videl
ubogi Pavliček ondi na mizi! Kar sline so se
mu cedile, videčemu toliko in tako raznovrstnih
jedil.

Vračajoč se domov, premišlja in premišlja,
ker mu le ne gre v glavo, zakaj se nekaterim
ljudem tako dobro godi, da toli dobro jedo in
pij o in malo ali celo ničesar ne delajo, on pa se
mora toliko ubijati s kamenjem na cesti. To mora
biti drugače! — Tako si misli, ko maha proti
domu. Hitreje ubira korake, da pove materi čim
prej, kaj je videl pri gospodi.

„Mati“, pravi Pavle, stopivši v vežo, kjer
mati ravno pripravlja kosilo, „mati, povejte no,

l

2

zakaj gospoda tako dobro živi, kakor se \ I
danes? Kaj so vse nanosili na mizo, mati, o
bi morali videti! In jaz sem si mislil: Če ti ljudje
lahko žive tako dobro, zakaj bi li midva zmore n
otepala same suhe žgance in nezabeljen močni !“
„Ej, saj ne veš, kako je to“, zavrne ga nia i,
„gospoda lahko dobro je in pije, saj pa tudi
drgnejo ves ljubi božji dan po popirji... Pa h j
bi ti pravila!“

Ali zabitemu Pavličku le ne gre v glav
kako je sploh mogoče, na tak način toliko '
služiti. „Saj vendar tudi jaz delam in razbij-..)'
dan na dan trdo kamenje na cesti, pa si
moreva z materjo nič opomoči.. Čakaj, zdaj bo
dem pa nekaj naredil“, pravi Pavliček, ,.in sicer
nekaj takega, iz česar bodo videli, da. P
ni karsibodi!“

Solnce še ni razlilo jutranjih žarkov po pla¬
njavah, ko Pavliček vstane. Velik kos popirja
vzame s seboj, ureže si v bližnjem grm precej
debel klin in hajdi ž njim na trato! Tu aj sede
in jame s klinom tako neusmiljeno dr ruti m
popirji, da ga skoro raztrga na drobne kose«:.
„No“, misli si, „zdaj bodemo pa tudi pr nas ži
veli drugače; že opoldne se mora pokazati kaj
to pomaga! To mora biti jedi, dobrih jedi gori.
da se bode kar miza šibila “ Ko pride opoldne
domov, že ugleda na mizi pripravljeno vsakdanje
kosilo: močnik in žgance. „Ti preklicani močmi-
in ti žganci suhi!“ huduje se Pavliček in kliči

3

mater v hišo, rekoč: „Mati, zakaj pa niste danes
pripravili kaj boljšega? Mislil sem, da bode vse
teklo od same masti in pijače! Saj sem vstal, ko
ste še spali, in solnce je bilo še daleč za go¬
rami, ko sem šel na trato s popirjem in klincem
ter tako drgnil po popirji, da mi še trohe ni
ostalo od njega.“

„Moj Bog, take glave! Sam oče nebeški ti
podeli malo pameti!“ vzdihne mati in nadaljuje:
„Denarja ni, denarja, Pavle, da bi mogla midva
tako živeti, kakor živi gospoda."

„Kako neki? Saj sem ga vendar zaslužil, če
sem ves božji dan drgnil po tistem popirji, kakor
pravite, da dela gospoda!"

„Saj ni, da bi človek govoril s tabo", reče
starka. „Pojdi, pojdi rajši prosit moke, da ti
najprej spečem kruha in potem šele kaj boljšega!"

Poslušen je bil Pavliček, to dobro svojstvo
je imel izza mladosti. Izbil sije takoj vse prejšnje
misli iz glave, oprtal si pleten koš in odšel brez
ugovora po svetu, da bi prosil moke pri dobrih
ljudeh.

Ni mu bilo treba dolgo prosjačiti, skoro je
imel zvrhan koš. — „No“, misli si Pavle, „ali bodo
mati veseli, ko jim prinesem poln koš tako lepe
bele moke! Reči moram pa tudi, da so ljudje
vendarle dobri; kadar me mati pošljejo po moko,
pritresem je koj polno vrečo. Danes je nesem
celo zvrhan koš. Takšno potvico mi bodo spekli

1 *

4

mati, da se bodo kar cedilo iz nje; pa bodeva
lepo jedla z materjo.

Tako govorec stopa Pavle počasi vkreber.

„Še ta lirib, pa sem doma! Kaj, ko bi si
nekoliko odpočil, preden grem čez hrib? Ne,
rajši bodem pospešil korake, da mater prej raz¬
veselim; odpočijem si pa doma pred vežo! Mati
mi vzamejo koš z rame, pa ga odneso v kaščo
ter tam stresejo v polovnik ali pa še v četrtinko,
če ne pojde v polovnik . 14

Hitro ubira korake preko hriba. Zdajci po¬
tegne silen veter, in mahoma je Pavle ves bel
po hrbtu. Toda veter brije čimdalje huje in iz¬
piha polagoma Pavletu vso moko iz koša. Ubožec
tega ne zapazi, niti ne tega, da je koš dosti
lažji. Tako prispe že blizu doma. Kakšno vri¬
skanje je bilo to in ukanje in petje, ko je videl,
da ga mati gleda s praga in ko jo je v duhu
videl tako veselo lepe bele moke!

Ali veselje se mu izpremeni v žalost in jezo,
ko mu mati razprta koš, prav prazen koš.

„Sam Bog ve“, prične Pavle, „da sem imel
do vrha poln koš lepe bele moke, take, da jo
je bilo veselje gledati, in zdaj, Bog si ga vedi,
kdo mi jo je pokral tako tiho iz koša, da še
čutil nisem . 44

Starka ne ve, ali bi se smejala ali jezila za¬
radi svojega sina, ker je tako neumen, da je šel
s košem moke prosit. „Kaj bode s tem človekom ! 44

5

Pavle se ne more dosti jeziti in zabavljati
tistemu, ki mu je ukradel moko. Mati pravi, naj
molči, saj mu je veter odnesel moko iz koša.

To je Pavletu dosti. „Kaj, veter mi jo je
odnesel? Le čakajte, mati, takoj grem nanj, in
še rad mi vrne moko, rad, prav rad! Takoj
grem gori na hrib in ga premikastim, da mu
bode dovolj!“

In že se napravlja, da pojde. — Mati ga za¬
držuje in miri, rekoč, da je veter taka sapa, ki
je pihala in mu odnesla moko, ker je ni imel
pokrite v košu, in iztežka ga obdrži, da ne
gre takoj nad veter. — „Bodisi“, pravi Pavle, „ali
jutri grem na vse zgodaj, in videli bodete, mati,
da prinesem vso moko nazaj; pa ne jaz, ampak
veter sam mi jo pritrese.“

Drugo jutro se zarano vzbudi, zagrabi gor¬
jačo izpred koče in hajdi na hrib nazaj, kjer je
nosil moko domov.

Ko pride na vrh, ustavi se in kriči, da se
razlega daleč naokrog.

„Moko hočem nazaj, ti preklicani tat! Moko
mi daj nazaj, katero si mi ukradel! Kaj bodeva
sedaj jedla z materjo, ko nimava moke! Samo
pridi mi pred oči, bodeš že videl, komu si kradel;
vse kosti ti starem in zmeljem v solnčni prah!“

Ko se tako huduje, hipoma uzre Pavle pred
sabo velikanskega moža, vsega v zeleni opravi.
Vendar mu ne upade pogum, temveč jezen mu
zakliče: „Ali si ti oni veter, ki mi je vzel moko?

6

Če si, le takoj z moko nazaj, sicer se ti ne bode
godilo dobro, ti tat ti, ki nama z materjo moko
kradeš!“

„Da, prijatelj, veter sem“, oglasi se velikan.

„Nič prijatelj! Moko nazaj, če ne ..hu¬
duje se Pavle.

„Prijatelj, potrpi in ne jezi se“, pravi zeleni
mož. „Moke ti sicer ne moreni vrniti, zakaj raz¬
tresel in raznesel sem jo čez hribe in doline, da
ti je ne zbero vsi ljudje vsega sveta. Vender,
da se utolažiš, dam ti za odškodnino to-le pišče.
Kadar ne bode denarja, reci: ,Piska,.stresi se‘!“

In glej, pri tej priči odleti od piščeta, katero
je postavil velikan na tla, devet cekinov. Takoj
nato izgine velikan in ž njim onih devet cekinov,
le pišče ostane pred Pavletom, kateri ga pobere
in dene v koš. Zdaj je Pavle še bolj vesel in
zadovoljen nego prej z moko.

„Zdaj bode šele veselje doma, zdaj! Živela
bodeva z materjo kakor dva grofa, pa mi ne bode
treba več razbijati kamenja po cesti! Oh, pa mati,
mati! Samo doma bodo sedeli in kuhali. Kokoško
bode treba pa večkrat stisniti, in večkrat se bode
morala stresati. Sedaj grem naravnost v go¬
stilno in se dobro okrepčam, materi pa tudi pri¬
nesem domov kaj malega za poboljšek in po-
liček vina; hehehe, to bode veselje! 11

Ko pride v gostilno, naroči si dobro večerjo
in ga tudi srka do pozne ure.

7

„Zunaj je tema kakor v rogu“, reče Pavle,
ko se vrne v hišo, „nocoj ne grem domov, bodem
koj tukaj spal, kaj mislite, oče krčmar ?“

In Pavliček se postavi prav moški pred go¬
spodarja, kakor bi hotel reči: „Zdaj smo tudi

mi gospodje, plačamo lahko, več nego ti!“

Krčmar mu odgovori skoro osorno: „Mi
nimamo prostora, prijatelj, za nocoj bode že
dobro pod kako smreko, pa večerjo prej plačaj,
potem greš lahko!“

„A tako“, pravi Pavle, „torej pojdite sem,
da vam plačam, in povejte račun!“

Ko mu gostilničar našteje precejšen račun,
gre Pavle h košu, katerega je postavil v kot,
odgrne ga, vzame piško iz njega in jo postavi
na mizo. „Ta-le bode plačala, vidite, ta-le, jaz
nimam ničesar. Piška, stresi se!“

In piška se strese in otrese devet rumenih
zlatov. Pavliček jih osem spravi, enega pa po¬
tisne pred krčmarja.

Potem Pavliček kokoško lepo spravi, oprta
koš in se pripravlja, da bi odšel. — „Lahko noč!“
poslavlja se Pavle in hoče kreniti skozi vežo.

„Slišite, prijatelj! Saj lahko ostanete pri nas,
pozno je že in trudni ste, lahko si tu odpočijete,
če vam prav!“ govori mu mati krčmarica.

„A tako, tako, prej je pa gospodar rekel,
da ni prostora ...“

„Ej, saj ne ve ničesar, kaj bi tisto, kaj vedo
moški za take stvari 11 , pravi krčmarica.

8

In Pavletu je po volji, da bode mogel tukaj
prenočiti. Razprta koš in ga položi poleg postelje.
Iznova pogleda vanj, ali je piska še v njem, in
potlej ga dobro zakrije, da ne bi pobegnila.

Vse je že trdno spalo, le krčmarica in krč¬
mar sta še čula in ugibala, kako bi gostu svo¬
jemu vzela čudotvorno pišče. „Že vem!“ vzklikne
krčmarica, „tako-le narediva! Ujemiva našo ko¬
koško in mu jo deniva v koš namesto one, saj
je prav taka!“

„Dobro“ reče krčmar, „le hitro, in pazi, da
se ne vzbudi!“

Kakor sta se dogovorila, tako sta tudi
storila.

Drugo jutro na vse zgodaj odrine Pavliček
proti domu. Ko se spomni, kaj nese v košu,
jame na ves glas vriskati in prepevati.

„No, mati bodo veseli, kakor še nikoli, odkar
jih poznam, ko bodo leteli cekini od piške! Zdaj
bodo videli, da Pavle ni karsibodi. To kokoško
bodem tako stisnil in tako zakričal nanjo, da
se potoči kar dvakrat toliko cekinov izpod nje.“

Tako govoreč prispe domov. V veži raz¬
prta koš in pokliče mater. „Mati, pojdite brž
semkaj, da vidite, kaj sem prinesel! Zdaj bodeva
tudi midva živela, kakor barona; sam Bog, da
sem moko izgubil; veste, mati, ne vem, kako bi
bilo, da mi ni veter moke razpihal čez hribe in
doline, kakor mi je rekel. Ne vem, ali bi bila
tako srečna, kakor sva zdaj!“

9

„Pokaži vendar, kaj imaš s tisto kokoško,
ki jo tiščiš v košu! Bržkone so te kje zopet prav
dobro opeharili . . .?“

„Prav nič me niso opeharili, mati; le po¬
glejte!“ Rekši prime pišče in mu veli: „Piška,
stresi se!“ Toda piška se ne meni zanj in hoče
pobegniti. To je Pavličku preveč. — „Oj, ti pre¬
klicani piščanec ti, kaj ti pa je, da ne slišiš, kar
ti pravim? Zadnjikrat ti rečem:,Piška, stresi se‘!“
— Toda vse zaman, piška hoče uiti skozi vežo.
„Oho, ne uideš mi ne, vražji piščanec, tako te
treščim ob tla, da pade vse iz tebe!“ — Pri tej
priči popade piško in ubil bi jo, da mu mati ne
zabrani.

