WIKA«
razun nedel|e in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 ečno preieT.an v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom p* 12 Din
Uredništvo in
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Poštnina plačana v gotoufnl
MiMWOP$iU
Cena 1 Din
Leto V. (XII.). štev. 12
Maribor, petek 16. januarja 1931
Račun pri poštnem ček. zav. v
Velja mesečni
Maribor, Aleksandrova cesta it, 13
Oglasi po tarif u
Oglase sprejem* ludi oglasni oddelek .Jutra1' v Ljubljani, Prejemov« ulici 81.4
Novi jugoslovanski poslanik v Pragi
Sporočili srno včeraj kratko, da je z ukazom Nj. Vel. kralja imenovan za izrednega poslanika in opolnoinočene-sra ministra kraljevskega poslaništva v Pragi g. dr. Albert K r a m e r, direktor »Jutra«, bvšiminister in poslanec, član Vrhovnega zakonodajnega sveta. Dr. Kramer je za dr. PUamicein Slovenec, ki je po 6. januarju
t Tnovan za P°s^an'^a v inozemstvu. Njegovo imenovanje za poslanika v bratski češkoslovaški republiki je tem vecjega pomena, ker je dr. Kramer prvi jugoslovanski poslanik v Pragi,_ ki ima |e od davnih let z vse-inj najodličnejšim; državniki in javnimi delavci češkoslovaškega naroda najtesnejše stike. Češkoslovaški listi brez izjeme bas radi tega najtopleje Pozdravljajo niegovo imenovanje.
Dr- Albert K r a m e r je bil rojen •• 1882. v Trbovljah kot sin ucjlednccfa. trgovca in javnega delavca, že kot dijak, zlasti kot visokošolec, je jgrai v otnladinskem gibanju poleg d.r. Žerjava vodilno ulogo in je zlasti deloval za kulturno, narodno in politično edin-stvo vseh jugoslgvenskih plemen.
Po končanih juridičnib študijah in dosegi doktorata na češki univerzi v Pragi se je posvetil novinarstvu in Postal dunajski poročevalec takrat vodilnega slovenskega dnevnika ■'Slovenski Narod«. Na Dunaju se je dr. Kramer, ki je seveda že takrat per* fektno govoril češki jezik, spoznal z vsemi češkimi poslanci in novinarji takratne dobe in je te stike vzdržal do današnjega dne.
Med vojno je skupno s češko mafijo doma in v inozemstvu delal na zruše-niu Avstro-Ogrske. Po prevratu je
Zagrebu, poslanec prve skupščine in v prvi vladi minister za zenačenje zakonov, 1. 1920. pa v Davidovičevi vladi minister trgovine. Kot tak je 1. 1920. tudi sklenil prvo trgovinsko pogodbo Jugoslavije s Češkoslovaško. Značilno je, da prihaja dr. Kramer kot naš poslanik v Prago baš v dneh, ko se pričenjajo tam pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med obema državama. Je to gotovo v iiteresu obeh držav in se splošno smatra kot dober omen za uspešen potek pogajanj.
Veliki praški dnevnik, »Narodni Li-sty«, je že pred dnevi v toplo pisanem članku pozdravil imenovanje dr. Kramerja, ki ga imenuje »uvidevnega politika, uglednega novinarja in človeka modernih pogledov na življenje, ki je pri Čehoslovakih že splošno znan in ’ uvaževan. ki ima v vseh političnih : strankah ČSR. cele vrste dobrih prijateljev, ki uživa kakor malokdo dru-I gi zaupanje in ki je s svojim dozdaj-nim delom celo svoje življenje dosled-i no kazal, da je njegov temeljni princip vestno in zvesto sodelovanje s Čehi in s češkoslovaško državo.« List | povdarja, da to dokazuje voljo iugo-1 slovanske vlade, da nadoveže s ČSR-i čini najtesnejše, najnaravnejše in v j resnici plodovite stike.
| Češkoslovaško časopisje izreka obenem željo, da bi dr. Kramer imel v Pragi resnične >n najbolje uspehe, zla-(sti da bi ostal tam čim najdelj. Zakaj j — tako pravilno povdarjajo »Narodni ; Listv« — je še mnogo nanog vzajem nega življenja med Jugoslavijo in Češkoslovaško, kjer dozdai še niso te-
Reiiiev rudarske krize v Angliji
SNOČI JE BIL DOSEŽEN MED OBEMA STRANKAMA SPORAZUM IN BO DELO OBNOVLJENO ŽE V PONDELJEK.
