Lojze Zupanc
Trije bratje
(Belokranjska pripovedka)
Pod Gorjanci je živel osebenjak, ki je imel iri sinove, zemlje pa niti ioliko, da bi filavo položil nanjo. K bogafemu vinoffadniku je hodil v delo. Sedem let je delal, da si je pri-služil sod vina. Dottej je povsem ostarel in začutil, da mu prisluže= nega vina ne bo ireba piti. Zato je poklical predse svoje tri sinove in jitn dejat:
»Sinovi moji, slab sem, čvtim, da bom moral umreti. Težko sem žU ve\, umrl bom lahko, saj nikomur nisem ničesar dolžan. Vse dneve svojega življenja sem se oiepal z revščino, pa nimam danes nič veli-kega, kar naj bi vam zapustil v doio. Pač pa imam sod vina, ki sem si ga prislužil pri bogatem vinogradniku. Lettega vam zapuščam. Da pa se ne boste prepirali za zapuščino, kakor je to že stara navada, vam še po-vem: Tti čepe ima sod. Najstarejši naj pije od vrhnjega, drugi od sred> njega, najmlajši pa od spot/njega čepa.«
To je Se povedal oče svojim su novom, potlei je umrl.
Starejša brata sia se sporazumela, da si vino prihranifa za praznik. Najmlafši pa, ki je bil bolj vinski, ni strpei; počenil ie k sodu, pofegnil iz njega spodnii čep ter se napil vina. Ko pa je poslej le vse dneve preždel pri sodv, sla se pričela starejša bra-ta norčevati:
»Požvešnost ti taka, v težaških dneh se z vinom nacejaš, na praznik boš pa sline požiral...«
Do/gi vrsti težaških dni naposled sledi praznik. Siarejša brafa se ve« sela ptibližaia sodu in izpulHa iz njega vsak svoj čep: v sodu je bila sama tema. Strahovita jeza ju po-pade. Navalita na najmlajšega bra-
ta in pričneta kričati, da iu ie uka= nil. Potlej ga pretepeta in neusmU Ijeno naženefa iz bajte. Najsfarejšl še pograbi v naglici prazno majoliko poleg soda in jo vrže za bežečim:
»Požrešnost ti taka, si vino popit, še črepinje vzemi seboj!«
Tako je postal najmlajši brat brezdomec. Zajokal je in se čudil, čemu neki sfa ga starejša brata nat drevila iz bajte, ko pa se njunih čes pov vendar ni dotaknil, ampak je pi! samo tako, kakor ga je bil po-učil pokojni oča. Ko se je izjokal, je pobral majolčine črepinje, jih po> vezal v robec in se napotit v mesto ob Kolpi, češ: »Da ne bodo Ijudje opletali, da nlti cule nimam, ko pa sem popofni.«
»Praznik je, k maši bi še/,« si je govoril in že je potrkal na vrata bogate krčme ob cesti ter zaprosil, naj mu sptavijo culo, dokler se ne povrne iz cerkve.
Krčmarica pa je bila silno rado* vedna ženska. Uprla je roke vnic in povprašala: »/, kaj pa imaš v culi, da tako žvenkeče?«
»Eh, kaj bi prai'il, mati,« je oc/it-nil najnilajši brat. »Stari turški ce* fcini so v njej, če že hočete vedeii. Ampak v culo nikar ne poglejfe, da ne bodo črepinje postali...«
Tako je dejal in odšel v cerkev. Bogati krčmarici pa radovednost ni dala miru. Stopila je v izbo in od* vezala culo. Groza grozanska, v cull so bile same črepinje. Prestrašena krčmarica se je silno bala jeze po' potnega. Misleč, da ima opraviti s čarovnikom, je brž pobrala črepinje iz cule in vanjo nairesla devet pr* fiišč cekinov ...
