SREDA, 28. OKTOBRA 1953 nina plačana v gotovini 1.1! /A DOBRO VOLJO t IM S M L H - 1/iMA ja VSAau auiiuo KRATKE FILMSKE PROJEKT Velita filmska kompantfa »Anglo-amrrican pollttcat bussiness Corporation Ltd.« pripravlja »etik /tim c d«« lovnim nastopom: »Prodaja Treta« po motivih pokojnega pisca fantastičnih romanov Brnita Mussolinija, Scenarij ja obdelal Oiutappa Pella, scansko glasbo pa je komponirat Evgenio Poe« celit, poznan pod umetnifkim imenom Pij XII. Kdaj b« film posnet. Je nt jasno, tar e« platmi Junak, ki bi naj Igral naslovno vlogo, odločno upira tej enostranski koncepciji, tako da opazo-vatci upravičeno pričgfcujcjo, da bo vet ta lepi projekt padel v voda... USPELA CIRKUŠKA TOČKA V FILMU Najslavnejši komik zadnjega časa signors Pella Je, imel te dni o »Teatra prand« det parlfttnento a Roma« veliko gala predstavo, ki so jo posneli tudi za trik-jtlm. Glavna točka je bila burka z naslovom »Trteste italianissima« ali »Kako st mati Giuseppe predstavlja veliko politiko« in Je sproKla val krohota po vsem svetu. 'onv^rnn' t.iona FILMSKI DVOJČKI Znani Oosttec tragikomičnih olog Sinp Man Ri Je dobit pred kratkim čudovito podobnega dvojnika, ki igra o novi filmski velefarsi italo-anglo-ameriike koprodukcije vlogo velikega izsiljevalca. Ta novi talent (izvira iz znane komediantske družine) je neki C. Pella, H je trenutno angažiran kot eden glavnih klovnov v velikem cirkusu »El Vaticano*. ZLATI CAS KULTURNIH FILMOV Fllrhskl ekipi, ki snema sedaj v Keniji kulturni film »Smrt Mau Mau«, se je sedaj pridružita Se druga ekipa, ki bo po podobnem scenariju snemala kulturni film »Vroča tta v Gvajani«. POSLEDNJE SEKUNDE na ta račun dobit! kakšno tujo pomoč?« Italijan je obupano zakrilil z rokami in zajavkal: »Mamim mla, mamim mlat Saj vendar nismo tako resno mislili tisto o .Itfare no-strum’!« Anglež in Američan pa sta se spogledala In Istočasno dejala: »Vcrry bad! In nikjer v bližini ni nobenega zaveznika, da bi on padel namesto naju.. .1« Sovjetski diplomat se Je dvighit In dejal: »To Je tipična kapltalistično-impe-riallstfčna sabotaža. Sovražniki Sovjetske zveze so vedeli, da sem jaz v letalu in fašistlčno-gestapovska banda Je to priliko izkoristila, da bi uničila velikega borca za mir, enakopravnost In svobodo. Izjavljam, da Je to kršitev med- narodnih pogodb in gentlemanskih sporazumov! Naj živi tovarišč Malenkov!« Južnoafrikanec (seveda Malanov pristaš — saj bi sicer ne bil v letalu) je vzkliknil: »Upam samo, da ne bom padel v morje istočasno s kakšnim črncem!« Nemec si jo popravil očala in natančno pogledal letalo: »Se vidi,« je dejal. da letalo ni napravljeno v Nemčiji • • •« Temperamentni Južno-amerlčan je patetično dejal: »To Je zopet razlog za eno lepo, majhno revolucijo!« Francoz Je melanholično vzdihnil: »Kh, vrtilni Tako res ne bom doživel padca naše zadnje vlade!« Avstrijec Je samo tiho pomislil: »Ali se ne bi dalo BUIALSKA ZGODBA Nekoč je Ike vprašal starega Tržačana, kako so kaj ljudje zadovoljni z an-gloameriško upravo v Trstu. Tržačan mu je namesto odgovora povedal tole zgodbo: »V Butalah so svoje dni imeli hudo pametnega policaja. Pa je policaj nekega večera zagledal razbojnika Cefizlja, ki je pravkar z odpiračem odpiral občinsko blagajno. Policaj, ne bodi len, ga prime za kravato in pravi: »Hop, Cefizelj, te že Imam! Si hotel vlomiti v občinsko blagajno, kaj, pa sem te prezgodaj zasačil?