Nato zagrabi gorjačo in gre zopet naravnost
na hrib do vetra. Dospevši tja, kjer mu je prejšnji
dan dal veter ono pišče, jame kričati na vse pre-
tege, da mu kar sapa poide. In zopet pride tisti
zeleni mož in ga prijazno nagovori, rekoč: pri¬
jatelj, kaj razsajaš zopet? Saj sem te vendar od¬
škodoval za tisto tvojo moko ..

„Seveda odškodoval, osleparil si me! Moko
mi daj nazaj, pa bode dobro, sicer se drugače
pogledava!“

„Potolaži se, prijatelj! Dam ti namesto moke
ta-le prtiček, in kadar porečeš: ,Prt, pogrni se!‘
takoj bode poln raznovrstnih jedil, kakršnih¬
koli si bodeš poželel! 44

Zeleni mož izgine, in Pavle je zopet utolažen.
Toda tako malo zaupa vetru, da takoj poskusi

10

s prtom. Sede pod drevo in zakliče: „Prt, po¬
grni se!“ Toliko da izusti te besede, že so na
prtu vsakovrstna jedila, tako da Pavliček v
prvem hipu ne ve, česa bi se lotil.

Ko se okrepi, krene po hribu nizdolu.

Tudi danes gre v ono krčmo, sede za mizo
in razgrne prt po nji.

„Danes bodem pa samo pil pri vas“, pravi
krčmarju, ,,jedil imam sam boljših nego vi!
Prtiček, pogrni se!“ V tem trenutku ima pred
seboj mizo, obloženo z najboljšimi jedili. Vsi
domačini ga gledajo začudeno. Pavle jč in jč,
veseleč se, kako bodeta odslej lepo živela z
materjo. — „A preden tega-le ne pojem“, misli
si Pavle, „ne grem odtod. Zakaj bi puščal jedila,
bodo pa mati zopet drugo dobili, kar si bodo
izmislili. 41  Zadovoljno se nasmeje pri teh in
enakih mislih.

Tako se gosti zopet do trde noči in zopet
mora prenočiti tukaj. Danes se krčmar celo nič
ne ustavlja; takoj ima Pavliček vse pripravljeno,
da si prav dobro odpočije.

Kakor prejšnjo noč piško, tako tudi nocoj
krčmarica zameni prt Pavletov s svojim prtom,
ki mu je zelo podoben, in drugega jutra nese
Pavle domov drug prt, ki se ni hotel sam po¬
grniti.

Vesel in vriskajoč pride domov in jame že
od daleč kričati: „Mati, ali ste kaj lačni? Kar¬
koli si izberete, le recite, pa bode tu!“

11

„Kaj bodeš neki dal, saj nikoli ničesar ne
prineseš domov! Moko si vso raztresel iz koša;
včeraj si prinesel pišče in si ga tudi metal po
hiši in kričal, da me je bilo kar strah!“

„Nič, tisto vse je bilo sleparstvo, danes bo¬
dete pa jedli, karkoli hočete. Le poglejte!" Rekši
razgrne prt prav oblastno po mizi. „Prtiček,
pogrni se!" Toda prtiček leži na mizi in ne čuje
njegovih besed. „Prtiček, pogrni se!“ veli dru¬
gič, ali prtiček se ne meni zanj. — To je Pav-
ličku odveč. Zgrabi prt in ga raztrga tako, da ne
ostane več nit pri niti. In zopet hiti proti vetru.

Ko kriči in razsaja na hribu, hipoma stoji
pred njim veter tudi že jezen, zakaj že dvakrat
ga je plačal za tisto moko, pa mu le še ne
da miru.

„Slepar sleparski, moko mi daj nazaj, sicer
bodeva orala; moko sem, po drugem te ne
vprašam!" kriči Pavliček in vihti gorjačo nad
vetrom.

„Jaz te nisem osleparil", pravi veter, „tisti
gostilničar, pri katerem se ustavljaš na poti
domov, oni je zamenil pišče in prt. Zatorej ti
dam ta-le kij in kadar porečeš: ,Kij, bij!‘ tedaj
bode jel neusmiljeno mlatiti in biti, dokler ne
porečeš: Kij, nehaj!"

Zeleni mož izgine, Pavliček pa gre naravnost
v ono gostilno, kjer so mu zamenili pišče in prt.

„Prt in pišče nazaj, sicer vam ne bode dobro
in to takoj!" vpije Pavliček, ko pride v gostilno.

Krčmar ga gleda navidezno začuden: „Kaj
bledeš, prijatelj, kakšno pišče in prt naj bi ti dal ? 11

„Nič ne bledem, videl bodeš, kako hitro bo¬
deta tu ukradeni stvari! Kaj ne, kij, da bode
tako? — Kij, bi!“

Kij jame udrihati tako neusmiljeno po krč¬
marju, da je takoj pripravljen vrniti ukradeni
stvari.

Ko se zdi Paviičku dovolj, v t eli: „Kij, nehaj ! 11
in kij je miren. Takoj prinese krčmar ukradeni
stvari Pavličku nazaj; oboje spravi v koš in od¬
rine. V veži sreča še krčmarico, ki je pridrla na
gospodarjevo kričanje.

„Tudi tej bi bilo dobro, da ji moj kij po¬
kaže, kaj zna“, misli si Pavliček. In ohlastno
veli: „Za slovo naj pa še enkrat kij, bij!“ In
udrihal je kij po krčmarici, da je bilo joj.

„Tako“, pravi Pavliček sam v sebi, „sedaj
imata oba dovolj za plačilo svoje poštenosti . 11
— Nato odide zadovoljen domov.

Prepevaj e in vriskaj e gre urno čez travnike,
veseleč se, kako lahko in prijetno bodeta živela
z materjo.

„Mati, zdaj me pa ne bodo več sleparili;
imam gada pri sebi in se ne bojim nikogar
več. Materi se mora odslej tako dobro goditi,
kakor nikomur na svetu; samo sedeli in ukazo¬
vali bodo.“

„Pojdi, pojdi, bedak; Bog zna, kaj ti zopet ]
roji po neumni glavi ! 11

13

V tem potegne Pavliček prt in piško iz
koša. — „Prtiček, pogrni se! Piska, stresi se!“
veli samosvestno, in v tem trenutku je na mizi
vse polno najboljših jedil, in tudi od piske od¬
leti devet cekinov.

„Mati, glejte 11 , pravi Pavliček, „kadarkoli se
nama hode zazdelo, pa bodeva tako-le zaklicala
piški in prtiču.“

Dobro in zadovoljno sta živela odslej mati
in Pavliček.

II.

„To je božje pa najino 1“

Oče je imel tri sinove. Na smrtni postelji
iizreče poslednjo voljo: „Moja prva dva sinova
. imejta vsak polovico posestva, najmlajši pa“ —
i Preden more izgovoriti, zatisne oči za vedno.

Starejša dva brata sta po očetovi smrti zelo
j  grdo ravnala z mlajšim bratom; niti jesti mu
| nista hotela dajati, sama sta sedala za mizo,
mlajšega niti klicala nista.

Nekega dne pride star berač v hišo in ju
'jprosi miloščine. Osorno ga zavrneta brata, rekoč,
Ida še sama nimata kaj jesti.

Najmlajšemu bratu, ki je čepel tiho v za¬
pečku, zasmilil se je tuji mož. Reče mu: „Ljubi
.moj mož, ne prosite ju, saj še meni ne dajeta
ničesar, ko sem njiju rodni brat!“

14

Berač se obrne k njemu in mu reče: „Ti,
deček, pojdi z mano po svetu, saj so še dobri
ljudje, katerim se bodeva smilila!"

Mladenič se nič ne pomišlja, temveč stopi
z zapečka, reče bratoma: „Z Bogom!" in odide
z beračem.

Spotoma prideta do krasnega gradu, kjer
prosita prenočišča in večerje. Dobita oboje.

Pri večerji vpraša berač, ali ima graščak
hčer, da bi jo dal temu mladeniču.

Povedo mu, da ima grajski gospod zalo
hčerko, a da mora priti takšen zet, ki bi na¬
redil, da bi v jedni noči zrasla okolu gradu
vinska trta, na kateri bi viselo grozdje v če-
šuljah po brajdah, da bi pili vino od tistega
grozdja na svatbi.

Stari berač gre nato h grofu in ga vpraša,
ali ostane mož-beseda.

„Kakor sem dejal, tako bode; oni mladenič
ki to naredi, dobi jo!"

Starec se prikloni in odide v družinsko sobo
kjer pripravijo njemu in mladeniču posteljo.

Ko drugo jutro graščak vstane, opazi takoj
da so vsa okna preprežena z zelenjem; hoče od
preti okno, ali ne da se, tako je obrasla vinsk:
trta ves grad; velikanski grozdi vise v češuljal
na nji.

„No, sedaj je prišel čas, da dam hčerk«
možu, samo rad bi vedel, kdo je!" govori gro
strmeč.

15

Vrata se odpro, in starec z mladeničem stopi
v sobo.

„Gospod grof 1 , nagovori ga berač, „ako ste
še mož-beseda, evo mladeniča, ki dobi hčerko
vašo v zakon!“

Grof pokliče hčerko in ji pokaže mladeniča.
Grofica je zadovoljna ž njim.

„Kdaj pa odideta, in kje napravimo svatbo?“
povprašuje grof.

„Kaj vam treba vedeti!“ odvrne berač. „Imeli
ne bodemo niti gosti niti svatbe; takoj odpo¬
tujemo in sicer peš. Ako ji mislite dati kaj za
doto, le dajte ji, ali tudi tega ni treba; vsega
bode imela obilo!“

„Vsaj toliko mi povejte 41 , pravi grof, „kam
greste, da bodem mogel časih k nji ! 14

„To zveste vse o svojem času ! 11  odgovori
berač. „Zdaj nam dajte hčerko, da se odpravimo ! 11

Preden se poslove, dobi mladenič še krasno
viteško opravo od grofa, Potem odidejo.

Ko pridejo iz gradu, stopi berač k mlade¬
niču in mu zašepeta na uho: „Karkoli te bode
vprašala nevesta, odgovori: ,To je božje pa na¬
jino 1 ! 11

Potem stopa starec dalje, mladenič in nje¬
gova nevesta pa za njim.

Spotomaugledanevestavelikočedo ovac,volov
in krav ter vpraša ženina: „Čigave so one čede? 14

„To je božje pa najino ! 11  odgovori mladenič,
kakor mu je naročil starec.

16

Pridejo mimo velikih gozdov in travnikov,
in grofica vpraša istotako; mladenič ji tudi sedaj
odvrne: „To je božje pa najino!“

Zdaj pridejo mimo velikanskega grada, okolo
katerega se razprostirajo lepi vrtovi.

„Cigav je ta grad, in čigavi so ti vrtovi
okrog njega ?“ vpraša nevesta.

„To je vse božje pa najino!“ odgovori ji
mladenič.

Berač zavije naravnost v ta grad. Posli ho¬
dijo v grad in iz gradu, vse je v redu po hlevih
in dvorih, samo gospodarja in gospodinje ni
nikjer.

Zdaj se obrne berač proti obema in jima
govori: „Vse to bogastvo in imetje je vajino;
bodita si dobra, pa vama pojde vse lepo izpod
rok! Naročim vama pa, in dobro si zapomnita:
Nikdar naj ne gre od tega gradu berač, da ne bi
dobil, česar zahteva, sicer bode konec bogastvu
in sreči, in berača bodeta, kakršen sem jaz!“

Ko to izgovori, poslovi se in odide.

Novi grajski gospodar da postaviti okrog
gradu straže, da bi dobro pazile na vsakega be¬
rača, ki bi prišel mimo gradu ter ga ustavile in
dovedle pred graščaka ali graščakinjo.

Leto dnij mine, ne da bi prišel berač mimo
gradu. Mineta dve leti, tudi v drugem letu ni
nobenega.

Grajski gospodar spozna, da so tolike straže
nepotrebne, zatorej jih razpusti.

17

„Saj se berač sam zglasi v gradu, če pojde
mimo, in dobil bode, česar zahteva 11 , misli si
mladi graščak.

Že je teklo tretje leto, a še se ni zglasil
berač v gradu.

Nekdaj popoldne sedi mlada grajska gospa
s svojo hčerko v narččaji na vrtu.

Kar ugleda doli pod gradom starega berača.
Stopi k vrtni ograji in ga pokliče, ali berač se
ne mčni za klicanje, nego stopa počasi dalje.

Grajska gospa pošlje deklo za njim, rekoč,
naj ji privede berača v grad.

Berač se res vime, in gospa mu pravi, da
dobi, česarkoli zahteva.

„Dajte mi svoje zalo hčerko", pravi berač,
„in sicer spečeno v razbeljeni peči."

Gospa se silno prestraši, ko izusti berač te
besede.

Pokličejo graščaka, ki nagovarja berača, naj
zahteva, česarkoli si želi, vse drugo mil da od
srca rad, samo tega naj ne zahteva.

Ali berač ne umakne svoje zahteve; hčer
naj mu dadč, sicer odide.

Ko ne izdadd vse prošnje gospejine in gra¬
ščakove, zapove grajski gospod, naj se zakuri
peč in ko se razbeli, naj se vrže vanjo mala
hčerka.

Nezavestno graščakinjo odnesč v postelj, a
tudi graščak neče gledati, kak6 mu bode umi¬
ralo naj dražje bitje na svetu.