LONDON, 16. januarja. Uradno se poroča, da je bil snoci med zastopniki rudarjev in lastniki premogovnikov dosežen popoln sporazum. Podpisana je že pogodba, po kateri ostanejo dosedanje mezde popolnoma nespremenjene. Delovni čas je določen na 7 in pol ure dnevno. Pogodba ie bila sklenjena na tri leta.
Rudarji bodo imeli danes skupščino, na kateri bodo razpravljali o novem položaju ter o vprašanju, ali naj vzamejo novo pogodbo na znanje ali ne. Domneva pa se, da bodo tudi rudarji odobrili pravkar doseženi sporazum, tako da je računati z obnovitvijo dela v pondeljek.
Rnglija o bodoči uojni
LONDON, 16. januarja. Poslanec Kel-worth je izjavil ameriškim novinarjem, da je nova vojna neizogibna, ako raz-orožitvena konferenca ne bi imela nobenega uspeha. V tem primeru pa se bo Anglija popolnoma odtegnila od Evrope ter odpovedala vse pogodbe, ki ji nalagajo kake obveznosti napram evropskim ; državam, da se tako popolnoma izolira.
kom
13 let bili nadovezani skoro ne-
kakšni stiki. Zakaj reprezentanti bratske Jugoslavije so se menjali tako pogosto, da ni bilo možno, da bi bili posamezni dosezali kake vidne uspehe. Saj je treba reči — povdarja list — da razen dejanskih uspehov sodelovanja v Mali antanti ni "ovora o kakih uspehih in da se o bratstvu samo govori. To je najlenše nokazala božična anketa nekesra češkega lista o vpra šanju. koliko knjig raznih narodov se je v minolem letu pr^čitalo v ČSR.. ki je pokazala, da je bila prečitana tam — ena edina jugoslovanska knjiga.
»Gospod dr. Kramer bo imel v Pra-cri noltio a!« zaključujejo »Narodni Listv«. Ne dvomimo, da bo izpolnil upe ki jih stavi nanj naša in češkoslovaška javnost. V tem smislu ga snrem Ijaio naše želje na noti na novo po-prišče njegovega dela!
Ruska petrolejska konkurenca u Rmeriki
WASHINGTON, 16. januarja. Konkurenca ruske nafte povzroča v ameriški petrolejski industriji veliko vznemirjenje. Lastniki izvirkov so imeli zborovanje, na katerem so zahtevali, da uvede vlada visoko zaščitno carino, da na ta način zaščiti petrolejsko industrijo v Ameriki.
70 novih romanov.
Vsled izredne priljubljenosti svetovnih romanov poljudne zbirke Knauerjeve založbe, ki so bili že ponovno pohvaljeni tudi v knHiifni rubriki »Jutra«, je »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu nedavno naročila celo zbirko teh modernih romanov, prevodov iz raznih svetovnih literatur. »Ljudska knjižnica« je pravkar prejela 70 krasnih romanov te zbirke, ki so že vsi čitateljem na razpolago. Slike teh knjig so nabite v čakalnici, tako da s> jih lahko izposojevalci izbirajo celo brez katalogov. To izdajo modernih romanov vodi znani nemški pisatelj Thomas Mann in jamči že torej njegovo ime za umetniško kvaliteto teh knjig. Kakor je videti, se »Ljudska knjižnica« ne boji nobenih žrtev, da nudi Mariboru res najboljše Čtivo literarne in umetniške vrednosti za skromno izposojnino, čeprav so usahnile
vse zunanje oodpore »Ljudske Postal takoj član Narodnega Viječa u i knjižnice«.