« Cefizelj je nedolžno pogledal policaja, zavil oči proti nebu in dejal: »Kako si le morate misliti kaj takega o meni, gospod policaj? Kako bi si le drznil, jaz revež, vlomiti v blagajno, ki je zaupana vam v varstvo? Ne, gospod policaj, kaj takega pač Cefizelj ni zmožen storiti, tudi če bt hotel, zato ker ve, da bi tako zvitega policaja, kot ste vi, gospod, ne mogel ukaniti!« Policaju je Cefizljeva pohvala dobro dela, a zaradi ugleda tega ni hotel pokazati in je uradno nadaljeval: »Hm, praviš, da nisi hotel vlomiti v blagajno? Zakaj pa imaš potem odpirač v ključavnici blagajne?« Cefizelj je bil skoraj užaljen: »Hotel sem se samo prepričati, če je blagajna dobro zaklenjena, da ne bi mogel kakšen nepridiprav vlomiti vanjo. Jaz sem vam hotel samo pomagati pri izvrševanju uradne dolžnosti, gospod policaj!« Te besede so tako ganile butalskega policaja, da so mu stopile kar solze v oči. Ves ganjen je objel razbojnika in zaihtel: »Oprosti mi, Cefizelj, ker sem podvomil vate. Ali mi lahko odpustiš, ker sem te tako žalil... ?« Tedaj Ike ni mogel več vzdržati in se je razburil: ZAČUDENJE — Veš, caro mio, nekaj se pa zelo čudim jugoslovanski vladi... — Kaj? Da se ne boji Pellinih groženj? — Ne to, nekaj me še bolj čudi: kako si upajo razpisati volitve, ko so pa vendar zavezniki obljubili Trst — nam! MIROLJUBNOST To se 1e pripetilo že v prazgodovinski dobi: — Ti. veš kaj, zakaj bl^sa midva grdo gledala? Jaz bom vrgel ta kamen proč, ti pa vrzi svojega, pa si bova spet prijatelja. Si za ta predlog? — Seveda sem, samo odvrzi še tlstole gorjačo, ki jo tiščiš v drugi roki za hrbtom, tako da bova oba brez orožjal — Ej, caro mio, tega pa ne morem storiti S čim neki pa te bom potem napadel?! ITALIJANSKI PESIMIZEM — Oh, Antonio, ko bi papež lahko vsaj enemu Italijanu priskrbel večno Uvljenje že tukaj na zemlji — morda bi pa te učakal priključitev Trsta k madre Italiji... »Ali je bil butalski policaj res takšen tepec, da je verjel razbojniku, ki je imel že toliko grehov na svoji vesti?« Tržačan se je nasmehnil: »Seveda mu je verjel, sicer ne bi bil butalski policaj!« Ike Je zarobantil: »In kaj je bilo potem?« »Potem je Cefizelj oropal občinsko blagajno in zbežal ...« »Pa ga niso dobili?« »Ne, pobegnil je v Trst in stopil v službo pri civilni policiji.« Ike je pogoltnil slino in vprašal: »In kaj so potem storili Butalci s svojim policajem?« Tržačan se Je namuznil: »E, ta je pa napravil kariero! Kmalu nato so mu Butalci zaupali vso vojaško in civilno upravo v Trstu!« Pravijo, da od tistih časov Ike ne prenese več zgodb o Butalcih in o njihovem hudo pametnem policaju... ODMEV Mnogo kuharjev — prižgana čorbo »mk A Razpoloženje Italijanske vojske ob anglo-ameriškem sklepu ‘>\r>v Razpoloženje italijanske vojske ob jugoslovanskem sklepa — Ej, ej, počakajte! V to Juho bi rad Se jaz dod®* nekaj soli. JAZ, PA TI... (Prosto po narodni: Jaz pa ti..J Jaz, pa ti, pa Židana marela, Jaz, pa tl, pa camerata Pella, jaz, pa ti, oba sva ponorela, jaz in ti, a Pella fie najbolj 1 Jaz trdim, da dežnik ni marela, ti trdiš, da konj je mortadela, on da je italijanska Istra cela! Jaz sem nor, a Pella — je še boljl IZ NEKEGA GOVORA VIdali: Compagni, mi Se bomo boril' do zadnjega Anglo-Amerikanca za Tr8( proti tem