2

18

V tem se je razbelila peč, in berač prime
drobno dete ter je vrže v ogenj, potem zaprč
pečna vratca.

Malo hipov pozneje veli berač, naj vzemo;
dekletca iz peči, a glej čudo! — Deklica stoji v
kotu peči, čisto nepoškodovana!

Takoj hiti j eden služnikov grajskemu gos¬
podu in gospč povedat, da hčerka še živi in da
se ji ni zgodilo nič žalega.

Deklica pa je bila zdaj še trikrat lepša nego

prej.

Grajski gospod in gospa se silno razveselita,:
ko stopita v sobo in jima prihiti naproti ne¬
dolžna hčerka.

Berač izpregovori: „Zdaj vidim, da sta res
poslušna in da se ravnata po tem, kar sem vama!
naročil. Jaz sem namreč tisti, ki sem vaju pri-:
vedel v le-ta grad. Odslej se vama ni treba več
ravnati po mojem naročilu; delajta, kakor sama
vesta in znata, da bode prav! Jaz, ki stojim
pred vama, nisem nihče drug nego sam — Kri¬
stus." — Nato izgine.

Graščak in graščakinja pa sta živela odslej
srečno in zadovoljno.


19

III.

Kak6 je neki hlapec svojemu gospo=
darju posvetil domdv.

Živel je oče, ki je imel tri sinove. Po njegovi
smrti je dobil vsak sin precejšen delo četovega
imetja. — Starejša dva brata sta bila varčna,
mlajši pa je bil velik »zapravljivec. Raztrosil je
skoro ves denar, starejša dva sta pa le gledala,
kak6 bi si še kiij pridobila.

Zatč grč starejši brat služit skopega bo¬
gatina. Pogodita se takč, da plača oni, ki se prvi
pokaže jeznega, drugemu tri mernike denarja.

Takoj prvi dan pošlje gospodar hlapca v
gozd drevje sekat, a živeža mu ne da nič s seboj.
Ukaže mu zajedno, da mu mora pripeljati poln
voz domčv.

Gladen in žejen seka hlapec ves božji dan
drevje v gozdu in ko naseka dovblj, naloži dre¬
vesa na voz in jih pelje domčv.

Gospodar ga vpraša, ali je kaj jezen. —
„Kakč ne bi bil jezen", odgovori hlapec nepre¬
mišljeno, „ko sem moral ves dan takč trdo de¬
lati in še lačen biti!“

S temi besedami je zapadel hlapec gospo¬
darju tri mernike denarja, in gospodar ga za=
podi iz službe.

2 '

20

Žalosten pride starejši brat domčv in pove
bratoma, kakč se je gospodarju zadolžil za tri
mernike denarja.

Sedaj se odpravi srednji brat k istemu gos¬
podarju in se tudi pogodi ž njim, da zapade oni,
ki se prvi ujezi, tri mernike denarja

Gospodar ga pošlje, kakor prvega, v gozd,
naj do večera naseka poln voz drevja. Da mu
pa s seboj zapečateno torbo z jedjč in pijačo in
mu veli, da je ne sme odpreti.

Ves dan seka hlapec, da mu lije pot z ob¬
raza, in ko naseka dovčlj, naloži drevje in je
pelje domčv.

Gospodar ga vpraša, ali je kaj jezen, a hlapec
odgovori, da prav nič.

Nekega dnč ga pošlje zopet v gozd drevesa
sekat, ali namesto volov mu veli vpreči dva bika.
Že na poti v gozd sta mu nagajala takč, da je
ves upehan prišel tj h. Ko naseka dovčlj dreves,
naloži jih, požene in pelje domčv. Ne pelje dolgo,
ko se mu bika splašita. Odtrgata se in dirjata
proti dčmu.

Hlapec mora pustiti voz na cesti in iti sam
domčv. Doma pove gospodarju, kaj se je zgo¬
dilo, in ko ravno pripoveduje v največji jezi.
kako sta mu bika nagajala, ustavi ga gospodar,,
rekoč: „No, ali si pa morda kaj jezen zaradi
tega?“ — „Kdo bi ne bil!“ odgovori hlapec in
zapade takč tri mernike denarja.

21

Žalosten, kakor starejši brat, vrne se tudi
ta domdv.

Mlajši bratec, premetena glavica, ki je že
davno pognal ves denar, posmehuje se jima in
se odpravi k onemu gospodarju, s katerim se
pogodi takd, kakor njegova brata.

Drugo jutro ga pošlje gospodar v gozd
drevje sekat. S seboj mu da zapečateno torbo
z jedjo in pijačo, rekoč, da je ne sme odpreti.

Ta gre res v gozd, izpreže, da se vola pa¬
seta, leže tam v senco pod drevd in trdno zaspi.
Ko ga gladni želodec prebudi, odpre torbo, dobro
se naje in napije ter zažene torbo na tla, potem
pa zopet zaspi in spi do mraka.

Ko se zmrači, vzdigne se in pelje počasi s
praznim vozom domdv. Spotoma še sekiro skrha
ob skali, da ni za rabo.

Ko pride domdv, vpraša ga gospodar, ko¬
liko je nasekal in kje so drevesa. Hlapec odgo¬
vori, da jih ni mogoče ne prinesti ne pripeljati.
„Le poglejte sekiro, kako je skrhana' 1 , pravi hlapec.

Tretji dan mu veli gospodar, naj vpreže dva
bika v voz in naj grd po drevesa v gozd.

Hlapec stori tako. Toda ko pride v gozd,
ubije dna bika in ju naloži na voz, potem pa gre
domdv, rekoč, da bika sama ne moreta speljati,
da je prišel še po enega vola. Potem se vrne
v gozd, vpreže vola v voz in pelje ubita bika
domdv. Spotoma zvrne voz in bika na dna po¬
sekana drevesa in hiti klicat gospodarja, češ, ko-

22

liko je pripeljal. — Gospodar se zelo prestraši
in razjezi, ko ugleda lepa bika ubita. — „No,
očka, ali ste kaj jezni?“ vpraša ga urno zviti
hlapec. — „E, kaj bi bil jezen“, odgovori go¬
spodar, „dobro se mi pa vendar ne zdi!“

Četrti dan veli hlapcu, naj pospravi hitro
ves gnoj iz hleva. Hlapec gre ročno na delo,
toda ne da bi pospravljal gnoj, ampak nabada živin-
četa drugo za drugim na vile in jih nosi iz hleva.
— Potem gre klicat gospodarja, naj pride po¬
gledat, ali je opravil vse dobro.

Silno se prestraši gospodar, videč lepo re¬
jeno živino pomorjeno; hlapec ga pa dobrovoljno
vpraša: „No, očka, ali ste morda kaj jezni?“ —
„E, kaj bi bil jezen, dobro se mi pa le ne zdi!“
Peti dan mu zapove, naj žene svinje k zel¬
niku past, toda škode ne sme napraviti nobene.

Hlapec žene svinje na pašo. Spotoma ga
pa srečata dva mesarja in ga vprašata, kam
žene. On pravi, da na sejem v bližnji trg.

Vprašata ga, po čem jih da, in pogodita se
zanje. Hlapec si izgovori poleg plačila tudi vse
svinjske repe. Mesarja sta zadovoljna, in mladenič,
poreže vsem svinjam repe. Mesarja nato odrineta,
hlapec pa gre na zelnik in vtakne vse svinjske
repe v zemljo. — Potlej hiti domov in pokliče
gospodarja, da so se vse svinje pogreznile v zemljo,
naj mu grč torej pomagat, ako jih je moči rešiti.

Prestrašen hiti gospodar z navihanim hlapcem
na zelnik in brzo zgrabi za rep, ki moli iz zemlje,


23

in potegne zanj. Toda v tem hipu se prekucne,
kakor je dolg in širok.

Zdaj spozna gospodar, da mu je navihani
hlapec zopet eno naredil, ali pomagati se ne d£.

Hlapec ga vpraša: „Menda vender niste jezni
zaradi tega‘?“ — „E, kaj bi bil jezen“, pravi
gospodar, „prav se mi pa le ne zdi!“

Na večer pokliče gospodar hlapca in mu reče:
„Jutri grem na sejem v mesto in ko se bodem
zvečer o mraku vračal domov, moraš mi pred
hišo s svetilnico v rokah tako posvetiti, da bodem
videl dve uri daleč. Ako tega ne storiš, zapadeš
svoj denar!“

Pod noč, ko se vrača gospodar iz mesta
domov, zapali hlapec hišo, kozolec in hlev, vzame
svetilnico, stopi pred hišo in čaka gospodarja.

Gospodar že iz dalje zapazi požar, in takoj
sluti, da mu je hlapec zopet napravil kako

neumnost.

I

Ali kako se prestraši, ko pride bliže in
vidi vsa poslopja v plamenu!

Hlapec pa, stoječ sredi ceste s svetilnico v
rokah, vpraša ga, rekoč: „No, očka, ali sem vam
dobro posvetil? Menim, da sem storil tako, kakor
ste mi rekli! Ali vam je po volji ali ne?“

Gospodar gleda žalosten, kako ogenj uničuje
vse njegovo imetje, in preklinja hudobnega svo¬
jega hlapca. Le-ta ga pa vpraša, rekoč: „Ali ste
k&j jezni, očka?“ — „Kako ne bi bil jezen“,

24

odgovori gospodar, „ko si mi pogubil vse, kar
sem imel svojega, da sem sedaj največji siromak
na svetu!“

Hlapec pa, ki je prej pobral ves denar gos¬
podarjev, odpravi se še tisti večer ves zado¬
voljen domov.

Vendar pa pusti gospodarju toliko, da si
more sezidati novo hišo.

IV.

Kak6 so pri nekem gradu pulili repo.

Pri nekem gradu so nasejali polno njivo repe.
Sejal jo je grajski pisar. Ali glej! Iz toliko zrn
je vzrastla samo ena repa. Grajska dekla jo je
morala vsak dan okopavati in pleti.

Repa je skoro narastla tako debela, kakršne
še ni bilo videti.

Nekega dne pošlje grajska gospa deklo, naj
bi jo šla izpulit.

Dekla grč na njivo in prime za perje, perje
za repo, repa za zemljo; dekla vleče na vso moč,
a repa le neče iz zemlje.

Ker dekle dolgo ni domov, veli gospa hlapcu,
naj grč pogledat na njivo, zakaj ni dekle tako
dolgo domov.

25

Hlapec pride na njivo in prime za deklo,
dekla za perje, perje za repo, repa za zemljo, ali
vendar ne moreta izpuliti velikanske repe.

Ker tudi hlapca ni dolgo domov, pošlje gra¬
ščakinja kuharico na njivo.

Ko pride kuharica na njivo in vidi, da je
repa še v zemlji, prime za hlapca, hlapec za deklo,
dekla za perje, perje za repo, repa za zemljo;
ali niti vsi trije je ne morejo izpuliti.

Sedaj pošlje gospa služabnika, naj grč po¬
gledat, kaj se je pripetilo onim trem, da ni ni¬
kogar domov.

Služabnik pride na njivo in prime za kuha¬
rico, kuharica za hlapca, hlapec za deklo, dekla
za perje, perje za repo, repa za zemljo; toda
vse zaman, repa le neče iz zemlje.

Ker ni nikogar domov, jame graščakinjo
skrbeti, ali se ni morda pripetila nezgoda na
njivi; pravi torej graščaku, naj stopi na njivo.

Ko pride grajski gospod na njivo in vidi,
kako se njegovi služabniki zastonj trudijo, da
bi izpulili repo, grč jim pomagat.

Graščak prime za služabnika, služabnik za
kuharico, kuharica za hlapca, hlapec za deklo,
dekla za.perje, perje za repo, repa za zemljo;
ali tudi vsem petim se ne posreči, da bi spravili
repo iz zemlje.

V tem je gospa sama izkuhala kosilo in pri¬
pravila na mizo; ali ko ni nikogar domov, grč
sama na njivo.

26

Ko vidi, kako se oni trudijo z repo, da bi
jo izpulili, grd jim še ona pomagat. — Grašča¬
kinja prime za graščaka, graščak za služabnika,
služabnik za kuharico, kuharica za hlapca, hlapec
za deklo, dekla za perje, perje za repo, repa za
zemljo, in ko tako nekoliko časa vlečejo repo
iz zemlje, posreči se jim naposled, da jo izpulijo;
pri tem pa se zvrnejo vsi v jamo, iz katere so
izpulili repo.

Sedaj pošlje graščak hlapca domov po voz
ter po tri pare konj in tri jarme volov; potem
nalože ogromno repo na voz in jo peljejo domov.

Ko pripeljejo repo pred grad, ne morejo je
spraviti skozi nobena vrata; spravijo pa jo skozi
okence.

S to repo so pitali prašiča, kateri se je tako
zredil, da so napravile podgane gnezdo v kotu
njegove krače.

Ko so zaklali tega prašiča, deli so slanino
sušit pod streho.

Slanina pa je bila tako težka, da se je ne¬
kega dne utrgala in daje  podrla vseh devet nad¬
stropij tistega gradu. Ustavila se je pa v hlevu
na neki pajčevini.

Ko so scvrli tisto slanino, spravili so mast
v orehovo lupino; nekega dne pa je prišla miška
in pojedla vso mast, in tako niso imeli v gradu
nobenega dobička od velikanske repe.