Žrtue potresa u mehiki
MEHIKO, 16. januarja. Potresna katastrofa je najhujše zadela mesto Oaxa-ca, kjer so se porušile skoro vse hiše. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 25 trupel, število ranjenih še ni ugotovljeno. Materijalna škoda je velikanska in je ni mogoče še niti približno oceniti. Prebivalstvo tabori še vedno pod milim ne bom, ker se boji, da pride do novih potresnih sunkov.
najmanjše zanimanje. Časopisje o liberijskem suženjskem vprašanju sploh ne razpravlja. Tudi poljsko-nemškemu sporu ne pripisuje nobene važnosti in mu ne posveča nobene pozornosti.
Kino .DIANA* Studenci.
Soboto 17. in nedeljo 18. januarja
Richard Dix v boju z rumenim banditom
Popolnoma nov film, ki Se ni bil pred-vfimn v Mar boru PREDSTAVE: ob delavnikih ob 8. uri; ob nedeljah in oraznikih ob 4., 'Al. uri. Moderna godba!
Francoska zbornica
PARIZ, 16. januarja. Na prvi seji poslanske zbornice po božičnih počitnicah so dosegli komunisti nepričakovan uspeh. Zbornica je namreč z 270 proti 258 glasovom sprejela predlog, da se mora aretirani komunistični poslanec Marty takoj izpustiti iz zapora ter ustaviti vsako kazensko preganjanje proti komunističnemu poslancu Duclosu. Poslanec je bil, kakor znano, vodja znanega upora na francoskih vojnih ladjah v Črnem mor ju.
MISS GERMANIA.
BERLIN, 16. januarja. Za »Miss Ger-mania« za leto 1931 je bila snoči izvoljena 191etna blondinka Ruth Richard, nečakinja ravnatelja cirkus Busch.
SVET (DRUŠTVA NARODOV IN ANGLIJA.
LONDON, 16. januarja. V angleških političnih krogih ne vlada za bližajoče se zasedanje Sveta Društva narodov niti i že. koliko moramo plačati.
Svarilen glas pred naglimi in neprevidnimi vožnjami.
Splošno znano je, da mariborski mesarji, zlasti ob tržnih dnevih, naravnost dirjajo po Tattenbachovi ulici. Tako je dne 17. maja okoli opoldneva dirjal Las-sig Erik, avstrijski državljan, hlapec pri Piršu Vinku v Mariboru, z Glavnega trga po Tattenbachova ulici proti mestni klavnici tako naglo in neprevidno, da je v bližini restavracije Senica ogrožal varnost javnega prometa in povzročil lahke in težke telesne poškodbe zasebnici Pavli Srebretovi, bivši trgovki v Mariboru. Liissig je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem nedavno spoznan krivim kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa za ljudi in imovino in obsojen na Din 300.— denarne globe, odnosno 5 dni zapora ter v povračilo odškodnine in stroškom kazenskega postopka. Zadnji čas je, da oblasti proti neprevidnim voznikom z vso strogostjo postopajo, ker mirni pasantje pred temi pouličnimi dirkači niti na pešpotih in trotoarjih niso več varni življenja.
sobota 17	Sobota	17.
Tango in Englisch-Walz konkurenca ^barelni veier
¥®Ii£ta :» kavarna
Prvo ivje.
Zima postaja resnejša. Nocoj je pritisnil občuten mraz in skrivnostni slikar je preko noči naslikal na okna eksotične cvetlice. Deželani, ki so davi prihajali v mesto, so bili na brkih, bradah in kožuhih podobni pravcatim severnim medvedom. — Tudi Drava, ki je zelo padla, je začela na plitvih bregovih zmrzovati.
To je gotovo.
— Ali ta plinomer res točno kaže, koliko ste plina porabiji?
= Tega ne vem, vem pa, da točno ka-
IBraa *
MaUKoTcP’ V F. ‘C K R NIK Jutra
V M a r ! h o r u. dne J6. I. Iv.>!.