maledetim sciavom, če bod® poskušali vkorakati v Trst. S cvetje05 pa bomo pričakali našo coragloso & mato kot nosilca miru in svobode BLAGOSLOV BELE HISE Kjer Je kapitalist, tam je McCartltf' kjer Je McCharty, tam Je Dulles, kjer Je Dulles, tam Je Pella, kjer je Pella, tam Je Vatikan, kjer Je Vatikan, tam Je fašizem, kjer Je fašizem, tam je Franco, kjer je Franco, tam je kapitalist, kjer Je kapitalist, tam Je... In tako zopet vse lepo od začetka. STRATEGIJA non plus uliral Iz Gorice ln drugih krajev ob Jugoslovanski meji bežijo italijanske družine v Srednjo Italijo. SL KIHOMA GO/j/Z/A^> H M ! Dva angleška diplomata. C len konservativec, drugi buri st, zavijeta na pol litra. Pravi laburist: »Ti, kakšnega bova pila? Sladkega ali kislega?« Konservativec skrivnostno izjavi: »Hm!« Laburist se razburi: »Ti. nikar ne slepomiM! Saj vendar nisva na londonski konferenci I« TRDOVRATNOST Nočni lokal. V nočnem lokalu dva diplomata. Oba prav pošteno okajena. Pa pade enemu cigareta v kozarec. Ta izprazni kozareo in pravi drugema: »Cujei, sedaj pa ml nalij tistega vina!« Drugi ogorčeno zakrili * rokami: »Slišita, vidva Časnikarja. Dejal sem vama, da o Trstu na dajem nobenih izjav in amen!« — Kam tako bežite? Ali se bojite Jugoslovanov? — Ma oštlja, kako da se bojimo? To je solamente una strategia! Gremo samo toliko nazaj, da se bomo lahko potem bolje zaleteli. EPOHALNO ODKRITJE je uspelo rimskim diplomatom. Predlagali to namreč, da umaknejo svoje čete z jugoslovansko-italljanskd meje, če bo umaknila svoje tudi Jugoslavija. »Veste,« so dejali v Rimu, »odkrili smo, da Je potem tako vseeno, če so tudi jugoslovanske čete tam! Da,« so le dejali ln pomežiknili z levim očesom, »5e od Jugoslovanskih čet ne bilo...« DOBRO JE IMETI ZVESTEGA PSA P# HISI — Glej, kako zvest j* tale Pella! Tudi sedaj lepe tvojega gospodarja • • •’ NIC NE DE! Mamica svari »voJ*^* sinka: .. —- Lulgl, n« smel Sicer se tl bo vsakikrat, M boi zlagal, nos Podaljšal! Mali Lulgl m prične hotatl: u — Sedaj P* vem, to&»„ pa jaz ne mislim postati Jfeda. 2«. oktobra 1963 »TOTI LIST* Stran t M/ PAMO 100, DINARJEV m L Ml PAMO 3oo 0!N 2A KILOGRAM OSTALI ooKvpne fo P?FTif 'T ^OMlNS W$P£Kcn/t ][zhn\i r=r- Osica: MORALA (Tragikomedija v treh dejanjih) Če sleoec s^eoco vodi ^raj dogajanja: naselje Marsikatero. — Cas dogajanja: obdobje juriša množio gospodarski kriminal. — V glavnih vlogah: dva »komercialna«. — Režija: za prvi dve dejanji: Morala, za tretja dejanje: »morala«. PRVO DEJANJE V podrtju. V komercialnem oddelku zazvoni telefon. Komercialni Grabež dvigne slušalko: »Halo!... Da, Grabež tu... Ah, Svindlar, tl si!... Da... da... To p4 sPloh ni problem! Napisal bom dobavnico, pa amen!.. Hm, dovoljeno aU Nedovoljeno, nobena kontrola nam ne bo mogla niči... Da, da... da, seveda! Torej se strinjaš!... V redu. Jutri pošljem! Zdravo!« Cez deset minut spet zazvoni telefon. Komercialni navajeno dvigne slušalko: »Halo!... Da, Grabež tu ... Zdravo, KSeftar!... Nikar se ml toliko ne zahvaljuj ... 2e, že, toda ta kupčija ja tudi meni kar dobro prišla; tistih nekaj deset jurčkov sem tako krvavo rabil 23 opremo stanovanja ... No, glavno da sl v redu prejel... Ce boš 8« rabil, se priporočam ... Zdravo, zdravo! Hvala lepa!