27

V.

Kravica, poberi vretence!

Kmet in kmetica sta bila povabljena v svate.
Ker pa ni imela žena primerne obleke, vzame
konjsko plahto in se zavije vanjo.

Ko prideta v hišo, kjer se je praznovalo
ženitovanje, ni hotela kmetica sesti med druge
povabljene goste, marveč je stopila za vrata in
gledala od daleč. Bilo jo je namreč sram, ker
so bili vsi svatje tako zali in praznični.

Nje mož jo je prihajal večkrat priganjat, naj
bi prisedla k drugim, in jo je kregal, rekoč: „Vidiš,
ako bi ti predla in delala, kakor druge, lahko bi
tudi ti plesela in sedela pri mizi poleg drugih!“

Žena se ujezi; odide domov, vzame vreteno,
grč na pod in začne presti.

Ko nekaj časa prede, pade ji vreteno na
tla, toda ker se ga ji ne ljubi pobrati, zakliče
kravici, ki muka lačna spodaj v hlevu, naj pobere
vreteno. Ker je seveda kravica ne sluša, zapreti
ji, da pojde po sekiro in jo ubije, ako ga hitro
ne pobere. Kravica seveda vretenca neče pobrati,
dasi kmetica čimdalje huje vpije nanjo.

Res gre neumna ženica po sekiro in ubije
edino kravo v hlevu.

V tein pride mož s svatbe.

Hitro mu povč žena, kaj je storila s kravo,
ker je ni hotela Siušati.

28

„Mkoli še nisi prav storila 14 , huduje se ubogi
mož, „ in nikdar ne bodeš! A bodisi, kakor je,
bodemo pa k zelju pritikali!“ —

Drugo jutro gre mož na lov; njegova ženica
pa na zelnik, da prešteje zelnate glave. Ko se
vrne domov, razseče ubito kravo na toliko kosov,
kolikor je bilo glav na zelniku, in grd „pritikat“. [
K vsaki zelnati glavi dene kos mesa.

Ko pride pod noč mož z lova domov, za¬
čuden vpraša ženo, kako to,- da so zelnate glave
tako rdeče.

„1, no, saj si dejal, da bodemo k zelju pri¬
tikali; storila sem, kakor si rekel. 44

Ker je mož vedel, da niso njeni možgani
taki, kakršni bi morali biti, rekel ji ni ničesar.

Preden odide drugi dan zopet na lov, skrije
denarja v velik lonec in ga postavi na peč. Bal
se je, da bi prismojena ženica ne pogubila vsega
imetja. — Preden odide, pravi ji: „Sedaj grem
na lov, ali pametna bodi in ne poglej v lonec
na peči, zakaj v njem je ,kuk‘“.

Skoro po njegovem odhodu pride lončar s
krošnjo loncev na hrbtu ponujat kmetici svojo
robo. Rada bi si bila kupila nekaj loncev, toda
ni imela denarja.

„Denarja nimam 44 , pravi možu, „ali na peči
je nekak ,kuk‘; če mi daste kaj zanj, poglejte v
lonec gori na peči; jaz se bojim pogledati vanj. 44

Krošnjar stopi k peči in odkrije lonec. Takoj
je pripravljen dati ženici vso krošnjo za „kuka“.

29

Žena, ki je od daleč gledala, ker se je bala „kuka“,
bila je zadovoljna, da je lončar odnesel „kuka“
in ji pustil vse lonce zanj.

Kadar krošnjar odide, prevrta prismojena
ženica lonce, napne vrv za vrvjo po sobi, nanjo
pa nabere prevrtane lonce.

Ko se na večer vrne mož z lova, pripove¬
duje mu vesela, kako dobro je spečala „kuka“,
ki ji je provzročil toliko strahu, in kakšen lišp
je napravila v hiši.

„Oj, ti nesrečna žena!“ reče prestrašeni
kmet, „sedaj si mi pogubila kravo in vse imetje !
Čakaj, sedaj bodeš pa z mano hodila po svetu,
pa te bodo še leska (tuja) vrata tepla’ po hrbtu."

Preden se napotita po svetu, sname pri¬
smojena žena hlevska vrata in jih obesi sebi na
hrbet.

V gozdu ju dohiti noč. Da bi si odpočila,
splezata na visoko hojo.

Okolu polnoči pride po gozdu tolpa razboj¬
nikov. Pod hojo, na kateri kmet in kmetica ko¬
prnita od strahu, ustavijo se, prižgo luč in pre¬
števajo denarja.

„Vrata me tišče", stoče kmetica. „Potrpi
nekoliko", pravi mož, „primem jih." — Ali preden
se to zgodi, izpusti žena vrata, da padejo ravno
med razbojnike.

Ko padajo vrata z vejo na vejo, zavpije
eden razbojnikov: „Bežimo, kazen prihaja iz neba
na nas!"

30

Vsi pobegnejo ter pustč denarje in vse pod
hojo.

Ko so se razkropili na vse strani, zlezeta
kmet in kmetica s hoje in jameta preštevati de-:
narje, ki so jih pustili razbojniki. V tem pa kme¬
tica veselo in glasno prepeva.

Za nekoliko časa se vrne eden razbojnikov,
kateremu je bilo žal po tolikem denarju, in ko sliši,
kako kmetica prepeva, pravi: „Oj, mamica, kako
lepo pojete; ali bi me ne hoteli naučiti?“

„0, zakaj ne!“ odgovori kmetica, „le semkaj
pridite, da vam namažem jezik z nekim mazilom,
in peli bodete kakor jaz!“

Razbojnik stopi bliže; kmetica pa vzame
škarje in mu odreže jezik.

Razbojnik strašno zatuli in pobegne.

Ostali njegovi tovariši, ki so bili skriti v
bližini, ustrašijo se in zbeže na vse strani.

Kmet in kmetica pa pobereta denarje in se
vrneta domov.

VI.

0 štirih orehih.

Nekoč je živel oče, ki je imel štiri hčere. — -j,
Nekega dne se napravlja na sejem v bližnji trg
Preden odide, prosijo ga hčerke, naj bi vsaki kaj
prinesel s sejma. Oče obeta, da prinese vsaki.

31

česar si želi. Najstarejša liči pravi, da bi imela
rada lunasto obleko. Druga prosi, naj ji pri¬
nese zvezdnato opravo. Tretja si želi zlatih
čevljev. „Meni pa“, reče naj mlajša hči, „prinesite,
kar vas na nos udari!“ Nato oče odide.

Pod noč se vrne domov. Vsaki hčeri pri¬
nese, česar sije želela; prva dobi lunasto, druga
zvezdnato obleko, tretja zlate čižme. Najmlajši
hčeri pa da štiri orehe, rekoč: „Ti-le orehi so me
udarili na nos; te torej dobiš, kakor si hotela. 11

Hčerka vzame orehe in pravi: „Oče, jaz
pojdem po svetu, toda preden odidem, dajte mi
doto!“

„Suho svinjsko kožo imam“, odgovori oče,
„to ti dam, drugega nimam.“

Deklica vzame kožo, ogrne se ž njo in se
poslovi.

Na poti jo prehiti noč. Že hoče prenočiti
pod milim nebom, ko ugleda luč v dalji. Napravi
se proti tej luči in skoro dospe do velikega gradu.
Ko pride predenj, vpraša jo graščak, stoječ na
grajskem pragu, kam je namenjena? — Deklica
mu povč, da je šla od očeta, ki ji je dal samo
svinjsko kožo za doto, in da išče službe po svetu.
Prijazno ji pravi graščak: „Pa prenoči pri nas
in služila bodeš tudi lahko pri nas; dela imamo
dovolj. Kar gori pojdi in oglasi se pri gospej!“

Deklica grč v grad, in graščakinja jo vzame
v službo. „Za delo si itak preslaba 11 , reče ji gospa,
»bodeš pa gosi pasla!“

32

Drugo jutro zarano žene deklica gosi past.
Na paši strč one štiri orehe, katere ji je prinesel
oče, in glej, v prvem najde lunasto obleko, j
v drugem zvezdnato, v tretjem zlate čevlje, v
četrtem pa krasen venec. Vse to shrani pod
bližnjim mostičem,

Ko napoči nedelja, grč grajska pastirica pod
most, obleče se v krasno lunasto obleko in gre
k maši.

Iz težka je spoznal graščinski hlapec gosjo
pastirico v cerkvi; tako zala je bila.

Sklene, da jo mora dobiti za ženo.

Drugo nedeljo je prišla v cerkev v krasni
zvezdnati obleki in z zlatimi čevlji.

Danes je bila še veliko lepša, nego-li prejšnjo
nedeljo. Vse jo je gledalo.

Grajski hlapec jo snubi, in ona mu obeta,
da ga vzame.

Poročni dan pride, in pred gradom se že
zbirajo svatje.

Ali kako se spogledajo, ko se prikaže ne¬
vesta — ogrnjena s svinjsko kožo!

Odpeljejo se v cerkev. Spotoma veli nevesta,
naj bi se ustavili za nekaj hipov. Nato odide ,
pod oni most, kamor je spravila dragocene obleke,
toda skoro se vrne opravljena v krasno zvezdnato
obleko, z zlatimi čevlji in dragocenim vencem.

Ko jo svatje vprašajo, kje je dobila te dra¬
gocenosti, pripoveduje jim o onih štirih orehih,
katere ji je prinesel oče s sejma.


33

f

Po poroki so obhajali v gradu velike gosti.
Med povabljenci sta bila tudi graščak in nje-
;gova gospa.

VIL

„Saj sem rekla, da mu goslij ne dajajte!“

Nekje je služil za pastirja Mihec, sin ubožne
vdove. Da bi materi nekoliko pomagal, izmakne
nekega dne gospodarju nekaj denarja in ga
; nese materi.

Ko žene kakor vsak dan živino na pašo,
sreča ga puščavnik, kateri ga prijazno nago¬
varja, naj bi dal gospodarju ono nazaj, kar mu
je vzel. Mladenič izprva taji, naposled se vendar
uda in se izgovarja, da je ukradel denar le za¬
radi ubožne matere.

Puščavnik ga pokara, rekoč: „Tiste denarje
deni lepo nazaj, kjer sijih dobil, sicer bodeš ne-
jsrečen! — Ako storiš tako, kakor ti svetujem,
dam ti tri stvari, katere te bodo osrečile, da bo¬
ji deta izlahka živela ti in tvoja mati. Ali ob¬
ljubiti mi moraš, da vrneš vzete denarje."

Pastir mu obljubi, da jih vrne še danes.

„Tako je prav", nadaljuje stari puščavnik;
»vidiš, tukaj ti dam mošnjiček, ki ne bode nikoli
prazen; s tem mošnjičkom pojdi v mesto in si

3

,

. •

34

kupi ondu gosli. Kadar bodeš godel nanje, vsej
bode poskakovalo in plesalo, ako bodeš namreč
hotel. Potlej pojdi in si kupi puško, in kadar¬
koli boš nameril, vselej boš zadel. Vendar ne
smeš nikomur povedati, kje si dobil te stvari."

Pastir sivega puščavnika dostojno zahvali
za vse to, in ko prižene na večer živino domov,
dene-takoj denar tja, kjer ga je vzel.

Drugi dan se napravi v mesto in si ondu
kupi gosli.

„Ali znaš kaj gosti ?“ vpraša ga trgovec. —j
„Sedaj ne znam ničesar", odvrne mladenič, „učilj
se bodem!"

Trgovec mu da naj slabše gosli.

Potem grč k puškarju in si kupi puško, I

Ko se vrača iz mesta, pomeri na nekega!
ptiča, izproži in zadene dobro. Ustrelil je jako
lepo ptico; to proda domačemu graščaku, kateri
mu jo dobro plača.

„Če pojde tako", pravi si mladenič, „ne
bode mi treba več biti za pastirja."

Vesel hiti domov, da povš materi, kako sta
srečna.

*

„Mati, odslej se nama bode dobro godilo,
stradati nama ne bo treba, in krav mi ne bo
treba več pasti!" — „Kako ne?" vpraša skrbna
mati, „kako bodeva pa živela?" — „Ne bojte se,
mati", odvrne sin, „dobro bodeva živela, pravim
vam; jaz bom zrn iraj~t oliko zaslužil. Gosli sem


35

si kupil in godel boni po sejmih in svatovščinah,
pa ptice bom streljal in prodajal . 14

Službo pastirja je odpovedal, vendar je ostal
še nekaj časa pri gospodarju.

Graščak, kateremu je prodal pastir ono
ptico, pride nekega dne po izprehodu na kraj,
kjer oni pase svojo čedo.

Graščak vpraša pastirja, kje je ustrelil ono
lppo ptico; toda pastir mu neče povedati.

Ker ga graščak le naganja, ujezi to pastirja,
vzame gosli in zagode; graščak pa začne plesati
po grmovju, da si vso obleko raztrga.

Ko je v sosedni vasi sejem, napravi se
mladenič s svojimi gosli tja. - Ker mu fantje
v gostilni nečejo plačati, zagode iznova, in vse,
staro in mlado, začne poskakovati in plesati.

Ko se vrača iz tiste vasi domov, jame se
temniti in oblačiti; skoro se pripodi huda ne¬
vihta in vsuje debelo točo na zemljo.