Izdajalci domovine in naroda
w»ki m dnevn
Otuoriteu nižje gozdarske šole u (Tlariboru
Davi je bila v bivšem oblastnem dvorcu v Mariboru otvorjena nižja gozdarska šola, edina te vrste v naši banovini. Na sicer čisto interni slovesnosti je zastopal bansko upravo višji gozdarski svetnik inž. Ivan Urbas, trgovsko akademijo pa v Mariboru ravnatelj g. Dolenc. Navzoč je bil tudi ves učiteljski zbor pod vodstvom ravnatelja inž. Zmago Ziernfelda, ki je pojasnil namen in
nnmpn fp nnup	cfrnVnvnp.	šnlp
KM
Granisici:
Od danes dalje 100% nemški govoreči zvočni film:
ON ALI JAZ.
rfarry Piela najnovejši film. Nedosegljivo lepi posnetki, izboren zvok.
Union:
Nedavni dogodki so zopet opozorili našo javnost na sramotno delo peščice izgubljencev z one strani Sotle, katerim načeljuje dr. Pavelič. Iz prvotnih političnih nasprotstev je polagoma zrastla v njih ne samo mržnja do vsega jugoslovanskega, temveč tudi strašna zaslepljenost in skrajna prepalost, ki prodaja celo oni narod, katerega hoče pred svetom predstavljati, Hrvate. Dr. Pavelič in njegovi so prvotno pobegnili, ne da bi jih bil kdo k temu silil, v Avstrijo, na Dunaj, kjer so se združili z generalom Sarkotičem, znanim habsburškim legiti-mistom in monarhistom, članom Heim-wehra, prijateljem fašistov in skupino, ki se zbira krog njega. Tu sc je potem pričelo prvo sramotno izdajalsko delo, ki se je pa še omejevalo samo na razne izjave, časopisno agitacijo in iskanjem stikov z domovino in tujino.
To prvo delo je tedaj bilo malo pomembno. Svet dr. Paveliču, generalu Sarkotiču in njima podobnim ni hotel odpirati ušes. Na eni sami edini strani so začeli s sadističnim veseljem poveličevati to izdajalsko delo. Ta stran je bila fašistična Italija, in ker je »emigrantom« pričelo primanjkovati tudi denarnih sredstev, so temu odmevu sledili in preselili svojo centralo v — Rim. S tem so »emigranti« z dr. Paveličem, Perče-eem in ostalimi padli najnižje; kajti od takrat so pričeli vršiti najsramotnejši pošel, ki si ga more politična praksa kdaj zamisliti. Izdajati niso pričeli samo jugoslovanske skupnosti, temveč tudi najvitalnejše hrvaške interese. Dr. Pavelič je padel celo tako daleč, da je pričel z agitacijo med Hrvati v Istri za pristop k fašistom in da se je ponudil za pričo v rimskem procesu proti Slovencem in Hrvatom.
Po naših informacijah je bil namreč dr. Pavelič v decembru lanskega leta in pred nekaj dnevi zopet v Istri, v okolici Pulja in Reke, k.ier je z vednostjo in pod zaščito fašistov obiskoval razne ugled-, nejše tamkajšnje Hrvate in jih skušal
pridobiti za popolno spri.iaznen.ie s fašizmom ter s tem v zvezi za akcijo proti Jugoslaviji. Izvedeli pa smo tudi, da ni dosegel uspeha, ampak je našel poslušna ušesa le pri peščici ljudi, ki so že poprej zatajili svojo narodnost in postali sramotno špijonsko orodje fašistov proti svojim lastnim trpečim rojakom. Večinoma s temi, prav tako kot on izgubljenimi dušami, je v spremstvu Perčeca konferiral tudi na Reki in v Opatiji, tudi tu seveda z vednostjo in pod kontrolo fašističnih funkcijonarjev.
Enako in še celo bolj sramotno pa je delo »hrvaške emigracije« v Rimu samem, kjer za nekakšno imaginarno Hr-vatsko prodajajo vso Dalmacijo in pred vsem tudi nas Slovence, ki naj bi nas po dogovorjenem načrtu požrli na eni strani Italijani, na drugi Nemci, na tretji Madžari, na četrti, kolikor bi seveda še ostalo, pa — Hrvati. Kakor da bi bili Slovenci živina, s katero lahko brez naše vednosti in za hrbtom trguje — »zastopnik hrvaškega naroda«!