« Cez četrt ure ponovno zazvoni telefon In komercialni »e spet izkaže s »vojlml ‘sposobnostmi*. Potem spet zazvoni telefon in.. ■ DRUGO DEJANJE V podjetju. V dvorani ja zbranih večina delavcev ln delavk. Govori predsednik delavskega sveta: »... in mislim, da moramo izreči svojo odločno in pošteno besedo: im cesto s špekulanti ln tatovi tipa Grabež!...« Množic*: »Tako ja! Ven z njimi, z Grabežem na čelu!« Predsednik delavskega sveta: »... In sodlSču v roke! V zapor!« Množica: »Tako je! Za rešetkami se ne bodo mogli okoriščati z našim delom!« In »komercialnemu« Grabežu je odklenkalo ... TRETJE DEJANJE Na cesti. »Komercialni« Grabež se tjavendan sprehaja, ko ga nekdo potreplja po ramenu. Grabež se obrne: »Oh, zdravo, Kšeftar! Kako je kaj s teboj?« »Eh, kšeftat sem hotel. Iskal sem te Se v podjetju, pa...« »Nič sl ne ženi tega k srcu! Od podjetja semkaj sem premišljeval o vsem tem. Dobro si aareaft, da nisi nic izdal.« žo • »Čakaj, da tl povem dalje. Naše podjetje potrebuje šef« nabave. BI sprejel to mesto?« _ »Hm, no bi bilo slabo! Toda — v arest bom Se moral za nekaj mesecev ln...« »Nič ne de! Za ta čas te bo pač kdo nadomestoval! Ko pa boj spet zunaj, boš ponovno prevzel Sefovske poslal Saj vendar veS, da rabimo sposobne ljudi!«... — Veš ka.1, morda pa bova s to palico le okrepila tal« polomljen opornik? PODPLATI ZA PODPLATE Čevljarski pomočnik je pojasnjeval stalnemu klientu, ki se je jezil nad slabo kakovostjo naročenih čevljev: »Podplatov tako ln tako primanjkuje — kar pa jih Industrijska podjetja izdelajo, dobavijo vse restavracijam za pečenke.« ENKRAT DRUGAČE — Danes, ljubi mož, so bili tukaj x davčne uprav« ln so nama zaplenili... KUHARCEK TOMMY (Angleška narodna) — Kaj so zarubili ti prekleti razbojniki? — Pomisli, ljubi mož, klavir! — Oh, potem so pa le sijajni fantje. Ob prvi priliki jih moram povabiti na pol litra... CAST — Ti, hlk — aU veš. da sem bil — hik — zadnjič jaz tudi — hik — v časopisu!? Veš, pisalo Je hik — da smo letos v Sloveniji — hik — popili še vet vi* na, kot lani..J LJUDSKA PRAVICA - BORBA, 20. 10. 1955: Pri-jonski sklep... spominja vsekakor bolj na naglico ^°rdija, kot pa na modrost Salomona. Srečo imaš, dragi Aleksander Veliki, da i®aS tudi Aleksandrijo, kajti sicer bi gotovo kje brali, da je Gortlij Veliki presekal tu slavni vozel v Aleksandriji... VEČER, 23. 10. 1953: V Šmartnem bi kazalo v bodočnosti zgraditi stanovanjsko hišo za stanovanja... V bodr Snosti? — Kajpak, menda vendar ne v preteklosti! Sicer pa, ljubčki, stvar m kar tako: stanovanja v stanovanjski nisi! Škatla v škatli... ? Ljudska pravica - borba, 20. to. 1953: velika Megova prednost je tudi v tem, da obratuje z Diese* '0vim olfcm... . Vidiš ga, spaka, izgleda, da je Diesel razen svojega motorja pogruntal tudi posebno olje in ja to vesoljnemu svotu do 2f). 10. (953 opo6tavao zamolčal! Kaj kadi se tam v daljavi? Mar spet Etna ogenj bruha? Ali pa morda v puščavi striček Sam atome kuha? To, kar se kadi v daljavi ni ne ognjenik, kt bruha, ni eksplozija v puščavi, Tommy je, ki lunch si kuha. Na žerjavico postavil lončkov, plskrov Je obilo, zdaj se pod drevo je spravil, v senci čaka in« kosilo. V tem pa vetrček zapiha ln žerjavica vzplamti, veter piha brea oddiha, lonček prvi prekipi. Tommjr plane, k ognja zdirja, lonček prime, izpusti. lonček vroč Je od hudhrja! kaj naj revež zdaj stori? Brž se spomni, v lonček piha, piha, da ga ohladi, piha, piha, brez oddiha, ogenj pa še bolj gori. Tommjr je Se ves ob sapo, jezik že do tal moli, v tem pa, ti hudič!, da capo lonček drugi prekipi. Tommjr v drugi lonček piha, v tem že tretji prekipi, Tommjr piha, kolne, kiha, a zaman: vse vprek kipi! Kaj grmi tak’ brez oddiha? So atomske eksplozije? Ne, le Tommjr kiha, piha ln rešuje — kolonije! ČUDNO »Čudno je, kako nekateri moški silijo domov, drugi pa z doma!