Na poti sreča kmeta, ki se jezi na vreme in
na čarovnice, katere so v oblakih napravile točo.

„Fant, ki imaš puško 14 , pravi kmet, „ustreli no
gori v oblake, morda ustreliš kakšno čarovnico ! 44

„To se lahko zgodi 44 , pravi mladenič in po¬
meri pod oblake. Res pade na zemljo stara
čarovnica.

Ko sodišče to zve, primejo ga in zapro ter
obsodijo na vešala.

Dan, ko so ga hoteli obesiti, napoči. Na
prostoru, kjer stoje vešala, zbere se sila mnogo

3 *

3(1

radovednega ljudstva. Privedo ga na morišče.
Nekaterim ljudem se sinili, drugim se zopet dobro
zdi, in reko si: ,,Prav je, bode vsaj konec njega
hudomušnostim in burkam, ki jih je uganjal po
svetu!“

Preden ga izroče krvniku, vprašajo ga po
stari navadi, ki dovoljuje vsakemu obsojencu,
da si izbere tri stvari, česar zahteva.

Mladenič pravi, naj mu pokličejo mater. Ko
ta pride, da ji sin oni mošnjiček, katerega mu
je dal nekdaj puščavnik, rekoč: ..Mati, ta-le moš¬
njiček dobro shranite; nosite ga vedno s sabo
in ne dajte ga nikomur! — Ono mojo puško
tudi dobro shranite; tudi te ne sme nikdo do¬
biti! — Sedaj pa mi dajte še moje gosli sem.
da poslednjikrat še nekoliko zagodem nanje!"

Ko sliši to neko starikavo ženišče, pravi:
„Samo goslij mu nikar dajte!“

Ali dado mu jih vendar.

Ko mladenič zagode, jame vse tako plesati,
da ga celo cesarski gospodje prosijo, naj prestane.

Mladenič pa gode dalje in pravi: „Prej ne
odjenjam, dokler mi ne obljubite, da me ne
obesite."

Cesarski gospodje mu obljubijo, in mladenič
je prost.

Ona stara baba pa se zopet oglasi, rekoč:
„Saj sem rekla, da mu goslij ne dajajte!"

37

VIII.

„Te že vidim!“

V samotnem kraju sta živela mlinar in mli¬
narica, ki sta imela tri lepe hčere. Najmlajša je
bila najlepša.

Bilo je na sveti večer. Oče, mati in mlajši
dve hčeri so šli v cerkev k polnočnici, starejša
pa je morala ostati doma.

Ko oni odidejo v cerkev, vzame deklica mo¬
litveno knjigo in jo prebira. Tako čita precej
dolgo. Kar potrka nekdo na okno. Misle, da so
domačini od maše, skoči deklica ročno k oknu
in odpre. Ali glej, v tem hipu jo nekdo zgrabi,
potegne iz hiše ter izgine ž njo v temno noč.
— Bil je to škrat, ki jo je odnesel s seboj.

Mlinarjevi so se silno začudili, ko starejše
hčerke niso našli doma; toda še bolj so se pre¬
strašili drugi dan, ko so jo zaman iskali povsod.

Škrat je nesel deklico na svoj dom; tu ji je
izročil ključe svojih dvanajsterih sob in ji rekel:
„Vse sobe smeš odpreti in iti vanje, samo v
zadnjo ne! Ako jo odpreš, izgubljena si!“ — V
lase ji vtakne lep nagelj, rekoč: „Pazi, da bode
ta nagelj tudi zvečer, ko se vrnem, tako lep,
kakor je sedaj ! 11  — Potem odide.

Deklica odklene vse sobe, katerih ji ni za-
branil škrat, in ko pride do zadnje, ne more si
kaj, da ne bi je odprla. „Saj ne bode vedel 11 ,

38

misli si, in jo odpre. Ali kako se prestraši, ko
vidi pred sabo pekel in v njeni polno škratov in
grešnikov, pokomah se za svoje grehe! Hitro !
zaprč duri in jih zaklene.

Ker je švignil plamen iz pekla skozi vrata, j
pogleda se v zrcalo, ali ji ni osmodil las; pri
tem zapazi, da je tudi nagelj ves osmojen. — j
Ko se zvečer vrne škrat domov, vpraša jo, ali
je storila po njega zapovedi. Deklica odgovori,
da ga je slušala. Škrat ji seže v lase in ko vidi,
daje nagelj osmojen, zgrabi jo in vrže V pekel. —
Lepo pozneje je takisto storil s srednjo
mlinarjevo hčerko; tudi to je odnesel s sabo in
jo vrgel v pekel, ker ga ni slušala. —

Tretje leto puste mlinarjevi mlajšo hčerko,
doma, da bi čuvala hišo; naročč ji, naj ne od¬
pira nikomur.

Dekletce sede za mizo in čita. Kar potrka
nekdo na okno, in dekletce vpraša, kdo je. Ko
se nikdo ne oglasi, sede deklica zopet h knjigi
in čita dalje. Zopet se čuje trkanje. Radovedna 1
deklica hoče vendar videti, kdo je, ki ne da glasu i
od sebe. —- Odpre okno, ali v tem trenotku jo '
zgrabi škrat in odnese na svoj dom. (

Tudi tej izroči ključe svojih sob in lep na- (
gelj ter ji zapove, kakor njenima sestrama.

Ko odide, vzame deklica nagelj iz las in ga s
dene v kozarec vode; potem pa pregleduje sobe.
Ko pride do zadnje, ne more se premagati, da
ne bi pogledala tudi v to. Zdajci ji šine misel p

39

v glavo, ali nista morda tu zaprti nje sestri?
Odprč jo, ali oj groza, pred sabo vidi peklo, v
njem pa razen drugih tudi svoji sestrici.

Smilita se ji ubožici, da jame premišljati,
kako bi ji rešila.

Ko pride škrat zvečer domov, vpraša ga
dekletce, ali sme poslati kaj domov očetu in
materi. Škrat ji odgovori, naj le pošlje, kar se
ji ljubi.

Ko drugo jutro škrat zopet odide, vzame
dekletce koš. grč po starejšo sestro v pekel in
jo dene vanj. Vrhu nje pa naloži raznih stvari,
da jo popolnoma zakrije. Potlej zaveže koš s
prtom in ga izroči enemu škratov, naj ga nese
k nji na dom. Ostro mu pa zabiči, da ne sme
pogledati vanj, da bode gledala ves čas za njim
in kadar bode hotel pogledati, zavpila: „Te že
vidim!“—Sestrici v košu pa reče, naj te besede
izgovori, ako bode hotel pogledati v koš.

Škrat zadene koš na rame in odide. Spo¬
toma ga močno mika, kaj nosi v košu. Postavi
ga na tla in že hoče odvezati prt, ko zakliče dek¬
lica v košu: „Te že vidim!“ — Škrat, misle,
da ga gleda ona z doma, brž oprta koš in grč
dalje.

Doma se seveda silno razveselč, ko dobč
starejšo hčerko nazaj.

' Takisto je storila s srednjo sestrico.

Sedaj je hotela poslati še samo sebe tako
domov.


40

Zatorej reče nekega dne škratu, da je bolna
in da gre leč ter da tudi danes pošlje nekaj
stvari domov. Škrat ji dovoli in odide.

Onemu škratu, ki je navadno nosil koš na
nje dom, pravi, da gre spat in da bode koš pri¬
pravljen v sobi. Zopet mu zapreti, da ne sme
pogledati v koš, ker bode gledala za njim.

Deklica vzame škratu vse dragocenosti in
ves denar, kar ga more dobiti, zleze v koš in ga
zaveže s prtom.

Škrat zadene koš in ga odnese.

Tudi danes hoče spotoma pogledati, kaj jel
v njem, ali deklica se oglasi rekoč: „Te že vidim!"
in škrat se zboji, oprta zopet koš in ga nese dalje.

Mlinarjevi se silno razvesele, ko dobe tudi
najmlajšo hčerko nazaj. Prodado mlin in si
kupijo nov dom, katerega dado blagoslovit, da
ne bi škrat imel nobene moči do njega.

Ko pride pod noč škrat domov in zapazi,
da mu je izginila deklica, gre še v pekel pogledat
A ko tudi tu ne najde več onih dveh sester
napravi se takoj k mlinarjevim.

Ko pride do hišnega praga in stopi nanj
odleti tako silno v svoj dom, da ga nikoli vel
ni bilo nazaj na zemljo.

41

IX.

O možu, ki ni vedel, da vse_v6 in zna.

Živel je oče, kateri je imel več otrok. Ker
jih ni mogel živiti, napotil se je po svetu.

Na poti ga sreča črnošolec, kateri ga na¬
govori in vpraša, kam gre. Odgovori mu, da gre
iskat dela, da bi lože živil otroke in sebe. „Ko
bi jaz tako vse vedel in znal, kakor vi“, pravi
mož, „živel bi lahko brez skrbi!“

Črnošolec mu reče: „Oče, jaz vam dam
ta-le jermen, katerega denite čez ramo, potem
pojdite v kraljev grad, katerega vidite tam-le,
in srečni bodete . 11

Mož zahvali črnošolca za jermen in gre
proti gradu. Jermen pa, na katerem je bilo za¬
pisano: „Jaz vse vem in vse znam 11 , dene okolo
rame čez prsi, kakor mu je naročil črnošolec,
ne da bi vedel, kaj je zapisano na njem.

Ko pride pred grad, v katerem biva kralj
one dežele, ustavi ga prva straža in vpraša, česar
želi. Mož pravi, da bi rad govoril s kraljem.

Takisto ga ustavi druga straža in vpraša,
ali je res, kar stoji zapisano na jermenu. Mož
odgovori: „Mislim da ! 11  — Izpuste ga dalje.

Sedaj ga ustavi tretja straža. Ko mož
odgovovi, da mu je govoriti s kraljem, pošljejo

42

ponj. Kralj ga vpraša, ali je res, kar je napisano
na jermenu. ,,Mislim da je!“ odgovori mož.

„Jaz ne poznam šale", govori kralj, „če je
res, ostani tu, ako ne, odidi." Mož pravi, da je
tako, in služabniki ga odvedo v grad ter mu od-
kažejo sobo.

Kralj veli prinesti mu jedi in pijače; in ko
se mož okrepča, pravi kralj: „Meni je ukraden
prstan, v treh dneh mi moraš povedati, kdo ga
je ukradel. Ako ne, izgubiš glavo; ako mi pa
poveš tatu, prejmeš veliko darilo."

Moža zapro v posebno sobo, kjer naj bi
premišljal in ugibal, kdo je ukradel prstan.

Ko mu na večer prvega dne prinese slu¬
žabnik večerjo, vzklikne mož: „Hvala Bogu, eden
je že tu!" — Mož je namreč mislil, da je eden
dan že minil, služabnik pa, kateri je v družbi
še dveh grajskih slug ukradel prstan, mislil je.
da ga je mož pogodil. — Hitro pove onima
dvema, da njega že ima oni, ki vse ve in zna.

Drugi dan pod noč, ko mu prinese drugi slu¬
žabnik jedi v sobo, vzklikne mož: „Hvala Bogu,
drugi je že tu!"

* „Tudi mene ima!" pripoveduje prestrašeni
služabnik svojima tovarišema, „kaj storiti? Ako
tudi tebe ugane, potem ga moramo prositi, naj
nas ne izda, sicer nam ne bode dobro."

Tretji dan, ko mu prinese tretji sluga jedi,
pravi mož: „Hvala Bogu, tretji je že tu!"

43

Služabnik ga lepo prosi, naj bi jih ne izdal.
„Ako kralj to zve, hudo nas bode kaznoval in
nas odpustil iz službe. Pogovorimo se drugače;
prstan damo našemu petelinu pozobat, vi pa
rečite kralju, da ga je pozobal domači petelin.
Tako izpolnite svojo obljubo, nas pa rešite kazni.“

Četrto jutro pozove kralj moža k sebi in
ga vpraša, ali se je že domislil, kdo mu je ukradel
prstan. Mož odgovori, da ga je pozobal domači
petelin.

Zakoljejo petelina in res najdejo v njem
kraljev prstan.

Kralj je vesel, da se je prstan našel, in po¬
vabi moža na obed, pri katerem so bili vsi
(lvorniki in sam kralj in kraljica.

Ko prineso služabniki zadnjo jed, toda po¬
krito, obeta kralj možu veliko darilo, ako ugane,
kaj je v skledi.

Mož, ki se je pisal za Raka, vzklikne v ve¬
liki zadregi: „Ti ubogi Rak, kam si prišel!“

Takoj veli kralj, naj se skleda odkrije, in
glej, res so raki v nji! — Gostje se zelo čudijo
možu, kralj pa ga bogato obdaruje.

Ko mož odide, pravi kralj: „Eo bi se bil
Prej spomnil, vprašal bi ga bil, kdaj bodem
umrl.“


44

X.

O razbojnikih in ujeti kraljičini.

Mladenič, ki je služil kralja v velikem mestu
daleč od svojega rojstvenega kraja, šel je na
dopust.

Pot ga vodi skozi velik temen gozd, v ka¬
terem ga noč dohiti.

Dolgo bega po njem, ne da bi mogel najti
izhod.

Že misli leči pod drevo, da bi prespal noč.
kar ugleda v mesečini temnega moža in skoro
spozna lovca.