Kmalu se ie vrnil najmlafii brat iz cerkve. »Pa srečno, mati,« je des jal, vzel svojo culo in krenil dalje po prašni cesti. Kaj kmalu ie opazil, da nosi v culi cekine. Spotoma se ie premislil in se vrnil proti očetovi bajti. Ko pa sfa starejša brata vU dela, koliko bogastvo se drži naj* mlajšega, sta ga Ijubeznivo sprejela, 5e na popito vino sta pozabila, le vanj sia silila s priliznjenim fclasom:
26
&Ljubi bratec, kakšno pa si spet tarobil, da si si cckine pridobil?«
On pa, ne bodi len, se jima bri zlaže: »V mestu ob Kolpi je grad za črepinje. Zatorej sem povezal čte> pinje majoiike, ki sta jo bila davi vrgla za menoj v culo, se napotil v mesto in tamkai zakričal sredi trga: Crepinje za cekine! In komaj sem se maio ozrl, že je pristopila k menl košata gospa. Jaz njej culo črepinj, ona meni culo cekinov. To je vse, kar vem poi'edati.«
Saslednjo uro že sta pohitela sta? rejša brata po vasi in nabrala culo črepinj. Poilei sta se namahnila v mesto. Pred županovo hišo se usta-vita in pričneta kričati na vse grlo:
»Črepinje za cekine!«
Takšnih norčij pa meščani niso prenesli. Navalili so na oba brata, da sta komaj umaknila pete in zbežala, odkoder sta bila prišla. Spoznala s/a, da ju je najmlajši brat spet uka--nil. Zato sta ga doma vtaknila v vrečo, jo zavezala in posiavila na breps, Kolpe.
»Tako,« sta dejala, »za kazen bodi do večera v tej vreči. Če obljubiš, da naju nikoti več ne ukaniš, te spu> stiva, če ne, ie vrževa v reko. In sta odšla.
Tisti čas pa je prišel po cesii bu-torajski mesar. Čredo svinj je gonil pred seboi. Ko je zagledal, da se vreča gibtje in da nekdo veka v njej, se je ustavil:
»Glej ga, šmenta, kdo je pa tebe zavezal v vrečo?«
»Meščani,« je odgovoril najmlatši biat kar tja v en dan.
»Pa zakai neki?«
»Za župana me silijo.«
»Pa nočeš biti?«
>,Nak.«
«Menjajva,« je predla&al butorai-. ski mesar, ki se mu je bilo po žw panski časti kolcnilo. »Ti iz vreče in še čredo svinj H dam, jaz pa v vrečo,«
Rečeno s storjeno. Najmlajši brat se izkobaca iz vreče in zaveže vanjo častihlepnega mesarja. Potem si vreže v grmu palico in nažene čredo
s\inj prek reke. Komaj dospe s čres do na nasprotni breg, že sfa se ptU bližala vreči starejša btata ter prU čela kričati: »Boš še ukanil?a
Butorajskemu mesarju se je zde: lo, da vprašujeta: Boš še županil?, zatorej je bti odgovoril: »Boml«
Ničesar nista onadva odgovorila. Prijela sta vrečo in jo vrgla v teko. Komai pa sla se dobro ozrla, sta zagledala na nasprotnem brega najs mlajšega brata s čredo svinj.
»No, ta ima pa zares srečo,« je najstarejši pošepetat srednjemu. »V vodo ga vržeš, on pa — tebi nič, me-ni nič — iz vode, preden bi do fri naStel, in še čredo svinj ima povrhu. Pa jaz sem istega očeta sin. Še jaz skočim v vodo pogledat, če je kaf svinj za naju.«
Kakot je rekel, iako je sioril. Ko se je pričel potapljati, ie krilil z ro-ko nad vodo. Srednji brat pa je mU slil, da njemu maha, češ, brž skoči za menoj, na dnu vode je svini ko listja in trave! In skočil je za njim v vodo. Oba sta uionila.
Najmlajši brat je poslej še dolgo živel v očeiovi kajži. Cekinov in svinj je imel na pretčk. Odkat pa je umrl, je tudi kajža brez svinj in cekinov.----------
27