« »To Je zato, ker prvi nimajo doma, drugi pa ga imajo...!« PRVIČ, DRUGIČ... — Modema glasba ml n« ugaja, ker Je prvič popolnoma prazna, drugič pa poina samih disonanc... odkupna podjetja gredo na lov in ml damo na freč DOMAČI CUDEZI 5“ oar — Vidiš, to pa je tisti direktor, ki to ni zahteval, da mu podjetje kupi avto! Neko trgovsko podjetje je resnično znižalo cene! To pa je neki obrtnik, ki ob prejemu davčne odločbe ni dvignil een Lastnik radijskega aparata, ki posluša vse radijske reklamo In |e to vedno normalen. '*PRE3EMA' _ „ NAPlTNINe PONIŽUJE , ClOVf-KA V neki brivnici so zopet obesili napis »Sprejemanje napitnine ponižuje človeka!« Ne verjamem pregovoru, ki pravi: vse mine in tako dalja. Imam tako rekoč neizpodbitne dokaze za to življenjsko filozofijo. Ti dokazi so vsakomur na ogled: sedem sivih las v tednu dni. Vsak dan eden. Sem spodoben državljan. To je moje mnenje, ki ga najbolj upoštevam. Mnenje ostalih, ki me srečujejo na vseh sestankih, od terenskega do društva upokojenih dimnikarskih pomočnikov in rejcev angorskih mačk, Je podobno, razlikuje se le v času: v slovničnem času namreč. — Ti pravijo: bil je spodoben državljan, dokler ni imel sedem sivih las. Nobenega razumevanja ne kažejo za mojih sedem sivih las, čeprav ni moja krivda, da ml krasijo rosno mladost. Sami presodite, če je tako ... Pred tednom dni sem šel po_ ulici in ogledoval izložbe z »izredno znižanimi cenami«, ki jih s plačo in normalno visoko gasilsko lestvo ne morem doseči. Tu so potrebni večji napori kot za osvojitev Mont Eve-resta... V tem razmišljanju mi pade težka roka na ramo. — Hudiča, zdaj pa imaš — si pravim. Padel si v trgovsko mrežo, priznaj svoje grešne misli, tu ni rešitve... Ves skrušen se ozrem. Urednik »Totega« se mi zareži: — Madonca, zakaj si tako zelen? Ne dam odgovora. To je začetek, sl mislim. (Kakšna jasnovidnost!) — Veš, mi prati — tako in tako je... Ti poznaš dobre terenske probleme. Na vseh sestankih si. Napiši kaj za Totega. Ne bo zastonj .., Jaz pa domov. Sedem za mizo in se obložim z dvaj-setkilogramskim arhivom zapisnikov, ki sem jih zbral v zadnjih dneh po raznih društvih. Brskam, brskam, skadim 40 cigaret (saj ne bo zastonj...!) in ob polnoči (ura strahov!) najdem V terenskem zapisniku be- bistra glava Družino Zaspane Je oddala sobo podnajemniku Drnulji Da no bo nesporazumov, so obesili na vrata listek: Zaspane — zvoni enkrat, Drnulja — zvoni dvakrat! Zvečer so Zaspanetovi povabili podnajemnika Drnuljo na partijo taroka in čaj. Ko so sedeli pri kartah, se oglasi zvonec: drlink! Oče Zaspane odložijo karte in pravijo: »Enkrat je že pozvonilo. Počakajmo. da vidimo komu velja.« Čakajo dobro minuto, ko »e začuje znova: drlink! Oče Zaspane vzamejo zopet karte v roke ln modro pokimajo: »Sem si kar mislil, da ne velja nam. Tovariš Drnulja, tukaj imate ključ od vežnih vrat!