Mladenič ga nagovori, in lovec mu pove.
da je tudi on zgrešil pot v temnem gozdu in da
se že več dni potika po njem. Pove mu tudi,
da služi na kraljevem dvoru.

Mladenič pravi, da spleza na visoko jelko,
kjer bode pogledal naokolu, ali se morda ne vidi
kje luč.

Res spleza na jelko in skoro reče lovcu,
da vidi luč v daljini.

Nato kreneta proti luči in skoro dospeta
do velikega poslopja, katero je podobno gradu.

V pritlični sobi gori luč, in pri peči dremlje
starka, katera izprva niti ne čuje njiju trkanja.
Šele ko stopi lovec k oknu in potrka nanje,
vzbudi se ženica in pride odpirat.

„Ali je to gostilna ali kaj?“ vpraša mladenič.
Starka prikima in ju povabi v sobo.

45

»No, če je gostilna«, pravi mladenič, »pri¬
nesi nama pijače in jedi.«

Starka gre v klet in jima postreže.

Mladeniču vse dobro tekne, lovcu pa se ne
ljubi ni jesti ni piti; zamišljen sedi za mizo. Mla¬
denič ga priganja, naj je in pije, toda ko vidi,
da nič ne izda, in da ne more razvedriti tovariša,
izpije sam prvi bokal in pokliče drugega.

Starka prinese drugi bokal vina, potlej
gre leč.

Mladeniču se jame poslopje čudno dozdevati,
in ko zapazi na steni zveženj ključev, gre ponje
ter odpre vrata. Nato stopi v sobo, v kateri je
polno raznovrstne obleke. Odpre druge duri in
Pride v sobo, v kateri je samo orožje: meči,
sablje, sekire, sulice, samokresi in razno drugo
»lorilno orožje. Odpre tretja vrata in stopi v
sobo, kjer vidi vsakovrstno zlatnino, srebrnino,
Rše, monštrance in druge dragocenosti.

Že si hoče napolniti žepe, a zdi se mu, da
so ne sme dolgo muditi. Gre dalje in pride v
sobo, v kateri stoji velik bakren kotel; po tleh
pa leže deli človeškega telesa: tu roka, tam noga,
tani zopet glava.

Takoj spozna, kam je prišel s tovarišem, da
t° poslopje ni drugega, nego razbojniška hiša

Ali pogum mu ne upade; močna radoved-
n, Gt ga žene dalje.

Stopa še skozi več sob, v katerih so postelje,
t"onda spalne sobe razbojnikov.

46

V eni teh sob je še luč, in ko se ozira
ugleda spečo deklico. Vzdrami jo, in ona ga za
čudeno pogleda.

»Za Boga, mladenič«, nagovori ga deklica
»kaj pa je tebe prineslo semkaj?«

»E, kaj neki«, odgovori on, »zdrave in čvrsti
noge in pogumno srce!«

Deklica mit pove, da biva tu dvanajst raz
bojnikov, da pa so sedaj z doma, kakor navadni
vsak večer, po polnoči pa da se vrnejo domovi
Ko jo mladenič vpraša, kdo je ona in kak
je prišla semkaj, povč mu, daje kraljeva hči iJ
da sojo zajeli nekoč ti razbojniki, ko se je peljal«
na izprehod. Spremljevalce njene so pobili dej
zadnjega, njo pa privedli semkaj, kjer biva že pet let
Ko ga deklica opozori, naj odide, ker bodi
razbojniki vsak trenutek doma, slušajo mladenii
in se vrne k tovarišu, kateri že trdno spi za miz«
Mladenič ga vzbudi in mu pripoveduje, ka
je videl v tej hiši. Reče mu, da morata pobegniti
Pove mu tudi, da je govoril s kraljičino, kat er
so razbojniki ujeli pred petimi leti.

Ko čuje lovec o tej deklici, zažari se m
lice, oči se mu zaiskrč in takoj je boljše volj«
uverjen je, da je to njegova hči, katera mu ,Fj
izginila pred petimi leti. — Bil je namreč t)
lovec kralj one dežele.

Ko vidi mladenič lovca nekoliko veselejšega
vzame prazni bokal z mize in grč sam v ki« 1
po vino.

47

Zdajci se zasliši ropot pred hišo, in skoro
se vrata odpro. V soho prihrumi tolpa razbojnikov.

»Glej, gospodje so že tukaj«, pravi mladenič,
ki se vrača z bokalom vina, »sedaj se mi ne
drži več tako kislo! Dober večer, gospodje!«

»Le sebi želi dober večer«, odgovori mu prvi,
ki je vstopil, »mi smo ga že imeli!«

Ko zaklenejo duri, korakajo v drugo sobo,
kjer sedejo k večerji.

»Halo, bratec, pojdi, da greva k onim in
jim želiva dober tek, morda imajo tudi kaj za
najina usta! Le pogum!« pravi mladenič tovarišu
in ga prime za roko ter potegne za seboj.

»Kakor se vidi, pozabili ste naju popolnoma«,
nagovori mladenič razbojnike. »A to ne grč tako!«
Rekši prime razbojnika, vrže ga s stola in sam
sede nanj; poleg sebe pa odkaže prostor tovarišu
svojemu.

»Kakšna bratca pa sta vidva?« reče poglavar
razbojnikov, »da sta tako predrzna?« — Po¬
gumni mladenič mu odgovori: »Midva sva taka
dva bratca, da bi rada kaj kupila brez denarjev,
če nama daste.«

»Samo napijta se in dobro post režita z jedjo«,
pravi glavar in odide. Šel je naročat starki, naj za¬
kuri pod kotel in ga napolni z oljem. Ko se po¬
glavar vrne, pravi onima dvema, ki sta v tem
pridno sezala po jedi in pijači, rekoč: »No, gospoda,
ki sta tako pogumna, da se kar sama povabita
k naši mizi, gotovo bodeta nočevala pri nas?«

48

»Ako ste gospodje toliko prijazni, da naju
prenočite«, pravi mladenič, »srčno vam bodeva
hvaležna; noč je, in nerada greva dalje!«

»Le pogum, bratec!« dregne tovariša, ko
stopajo iz sobe v sobo.

Naposled pridejo v sobo, v kateri je kotel
z razbeljenim oljem.

Razbojniki stopijo okolo kotla, njih glavar
pa veli nekomu, naj prinese škaf in korec.

Ko se to zgodi, veli glavar mladeniču, naj
napolni škaf z oljem. — Razbojniki si ju namreč
niso upali takoj prijeti in vreči v kotel, zakaj
zdela sta se jim premočna; namerjali so ju tako
pahniti v olje, da se ne bi nadejala.

Mladenič prime korec, zajame olja in ga vlije
v škaf; drugič pa polije razbojnike, da počepajo
drug za drugim vsi opečeni po obrazih na tla.

Lovec v tem hipu pobegne, da bi se skril
za skladalnico drv pred hišo. Mladenič pa steče
v sobo, kjer je prej videl toliko raznovrstnega
orožja, po sabljo in neusmiljeno udriha po raz¬
bojnikih. *

Ko jih vse potolče, gre v sobo, v kateri spi
kraljičina, in ji radostno naznani, da je rešena
in da ni nobenega razbojnika več živega.

Sedaj šele zapazi mladenič, da mu je izginil
tovariš.

Ko ga brezuspešno išče po hiši, gre na dvo¬
rišče in ga kliče. Sedaj se oglasi lovec izza ska-
dalnice drv.

49

„Ti ničvredna goba, ti“, veli mu mladenič,
„da bi mi bil pomagal le enega! Pojdi v hlev,
saj za drugo itak nisi, in opravi nji konje ter
naprezi, da se odpeljemo!"

Lovec se razveseli, ko vidi, da ni nobene
nevarnosti več, in gre urno v hlev naprezat. Mla¬
denič pa gre po kraljičino, rekoč, da se takoj od¬
peljejo. Hotel je pobrati dragocenosti, katere so
imeli razbojniki, toda ona ga odvrača, da mu jih
ne bode treba, saj dobi od kralja, njenega očeta,

I bogato darilo, da bode lahko živel brez skrbi.

Ko privede mladenič kraljičino, spozna lovec-
kralj takoj svojo hčerko; ona pa njega ne spozna.

Sedejo na voz, mladenič k kraljičini, lovec
: pa mora voditi konje.

Lovca-kralja ni malo jezilo, da se mu je mla¬
denič tako rogal, premišljal je, kako bi ga plačal.

Ko se vozijo nekaj časa, pravi lovec, da se
je konju odpel komat, in veli mladeniču, naj ga
grč popravit.

Toliko da stopi le-ta z voza, požene lovec
j konje v dir in oddrdra mladeniču izpred oči. To
Pa je storil zato, ker je dobro vedel, da se mla¬
denič oglasi pri njem, ker mu je rekel, da je
lovec na kraljevem dvoru.

Mladenič ne ugiblje dolgo, kaj bi storil, mar¬
več sklene iti peš v mesto in stopiti pred kralja
j samega.

Ko se pripeljeta lovec in kraljičina v mesto,
napoti lovec konjiča mimo kraljeve palače.

4

5U

Kraljičina mu veli, naj ustavi, ona nato skoči
naglo po stopnicah v grad.

V tem zapelje lovec v hlev, potem pa se
grč urno preobleč v kraljevsko opravo.

Ugledavši svojega očeta, pade mu kraljičina
v naročaj in ga poljubuje. Veliko veselje je bilo
na kraljevem dvoru, ko se je izvedelo, da se je
našla kraljeva hči; zvečer pa je dal napraviti
kralj veliko gostijo.

Ker je kralj dobro vedel, da se mladenič
oglasi pri njem, izdal je povelje, da se mu iz¬
kaži kraljevska čast, kadar se oglasi na njego¬
vem dvoru.

Drugi dan se že zglasi mladenič v kraljevi j
pisarni, rekoč, da želi govoriti s kraljem.

Ko stopi pred kralja, pokloni se mu in mu j
pove, da je on rešil kraljičino iz razbojniških j
rok, in kako ga je prevaril eden njegovih j
lovcev. Zahteva torej, da se dotičnik ostro 1
kaznuje.

Kralj mu odgovori, da skliče vse svoje lovce,
in on naj mu pokaže dotičnika.

„Ali ste zelo jezni nanj?“ vpraša ga kralj.
— „Vaša svetlost", odgovori mladenič, ,jezen pa
tako, da bi ga zdrobil na kosce!"

Kralj skliče lovce in pravi mladeniču, naj
mu pokaže tistega, ki je tako nepošteno ravnal
ž njim.

Mladenič ogleduje lovce, ali pravega ne
more najti.

51

Kralj se navidezno razsrdi, češ, da se šali
ž njim, zapreti mu, da ga da obesiti, ako mu ne
pokaže dotičnega lovca.

Ker mladenič ne more pokazati onega lovca,
veli ga kralj odvesti v zapor, drugi dan pa obesiti.

Drugi dan so ga odvedli k vešalom, kjer je
že stal krvnik. Kralj ga vpraša, ali je še takih
misli, da bi namreč raztrgal lovca, če bi ga dobil
v pest.

„Vaša kraljevska milost!“ pravi mladenič,
„še sedaj bi ga zmlel, ko bi ga dobil. 11

Kralj nato zapovč krvniku, da izvrši svoje
delo; prej pa mu je rekel, naj ne stori mladeniču
nič žalega.

Krvnik mu priveže vrv okrog vratu in migne
hlapcem, naj ga potegnejo kvišku; takoj pa pre¬
reže vrv in mladenič pade na tla, ne da bi se
mu bilo kaj zgodilo.

,,'No, ali si še vedno tistih misli ?“ vpraša
ga kralj.

„Kakor sem rekel", odgovori mladenič; „kjer
ga dobim, na drobne kosce ga raztrgam!"

„Dobro! Pridi danes popoldne zopet k meni,
morda ga vendar dobimo."

Popoldne obleče kralj vrhu svoje kraljeve
oprave še ono lovsko obleko, katero je imel takrat
v gozdu; potem skliče svoje lovce in stopi med nje.

Skoro spozna mladenič svojega tovariša in
že ga hoče udariti, toda v tem hipu ga zgrabijo
drugi lovci. Kralj pa sleče lovsko opravo, in

4*

52

mladenič vidi, da oni lovec ni bil nihče drug,
nego sam kralj.

Zdajci poklekne mladenič predenj in ga
prosi odpuščanja in milosti.

„Vse ti odpuščam!" govori kralj. „Plačati
sem te hotel samo za besede, s katerimi si me
psoval.

Zato pa, ker si mi rešil hčer, in tudi mene
iz rok razbojnikov, čaka te bogato darilo. Sicer
te ne morem dovolj poplačati, ali zadovoljen
bodi s tem, da ti dam hčer za ženo."

Nekaj dni potem se je obhajala velika
slavnost na kraljevem dvoru: praznovala se je
poroka novega kralja s kraljevo hčerjo.

» XI.

0 izgubljeni kraljičini in čarodejnem
zlatem perescu.

Živel je njega dni oče, kije  imel tri sinove.
Ko se je postaral, razdelil je svoje imetje med
sinove in skoro nato umrl.

Kakor so različni prstje na roki, tako raz¬
lični so bili tudi ti trije bratje. Starejša brata
sta bila delavna, pridna, trezna, a mlajši je bil
docela drugačen. — Seveda je podedovani svoj
delež hitro zapravil, kajti ni mu bilo do dela in
varčnosti.

53

A ni mu bilo po volji, da je sam raztrosil
svojo doto, ampak hotel je tudi bratoma pogubiti
imetek.

Res ju naposled pregovori, da jameta po¬
hajkovati in zapravljati. — Jedli so, pili in bili
dobre volje, dokler ni pošel zadnji vinar. Sedaj
niso vedeli, kaj bi počeli.

Nekega dne pride starejši brat domov in
pove, da se je kralju one dežele izgubila liči s
spremstvom vred. Odpeljala se je v neki gozd
na izprehod, toda ni se več vrnila, kralj pa obeta
onemu, ki bi jo našel, pol kraljestva in kraljičino
samo za ženo.

Ti trije bratje sklenejo, da je pojdejo iskat.
Res se odpravijo še tistega dne na pot.

Obhodijo mnogo krajev, povprašujejo na
levo, na desno, toda o izgubljeni kraljičini ni
duha, ne sluha.

Naposled dospo do onega gozda, kamor se
je kraljičina s spremstvom peljala na izprehod.

Ko hodijo že nekoliko časa po gozdu, pravi
srednji brat starejšemu: „Že je minilo precej
časa, odkar smo zadnjikrat južinali; čas je, da
si preskrbimo kaj za gladne svoje želodce. Jaz
in najmlajši brat pojdeva po gozdu, da kaj uja¬
meva ali ustreliva, ti pa zakuri ogenj!“

Nato odideta mlajša brata na lov, starejši
Pa pripravlja ogenj.

Ker mu neče goreti, poklekne na tla, da bi
a pihal ogenj. — Ko tako kleči, sune ga nekaj

54

tako silno v hrbet, da telebi kakor je dolg in
širok na ogenj in ga popolnoma ugasi.

Preplašen plane kvišku in se ozira; toda
ker ne ugleda ničesar, popravi drva in iznova
podkuri.

Ker zopet neče goreti, jame podpihavati;
vendar zopet ga sune nekaj v hrbet, da se zvrne
po ognju.

Sedaj pa skoči srdit kvišku, rekoč: „Kdo li
se mi drzne nagajati ?“ — Vse tiho. Zopet začne
popravljati ogenj. A ker le neče goreti, zopet
piha v ogenj in dobro pazi, od katere strani se
bode kaj prikazalo.

In glej! Toliko da upilia plamen, že ga
zopet nekaj prevrne po ognju.

Ravno se pobira, ko prideta brata z lova.
nesoča vsak svoj plen. Toda kako se razsrdita,
videč, da starejši brat ta čas še ni zakuril ognja!
Brat jima pripoveduje, zakaj mu ni bilo moči
napraviti ognja, da ga je vselej, kadarkoli je
pihal v ogenj, nekaj sunilo v hrbet.

Onadva mu nečeta verjeti, tenuič srednji
pravi, naj gresta sedaj mlajši in starejši brat na
lov, on pa da bode v tem zakuril in spekel div¬
jačino.

Toliko da odideta, se že pobira iznad ognja
Čudno se mu zdi to tembolj, ker ne vidi ničesar

Tudi drugič se mu zgodi tako.

Dovolj mu je; sede poleg ognja na tla in sr
niti ne gane, da bi zakuril,

55

Brata prideta z lova, in srednji začne pra¬
viti, da se je tudi njemu zgodilo tako, kakor
starejšemu. Ta mu verjame, a mlajšega o tem
ni moči uveriti.

„Z vama itak ni nič“, reče jima, „saj nista
za nobeno rabo. Jedla bi še, jedla, če bi vama
kdo kaj napravil. Pojdita nekoliko po gozdu,
južino že jaz pripravim!“

Ali tudi mlajšemu se ni godilo bolje nego
bratoma. Toliko da zakuri in popravlja ogenj,
že ga nekaj prevrne preko njega.

„Tako ne pojde!“ pravi sam v sebi, izdere
meč, katerega ima pripasanega in ga drži v des¬
nici, z levico pa popravlja ogenj. Zopet mu neče
goreti. V desnici meč, z levico pa oprt na tla,
podpihava in se pripravlja, da udari z mečem,
ako bi mu kaj nagajalo.

Ne piha dolgo, ko ga zopet nekaj sune v
hrbet. V tem hipu zamahne krepko nazaj z mečem
in čuti, daje dobro zadel. Obrne se, a glej čudo,
nikjer ne uzre ničesar, samo tla so krvava. Res
še maha okrog sebe, toda nič mu ne pride pod meč.

Poizkusi vnovič zapaliti ogenj; in res se mu
sedaj posreči, da zakuri.

Sedaj treba še ražnja, na katerega bi nateknil
divjačino; grč torej ponj.

Velik ogenj že prasketa, ko se vrne z raž¬
njem, katerega si je vrezal v grmovju. Nanj na¬
takne divjačino in spretno obrača pečenko, da se
lila.

56

Ko jo speče, natakne drugo žival na raženj,
načne pečenko in jo jame obirati. —V tem se
vrneta brata z lova.

„Vidita, kako nista oba nič vredna“, pozdravi
ju že od daleč, „jaz sem spekel, vidva pa oba
nista mogla.“

A onadva se ne menita mnogo za njegove
besede, temuč sedeta, da bi obirala pečenko, katera
jima še nikoli rii teknila tako dobro kakor danes.

„Kaj nista mogla“, nadaljuje mlajši brat, na¬
ložiti pošasti kako krepko po glavi, kakor sem jo
jaz? Le poglejta krvava tla, ako ne verjameta! 11

Ko pojedo, vstanejo, da bi čim prej dosegli
svoj namen.

Ker se pozna precej daleč krvavi sled na
tleh, pravi mlajši brat starejšima: „Kaj, ko bi
šli za tem-le sledom, morda zasledimo onega, ki
nam ni dal miru.“

Dolgo hodijo za krvavim sledom in ko pa
ne vidijo več, stoje pred globokim, temnim brezd-
nom. — „Tu notri mora biti pošast, kateri sem
izpustil nekoliko krvi“, pravi mlajši brat. Nato
reče starejšemu: „Pojdi pogledat v brezdno;
midva pa. greva v gozd narezat srobrota, od ka¬
terega napraviva vrv, da te izpustiva v brezdno."

Ali starejši brat nikakor neče iti v brezdno;
takisto se brani srednji.

„Saj sem rekel, da z vama ni nič. No, pa
pojdita narezat srobrota in splest vrv, stopim pa
jaz doli pogledat. 11

57

Dočim brata nabirata sobrot in pleteta vrv,
napravi si mlajši brat smolnato plamenico, da
bi si svetil ž njo po brezdnu.

Skoro napravita onadva dolgo vrv, spleteno
od srobrota, in izpustita mlajšega brata v glo¬
boko brezdno.

Pogumno se obesi mladenič na vrv in jima
zakliče, ko ga že izpuščata, naj pazita, da ga
takoj potegneta iz brezdna, kakor hitro jima da
znamenje z vrvjo.

Votlo odmevajo besede drznega mladeniča v
širokem brezdnu.

Ko pride na dno, zapali plamenico in stopa
drzno dalje, oprezno se oziraje. Dolgo ne uzre
ničesar. Naposled pride do velikih vrat, kartera
odpre. Najprej pride v prostrano kuhinjo, kjer
vidi mnogovrstna jedila in razno kuhinjsko
posodo.

„0, saj sam ne bodem tukaj 1“ govori sam
v sebi in odpre druige duri, držeče v veliko vinsko
klet. Ondu ugleda več sodov in reče: „Odtod
l>a ni, da bi se šlo kar tako!“ Rekši poišče ko¬
zarca in jame pokušati vina. Ko spozna naj¬
boljše, postreže si dobro ž njim in stopa okrepčan
zopet dalje.

Sedaj pride v veliko sobo, kjer ugleda več
Postelj. Na edini nekdo leži. Pogumno stopi
bliže in ko odgrne odejo, vidi velikana, ki trdno
s pi. Zapazi tudi, da je postelja okrvavljena in
da curlja velikanu kri iz rane na nogi.

58

„To ni nihče drug“, misli si miadenič, „kakor
oni, ki mi je nagajal, da nisem mogel zakuriti.
Torej ti si tisti nagajivec, ki si me prevračal v
ogenj ! 41  pravi mu, nato zamahne z mečem po
glavi velikanovi in mu jo odseka.

Odtod grč dalje in pride v drugo sobo,
katera je polna same zlatnine, srebrnine in drugih
dragocenosti.

Jako ga mika blesteče zlato, in že si hoče
napolniti žepe ž njim, ali radovednost ga žene
dalje.

Odpre zopet druge duri in stopi v prostrano
dvorano. Tukaj ugleda krasno deklico, katera
ga začudeno pogleda, rekoč: „Nesrečni mladenič,
česa iščeš tukaj ? 44  — Ali ta ji odgovori srčno:
„Pogledat sem prišel, kako je kaj tu doli pri vas;
kakšni ljudje pa bivajo tukaj, v tej podzemeljski
graščini? Povej mi, da se vem ravnati, hvaležen
ti bodem, deklica! Povej mi dalje, kdo si in kaj
delaš tu doli ? 44

Ona mu nato pripoveduje, da biva tukaj
dvanajst razbojnikov, kateri sojo  ugrabili pred
nekaj meseci. „Varuj se 44 , nadaljuje deklica, „da
te ne zalotijo, zakaj ne uideš jim več; drago
bodeš moral plačati življenje — z dosmrtnim
zaporom ali pa celo s krvjo ! 44

Mladeniču se jame dozdevati, da je to morda
ona izgubljena kraljičina. In ko jo vpraša, ali jo
ona kraljeva hči, ki se je nedavno izgubila, od¬
govori mu deklica, da je.

59

Mladenič ji pove, da je šel iskat ravno nje
s svojima bratoma. Pripoveduje ji, kako je prišel
tu doli v brezdno in da ga brata čakata, katera
potegneta njo in njega iz brezdna.

Kraljičina pravi, da nje ne more rešiti, ker
jo straži, kadar razbojnikov ni doma, zmaj, ki
ima sedem glav. „Usmrtiti bi moral“, nadaljuje
nesrečna kraljičina, „prej tega zmaja, potem šele
bi mogla pobegniti . 44

Pogumni mladenič sklene ubiti zmaja, kak¬
šen pa je ? 44  vpraša jo, „in kje ga imajo ? 41

Kraljičina mu pokaže kraj, kjer se valja in
peni na tleli velikanski zmaj. — Mladenič osupne,
ali vendar mu ne upade srce. Hitro izdere meč
in zamahne po zmaju. Pošast divje zatuli, da se
čuje po vsem brezdnu, ali mladenič vendar ne
prestane udrihati po glavah zmajevih. Pet glav
odseka v nekoliko hipih, toda glej čudo! Z
glavama, kateri sta zmaju še ostali, jame zmaj
hitro lizati izteklo kri, in odsekane glave vzrasto
mu zopet.

„Tako ne bode nič ! 44  misli si mladenič in
se vrne h kraljičini, kateri pove, kako je zmaju
odbil pet glav, in ko je le-ta popil izteklo kri,
zrastle so mu zopet vse.

Kraljičina mu svetuje, naj hitro seka po
glavah, da zmaj ne bode utegnil piti krvi.

Takoj se vrne mladenič k zmaju, ali niti
sedaj se mu ne posreči, odbiti vse glave. Ko po¬
pije zmaj kri iz šestih glav, vzrasto mu zopet vse.

60

Ko se mladenič nekoliko odpočije, gre tretjič
na zmaja. Krepko udriha z mečem po zmajevih
glavah; glava za glavo pada, in ko odleti zadnja,
zgrudi se zmaj mrtev na tla.

Mladenič pobere zmajeve glave in se radosten
vrne h kraljičini.

Zmagovito stopi pred njo, pokaže ji glave
zmajeve in jo povabi, naj grč ž njim, da ju po¬
tegneta brata iz brezdna. — Ko gresta skozi ono
sobo, kjer je videl toliko dragocenosti, zlata in
srebra, hoče si mladenič napolniti žepe. Ali kralji¬
čina ga odvrača, rekoč: „Ne smeva se predolgo
muditi; hitiva, da naju ne zalotijo. Za prihodnost
skrbeti ti ni treba, z vsem bodeš preskrbljen! 11

Mladenič jo sluša, pusti vse zlato in srebro
in vzame samo zmajeve glave s seboj.

Ko dospeta tja, kjer je stopil mladenič v
brezdno, odreže zmajevim glavam jezike in jih
spravi; glave pa priveže na vrv in da bratoma
znamenje z vrvjo.

Onadva potegneta glave iz brezdna in ko
drugič izpustita vrv, priveže nanjo kraljičino,
katero srečno potegneta iz globočine.

Začudeno pogledata brata zalo deklico, ka¬
tero sta potegnila iz brezdna.

Ko jima pove, kdo je, vzbudi se jima zavist
do najmlajšega brata. Da ne bi le-ta veljal za
rešitelja izgubljene kraljičine, skleneta ga poteg¬
niti samo nekoliko kvišku, potem pa izpustiti vrv
ž njim vred v brezdno, samo da se ga iznebita.

61

Ali tudi onemu v brezdnu pride na misel,
da bi utegnila brata sedaj, ko imata kraljičino
gori, kaj takega storiti ž njim.