« BIL SEM DOPISNtK TOTEGA (Zadnja izpoved pred katastrofo) ležko: Tovariš Načelni obsodil špekulante, ki izrabljajo živilsko mrzlico, To bo nekaj za Totega. Na liniji je in resnično! Boriti se je treba proti tem pojavom. Napišem kratek domislek, neoseben, skromen, blag, brez humorja (saj Je namenjen humorističnemu listu!), vreden komaj štirideset morava (90 dinarjev). Takoj zjutraj ga odnesem na uredništvo. Lepo, mi pravijo, to je aktualno, to bomo objavili. In res, čez dva, tri dni je bilo v Totem natisnjeno moje duhovno dete, na sedmi strani, na vidnem mestu poleg oglasa trgovske mreže z znižanimi cenami. Spoštljivo položim Totega na mizo in sklenem, da ga bom prebral po kosilu, pri pravi turški kavi iz cikorije. Komaj sem sedmič prebral svoje duhovno dete na sedmi strani poleg oglasa trgovske mreže in naredil požirek kave, že zazvoni. Zvoni, zvoni. Bum! — udarijo vrata. Bum, Bum — in že stoji pred menoj tovariš Načelni. Nasršen je kot italijanska divizija po krvavih borbah za trdnjavo Vič. — Tako, tako, tukaj sediš s svojim grešnim alibijem. Mirno in nedolžno pri turški kavi... In ti sl naš človek, terenski delavec? Brez besed. POKLICNA BOLEZEN Internist preiskuje pacientu pljuča »Vi ste godbenik, kajne?« »Da, član opernega orkestra.« »Seveda — vaša pljuča pri tem poklicu preveč trpijo, odtod obolelost dihalnih organov. Kakšen instrument pa igrate?« »Boben.« Ti, ti... ki sl mi bil nek d prijatelj? — O, jaz nesrečnež, ki nisem spregledal tvoje hinavščine!... Besedice ne razumem-Pravim mu, naj sede in mi lepo razloži, kako in kaj.- — Jaz? — Nikoli! Niko11 pri tebi. ki si me dal v Totega ... Jaz nimam nobeni*1 zalog. Kupil sem 50 kg bele moke, ker sem vajen belega kruha. To je vse. To ni nobena špekulacija • • * Tožil te bom ... — Pa vendar, nisem mislil tebe... Toda tovariša Načelnega ni več. Slišim le še bum ■ • • bum z vrati, potem je min Sprehodim se in premis' ljujem, kako so ljudje občutljivi ... Spet zvonec. Tokrat dolŽ> zategnjen glas. " —Ali Je tovariš... slišim glas tovarišice Obstrank — Prosim ... In že je pred menoj. Razkoračena, zaripla v obraz, vsa zasopla.. — To je nesramnost! Vi. vi ste me dali v Totega. Da vas ni sram, da se ukvarjate s tako umazanim delom. Obrekujete mene, k* sem med okupacijo Sivel* na karte, samo na karte. - ■ In zdaj, če imam nekaj moke na zalogi, kaj vas brig*-S svojim denarjem sem kupila ... Tožila vas bom Krik napolni sobo, da hip pomislim, da sem v italijanskem parlamentu. 1° še na- cesti se sliši njeno žlobudranje. ■» Ta popoldan me Je obiskalo deset ljudi. Vsi s* planili po meni, revežu. " tednu sem dobil sedem s1' vih las in sedem vabil z* sodišče. V tednu dni me Je napadlo dvaintrideset ljudi, doma, na cesti, v lokalih • • • Bil sem dopisnik Toteg* Ko se rešim sedem tožb h* sodišču, se raje vključim • našo trgovsko mrežo, k o* da bi- napisal samo še vrstico v Totega. V spomm na moje sodelovanjo pa m bo ostalo sedem sivih laSj ki ml krasijo rosno mladost. OGLAS Selo sem se začudil, 150 sem čital v časopisu ogk*. »Izgubil se je pes barve, srednje velik, z bd liso na levi nogi in sliši n* ime Floki. Najditelja ^ prošnm, da proti visoki nagradi vrne psa na nasl° Pasja ulica 33/1, levo.« Vprašujete, zakaj sem % začudil? Poznam nanV® tega tovariša kot zagr1*;” nega sovražnika psov in.", sem ga srečal, mi je dej*1 • da je dal oglas v časop snmo zaradi žen«, id oboževala Flokija »Bodite prepričani.