Da bi ju izkusil, priveže najprej težak kamen
na vrv in da bratoma znamenje. - Brata Plečeta
nekaj časa, potem pa izpustita vrv, in kamen
pade ropotaje v brezdno. — „Lepa brata imam“,
reče sam v sebi in premišlja, kaj bi storil, da se reši.

Kar čuje nad sabo glas: „Name stopi, pa
te ponesem iz brezdna!“ Mladenič pogleda kvišku
in ugleda drobnega Straška, Molečega nad njim
v zraku.

„Kako bodem stopil nate“, odgovori mladenič,
•,če te s palcem pritisnem, pa je po tebi!“

Ali stržek odgovori: „Le name stopi, videl
bodeš, da te ponesem iz brezdna!“

Ko mu mladenič le še neče verjeti, pravi
stržek tretjič: „Stori tako, kakor ti pravim, samo,
kadar porečem: ,Daj mi jesti 4 , dati mi moraš
Piti, in kadar porečem: ,Daj mi piti 1 , dati mi
moraš jesti! Tako te prinesem iz brezdna. A dobro
Pazi, da se ne zmotiš ! 11

Mladenič grč v razbojniško kuhinjo in se
Preskrbi z jedjo in pijačo; potem se vrne tja,
kjer ga čaka stržek.

Mladenič stopi nanj, in ptiček jame počasi
frčati kvišku.

Skoro reče stržek: „Žejen sem ! 11  Mladenič
M ponudi jedi. Skoro nato pravi: „Lačen sem ! 11
m mladenič mu da piti.

t)2

Prispeta že blizu vrha, ko poide mladeniču
jed. Zato ne more ničesar ponuditi stržku, ki
reče, da je žejen. Stržek jame pešati in se po¬
mikati nizdolu.

Mladenič si ne ve pomagati. Stržek pada
čimdalje nižje in ko zopet reče, da je žejen, iz¬
dere mladenič meč in si odreže kos stegna ter
ga da stržku, kateri se jame zopet, dvigati.

Tako prispeta srečno na svetlo in stopita
na piano.

Ko mladenič stržka dostojno zahvali, ker
ga je rešil iz brezdna, iz katerega ne bi bil
prišel nikoli, da mu stržek zlato peresce, rekoč:
„Kar zapišeš s tem perescem, vse se izpolni!“

Nato zleti stržek nazaj v brezdno, mladenič
pa zapiše s perescem, da bi se mu stegno za¬
celilo. In glej! kakor hitro zapiše, že se mu
zaceli.

Zdajci mu prideta zopet na misel nehvaležna
in zlobna brata. Premišljati jame, kako bi se
osvetil. — Tema dvema je morala kraljičina ob¬
ljubiti, da ne omeni kralju niti nikomur ničesar
o tretjem bratu, ki je ostal v brezdnu. Nato se
napotita s kraljičino v mesto, da se predstavita
kralju kot rešitelja njegove hčere. Dogovorila
sta se namreč, da dobi starejši kraljičino za ženo
in razpisanega pol kraljestva, drugi pa da ostane 1
pri njem vse žive dni.

Veliko je bilo veselje v kraljevi palači, ko i
se je vrnila hči. Kralj je bil takoj pripravljen i

63

izpolniti svojo obljubo, da dobi namreč rešitelj
pol kraljestva in kraljičino samo za ženo. Od-
menjen je bil že čas za poroko, in velikanske
priprave so delali na kraljevem dvoru.

Tretji brat se na poti ponudi nekemu livcu,
ali bi ga hotel vzprejeti v delavnico. Dejal je,
da je izvrsten livec, kakršnega še ni imel nikdar.
Livec ga rad vzprejme, rekoč, da ima ravno
sedaj veliko opravila, ker je naročil kralj pri
njem razno namizno orodje, katero mora na¬
praviti v določenem roku.

Ker je že livarskemu mojstru pohajal zadnji
čas — samo še dva dni, in poroka bi se slavila
— naročil je mladeniču, naj se takoj loti dela.
A le-ta pravi, da je pretruden in da mora ne¬
koliko počivati. Toda preden leže, zapiše s čudo¬
delnim perescem, naj spi dva dni skupaj tako,
da ga ne bi mogel nihče vzbuditi.

Livarski mojster ga pride večkrat budit, ali
vse zaman, mladenič spi kakor mrtev. Livec je
v velikem strahu, da mu ne bode moči o dogo¬
vorjenem času dovršiti dela, in ako ga ne do¬
vrši, izgubi glavo.

Daši je delal dan in noč, vendar niti pol
Naročenega dela ni bilo narejenega do onega
dne, ko bi moral dovršiti namizno orodje.

Pod noč se vzbudi mladenič in ko vidi
Mojstra svojega tako žalostnega, vpraša ga, kaj

je. Mojster pa hodi zamišljen po delavnici

04

in mu niti ne odgovori. Šele ko ga vpraša mla¬
denič iznova, odvrne mu: „Kako ne bi bil ža¬
losten, še nekaj ur, in kralj pošlje po naročene
stvari, a tega niti pol ni narejenega! Ti pa, ka¬
terega sem vzprejel samo zaradi dela, spal si,
namesto da bi delal! — Delo torej ni storjeno,
in jaz zapadem glavo!“

„Mojster, to se še vse lahko naredi!“ tolaži
ga mladenič, gre v delavnico, zapiše s čudo¬
delnim perescem, naj se hitro narede najlepše
žlice, vilice in nož, kakršnih še ni bilo videti, in
da bodi napisana na namiznem orodju vsa povest
o izgubljeni kraljičini in nje pravem rešitelju.

Kakor je zapisal, tako se zgodi. Potlej grč
k mojstru in mu pove, da je kraljevo naročilo
zvršeno. Naj le grč pogledat, ali mu je napravil
po godu.

Silno se razveseli mojster in strmi, kako je
mogel mladenič v tem kratkem času napraviti
vse to. Hitro poroči kralju, da je že ustregel
njegovemu naročilu.

Drugi dan je bil dan poroke. Preden gredo
v cerkev k poroki, razgovarjajo se svatje o
raznih dogodkih, katere so doživeli, napijajo ne¬
vesti in ženinu in ogledujejo zmajeve glave.
Brata-rešitelja pa sta pripovedovala, kako sta
iskala kraljičine, današnje neveste.

V tem zapazijo, da so žlice, vilice in noži
popisani in da so na njih številke. Zlože jih po
številkah in bero, kar je pisanega na namiznem

orodji. — Ko prebero vse, spoznajo, da se povest
na namiznem orodju strinja s povestjo teh dveh
bratov-rešiteljev izgubljene kraljičine, le s tem
razločkom, da je pripovedka na namiznem
orodju govorila o treh bratih in kakor se je res
godilo vse.

Kralju se zdi vse to nekako sumljivo; za¬
torej pošlje služabnika k livcu po onega, ki je
izdelal namizno orodje. Livec pošlje pomočnika
h kralju.

Mladenič vzame s sabo onih sedem zmajevih
jezikov in grč h kralju.

Stopivši pred kralja, pokloni se mu dostojno,
in vpraša, česa želi, ker je poslal ponj.

Zdajci ugleda mladenič med svati tudi svoja
brata, katera sta silno presenečena, ko vidita
najmlajšega brata, o katerem sta mislila, da ga
ne bodeta videla še kdaj.

Kralj ga vpraša, odkod je in kdo je. Mla-
. denič mu odgovori, da je njega življenje popisano
.na namiznem orodju.

Takoj je kralj prepričan, da je ta mladenič
pravi rešitelj kraljičine; zatorej ga vpraša, ali
sta morda onadva njegova brata... »Nekdaj sta
bila«, odgovori mladenič, »ali od tistih dob, ko
sta me pustila v brezdnu, nista več. Da sem pa
jaz res pravi rešitelj, evo ti dokaza, tu so jeziki
zmajevi, čigar glave sta prinesla brata.«

Pogledajo zmajeve glave, in tem so res
jeziki porezani.

5

66

Kralj, uverjen, da je ta mladenič pravi re¬
šitelj, razglasi njega za ženina, brata njegova pa
veli usmrtiti. Sedaj tudi kraljičina pove, kako je
morala priseči, da bode molčala o pravem svojem
rešitelju.

Odložili so poroko za nekoliko dni in jo
potem slavili tem sijajneje.

XII.

„Kikeriki, Jerica pa pod koritom leži!“

Jerica je bila sirota brez očeta in matere.
Imela je hudobno mačeho, katera jo je zelo
črtila in neusmiljeno ravnala ž njo. To pa naj¬
več zaradi tega, ker je bila Jerica mnogo lepša
nego njena hči. Ta je pohajkovala, uboga Jerica
pa je morala opravljati najtežja dela.

Vsak dan je morala rano zjutraj gnati kravo
na pašo; a da ni bila na paši brez dela, zato je
že skrbela hudobna mačeha.

Nekega jutra ji naroči, da mora do poldne
izbrati mešanico kaše, ajde in prosa, ako tega ne
stori, ne dobi jesti.

Ko prižene kravico na pašo, sede in jame
izbirati zrna, ali delo jepretežavno, celo nemogočo!
Plakati začne, ne vedoč, kaj bi storila. Približa
seji kravica in jo vpraša, zakaj se joka. Deklica

67

ji pove, kako težavno delo ji je naložila mačeha.
\— A kravica jo potolaži, rekoč: »Nič se ne jokaj!
Ti bodeš pihala, jaz bodem dihala, in izbrano
bode!«

In res, skoro je izbrano vse troje, in deklica
žene vesela domov.

Nekega jutra, ko zopet žene kravico na
pašo, stopa Jerica silno žalostna poleg nje. Tudi
danes nese s seboj košek z različnimi zrni, ka¬
tera naj bi izbirala na paši.

Jerica prižene na pašo, sede in začne iz¬
birati. Tudi danes ji pomaga kravica, in hipoma
je izbrano vse. Ali Jerica ni nič bolj vesela, nego
je bila prej, temuč zre zamišljena v kravico in
jame naposled glasno plakati.

Kravica se ji približa in jo vpraša, zakaj
plače. Ona ji odgovori: »Kako ne bi plakala, ko
ne bo dolgo, da bodem morala sama izbirati ajdo
od kaše.« In zopet zajoka. »Sinoči so se menili
doma, da te pobijejo.«

»Nič ne plakaj«, reče kravica, »mene po¬
bijejo, ti pa bodeš srečna! Tebe pošljejo vampe
prat in snažit; ko jih razparaš, najdeš v deveto-
gubu zlato in srebrno obleko, zlate čevlje in
krasno kočijo!«

Ko se zmrači, žene Jerica domov, žalostna
stopa poleg kravice, ker ve, da jo žene danes
zadnjikrat.

Drugega dne res ubijejo kravo, in mačeha
zapove Jerici, naj gre vampe prat.

5

68

Ko prereže devetogub, najde res v njem
omenjene stvari, kakor ji je rekla kravica. Vsej
to spravi' v bližnji studenec in se vrne domov
z opranimi in očiščenimi vampi.

Pride nedelja. Jerica gre k studencu in sej
obleče v krasno, zlato obleko in obuje zlate čev
sede v kočijo in se odpelje v cerkev. Spotu;- |
pa izgubi čevelj, ne da bi vedela.

Bogat gospod najde na cesti zlat čevelj in
ga pobere. Sklenil je vzeti ono dekle, katera ga
je izgubila, za ženo.

Zatorej gre od hiše do hiše in pomerja naj¬
deni čevelj.

Tako pride v hišo, kjer živi sirota Jerica.

Ko tuji gospod razodene, da bode dotična
njegova žena, kateri se čevelj prilega, skrije
mačeha Jerico pod staro korito na dvorišču,
svojo hčer pa privede pred tujega gospoda. Le-ta
primerja čevelj domači hčerki na nogo; kar hi¬
poma zapoje petelin:

„Kikeriki, kikeriki,

Jerica pod koritom leži!“

Starka gre iz hiše in zapodi petelina. Ali
ker petelin le ne molči, vpraša tuji gospod, kaj
to pomeni. Starka odgovori, da ni nič, da je
petelin tako navajen. Toda tujec pravi, naj mu
gredo pokazat to Jerico.

Ker neče starka ničesar slišati o Jerici, gi >
tujec sam na dvorišče in pogleda pod korito,
kjer je spravljena uboga Jerica.

69

Tuji gospod pokliče Jerico in ji pomeri naj-
\  deni čevelj. Umeje se, da seji prilega, ker je njen.

Teden dni pozneje se je praznovala poroka
f Jeričina v tisti vasi, toda ne v hiši mačehini.

Nevesta Jerica se je peljala k poroki v zlati
\  opravi.

Na ženitovanje je povabila Jerica tudi svojo
mačeho in nje hčerko, ali prišli nista.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000519323

KAZALO.

Stran

O Pavličku in vetru.1

„To je božje pa najino!".13

Kako je^neki hlapec svojemu gospodarju posvetil domov 19

Kako so pri nekem gradu pulili repo.24

Kravica, poberi vretence!.27

O štirih orehih.30

„Saj sem rekla, da mu goslij ne dajajte!".33

„Te že vidim!".37

O možu, ki ni vedel, da vse ve in zna.41

O razbojnikih in ujeti kraljičini.44

O izgubljeni kraljičini in čarodejnem zlatem perescu . 52
„Kikeriki, Jerica pa pod koritom leži!".66