* mu dejal, »da bo najdi*® za tako visoko nagrad? * tovo vrnil psa.« Pri jo*®,; se je namuznil Ln del'bj »Tega ne verjamem ln se zelo začudil, razen, me ni kdo videl, kako ^ ga zakopaval na vrlo ■ • • Volilni strokovnjaki v cffoMu — Ali je to demokracija? Ko smo delali MI volitve, *o glasovali ljudje javno! — Smešno! MI smo se posluževali raje pendrekov, kot pa teh f mi kul... — JežeSmarUa! Pa Se kritizirati se upajo poslance! Namesto da bi zaupali v božjo voljo In modrost Rospoda župnik*! — Kdo Jo via.ii; «e iuij takega! ljudje naj bi sami Izbirali kandidate. MI »mo se pred volitvami lepo na tthesa sestali In določili kandidate med sebci, mirna Besna! KAJ POMENIj »KONSEKVENTEN« To pomeni, da človek ni danes tako In Jutri zopet tako, temveč da je vedno tako.... Miha Klop: USMILJENI SLICICA IZ BLIŽNJE PRETEKLOSTI Avtobus je bil poln — skoraj poln. Le še en prostorček, o*ek prostorček je bil med dvema ženskama in nanj se je spustil debel potnik, ki je vstopil na zadnji postaji, z vso silo svoje teže, tako, da sta obe sosedi kar zaječali. Toda mož se je le že nekoliko bolj udobno namestil, zahteval vozovnico do kolodvora in radovedno pogledal po avtobusu. Pri tem je opazil, da je istočasno z njim vstopil tudi suh možak z bledim obrazom — očitno težko bolan, Id je stal sedaj sredi avtobusa, kot žalostna podoba nesreče in se nerodno držal z eno roko za ročaj na stropu avtobusa. , Debeluhar je ogorčeno pogledal okrog sebe in ko je videl, da nihče ne namerava prepustiti prostora bolnemu možu, glasno dejal: »To vendar ne gre! Zakaj mora ta tovariš stati? Saj je vendar dovolj prostora — dajte, ljudje, stisnite se! VI tam,« in pokazal je na starejšo žensko nasproti, »da, vi tam, tista debela tovarišica, saj vam res ni treba tako na široko sedeti! In otroka lahko vzamete tudi v naročje! Kakšna brezsrčnost! Poglejte si človeka, morda ima jetiko, ali raka, morda stoji na pragu smrti, vi pa sedite kot klada!« Debela tovarišica nasproti Je užaljeno odgovorila: »Prvič otrok ni moj, drugič pa se no vtikajte v tuje zadeve ...« Suhi možak, za katerega Je šlo, je poizkušal nekaj reči, toda debeluh mu ni dal do besede: »Zakaj se vtikam!? He, zato, ker na morem gledati, kako so ljudje brezobzirni In brez vsake srčne kulture! To je svinjarija! Vsak sedi prav na Široko s svojo debelo iadnjiq» in mu ni mar za reveža, ki stoji tako ubogo kot polomljeno strašilo v koruzi! Kaj pa do, če se nam tale revni skelet nenadoma sesede! Jaz tega ne morem gledati, imam preveč mehko srce in preveč sočutja do človeka. Ko bi vsaj tista tovarišica zraven vzela otroka na krilo!« »Na morem, razumete!« je dejala suha ženska z zlomljenim glasom. »Pravkar prihajam od operacije — trideset žolčnih kamnov mi je zdravnik izrezal!« Suhi možak je zopet poizkušal nekaj reči, toda zaman. »Potem pa vstanite vsaj vi, mlada ,frajlica‘!« se je obrnil debeluh k mlademu, močno našminkanemu dekletu. »Talca zelenjad mlada, pa sedi kot pribita, Čeprav vidi tu stati in na pol umirati ubogega reveža! Kakšna je današnja mladina, strašno! Brez srca in brez kulture!« »Ne morem stati, ker imam nove Čevlje, ki me tiščijo in sem vesela, da lahko sedim!« je dejalo našminkano dekle, pokazalo izpod klopi nogo v sami nogavici in se užaljeno obrnilo vstran. Toda debeluh še vedno ni popustil in kljub vsem poizkusom suhega možaka, da bi nekaj rekel, že naprej rohnel: »Dobro, potem pa vstanite vsaj vi, mladi mož v kotu, če že hoče biti tale ,frajla‘ s premajhnimi čevlji na vsak način preveč lepa! Tudi vam ne bi škodovalo, če bi vstali in prepustili prostor potrebnejšemu! Poglejte si ga, saj je reveža komaj še skelet! Sama kost in koža!« »Jaz sem invalid in imam pravico do sedeža!« je dejal mladi mož. »Toda, zakaj ne vstanete vi sami, ko toliko govorite!?« »Jaz... Jaz... Jaz naj bi vstal? Jaz?« se Je začudeno utrgalo debeluhu. »Jaz, ko tako skrbim za tega reveža...!« »Kolodvor!« je tedaj zaklicala spre-vodnica in debeluhar je s že vedno neskončno začudenim obrazom vstal ter izstopil. Njegov prostor jo ostal prazen In nekdo ga Je ponudil bolnemu možaku. »Oprostite,« Je tedaj končno prišel tudi ta do besede, »toda jaz ne morem sedeti, imam namreč tvor, prav tnm .. zadaj...« m ( Tako, draga moja, pojdem demonstrirat ea Trst, tl pa tačas pohiti in nakupi čim več moreš, za vsek primer... MALI OGLASI KOVČEK, poln klevet in umazanih namigavanj na račun volitev, bi rad spravil v promet. Samo resni reflektanti naj se obrnejo na naslov: »Eden bivših«. DOKONČNA RAZPRODAJA groženj in obljub o spremembah, ki naj bi prišle, pa jih ni bilo! Edinstvena prilika ob predvolilni kampanji ln v zvezi s Trstom! Vse blago je prvovrstno — preizkušeno skozi osem dolgih let! Veleblagovnica »Beločrna parada Izgubljenega časa...« PREROKUJEM lz fižola, kart, črnega kofeta in podobnega vsem propadlim kandidatom za tokratne volitve. Kvaliteta zajamčena, garancija na podlagi lastnih Izkušenj! Obrnite se na naslov »Črna skrinjica«! NEZADOVOLJSTVO — Kako to, da se zopet »ellš? Z novim stanovanjem si bil vendar tako zadovoljen. V njem d stanoval že vse leto? — Veš, toda Sele danes sem opazil, da v stanovanju ni kopalnice. MILO ZA DRAGO Pepček zahteva na trgu pet kilogramov krompirja. Prodajalec na vozu odmeri s košaro vred pet kilogramov. Pepček protestira: — Pal kilograma premalo ste ga namerili. Toliko namreč tehta košara! Prodajalec ga potolaži: Nič za to, boš vsaj laže neael. — Prav imate, reče Pepček ln stisne prodajalcu v pest štiri kovače. Prodajalec kriči za njim: — Ej, fantek, dva kovača sl ml dal premalo! Pepček se obme ln zamahne z roko: — Nič za to, očka, boste vsaj laže Itell! Ce bi se naši umetniki učili pri naši trgovski mreži. •. PONOS ■ »Peter Je silno ponosen na kožo belega medveda, ki lo ima v svoji sobi in vsakemu obiskovalcu pripoveduje: »Vidite, zaradi tegale belega medveda bi postal slcoro pohabljenec, če ne sploh mrtvec!« »Kako to — ali ste ga sami ustrelili?« se čudijo gostje. »To ne — toda nekoč se mi Je na njem spodrsnilo in sem si zlomil roko!« TOLAŽBA — Ko sva fee poročila, sl ml obljubil, da ne bo* več pil... — Seveda, ljubica, Ce hočeš, tl to lahko ponovno obljubim! VESELJE — Danes se ml Je sanjalo nekaj zelo lepega. Sanjal sem, da sem položil veliko maturo. — Saj vendar sploh ne hodiš v šolo! — Ze, veselilo me je po le! \l/ IOltj 2oCco] \1/ frlN 40. OQO| jpRgMJVgl 1piN I».goo7 G—^--------- lUedtn« narofnina 404 dinarla« nallpin. 21» fc-trtletn* 'h° - Ured«,S.*o I" »P«««« fUaliSk. 3 - Tel.fo. 28-76 - Cek r.4 N8 4,-T .M - Po«ni pJŽd.l W - Roko*™ "■3."“•Yr,il^o-fUk Sorcfc. »!*««•