Hrvaško ljudstvo je na ogromnem kmečkem taboru na Jelačičevem trgu v Zagrebu in na neštetih drugih javnih zborovanjih, v svečanih sejah, s sprejemom predsednika vlade generala Petra Živkoviča, v tisku in na vse druge načine s studom obsodilo zločinsko-podlo delovanje teh »emigrantov« in jim odreklo vsako legitimacijo, da bi kjerkoli in karkoli govorili, delali in sklepali v njegovem imenu. A treba bo, kakor vse kaže, da izjavimo to tudi mi Slovenci in še v drugačnem tonu. Propalice, kakršni so ti »voditelji« brez naroda in domovine, naj čutijo, da odločamo in hočemo odločati o* svoji usodi edino mi sami. In odločili smo jasno in glasno 1. 1918, ko smo se za vedno pridružili Jugoslaviji. Tej svoji odločitvi smo tudi v najtežjih strankarskih bojih ostali vsi brez izjeme zvesti in zvesti ji bomo ostali vedno. Iz naše sredine se še niso rodili ljudje, ki bi kdaj mislili drugače!
naši banovini ter opozarjal na trud in napore, predno je bila ta ideja naših gozdarskih strokovnjakov uresničena. Sledilo je kratko ravnateljevo predavanje o statistiki našega gozdarstva, na kar je višji svetnik, inž. Urbas, ki ima glavne zasluge, da je prišlo do ustanovitve te šole v našem mestu, otvoril šolo s trikratnim vzklikom Njeg. Vel. kralju Aleksandru. Na šoli, ki ima 2 letnika, je sedaj 22 gojencev iz vseh pokrajin naše domovine.
Zborovanje mariborskih učiteljev.
Mariborsiko učiteljsko društvo je imelo včeraj svojo običajno stanovsko zborovanje. Udeležba je bila še zadovoljiva. Poleg zanimivega predavanja g. Kutina o dečjih domovih se je razpravljalo predvsem o depresiji, ki se polašča učiteljskega stanu vsled sedanjega slabega gmotnega položaja. Učitelju zmanjkuje danes fizičnih sil v borbi za ohranitev sebe in družine, zato ni čuda, če idealizem peša... Za dosledno izvajanje naloženih dolžnosti predvsem v izvenšol-skem delu je učiteljstvo pričakovalo izboljšanje svojega gmotnega položaja, kakor so se v zadnjem času izboljšali prejemki skoro vsem ostalim uradniškim strokam. Na žalost se pa v teh dneh koi-portirajo in trdovratno vzdržujejo vesti celo o poslabšanju učiteljskih dohodkov. Učiteljstvo takim naklepom za bodočnost ne more verjeti. Stokrat v nacijo-nalnih borbah in v delu preizkušeni šolniki trdno upajo, da odločujoči faktorji ne bodo šli preko bede onih, ki s svojim delom v društvih, v šoli in med narodom še vedno visoko dvigajo prapor ljudske prosvete... Še je tu optimizem, ki nasprotuje vsemu malodušju in obupu! Na zborovanju so bili sprejeti sklepi ozir. smernice za delo na gospodarskem in prosvetnem polju.
Vera v boljšo bodočnost je v učiteljstvu še vedno trdna! V interesu našega kulturnega podviga v času splošne konsolidacije je, da se upravičenim željam naših kulturnih pijonirjev ugodi čimprej.
Iz policijske službe.
Za policijskega svetnika I. razreda v Ljubljani je imenovan g. Karel Pestcv-šek, dosedaj svetnik mestne policije v Mariboru.
Napredovanje v davčni službi.
V višjo skupino je napredoval davčni kontrolor v Mariboru, g. Ljudevit Jutraš.
t Jakob Kovačič.
V Sv. Trojici v Slov. gor. je umrl sinoči po kratki bolezni v 74. letu starosti upokojeni učitelj g. Jakob Kovačič, oče staroste mariborske sokolske župe in profesorja g. dr. Maksa Kovačiča _ ter polkovnika v Prizrenu g. Viktorja Kovačiča. Pokojnik je bil kremenit značaj in je svoje otroke vzgojil v zavedne narodnjake. Pogreb bo v nedeljo 18. t. m. ob 15. uri. — Bodi niu časten spomin!
Smrtna kosa.
V Einspielerjevi ulici 40 je sinoči umrl 59letni nadsprevodnik v pokoju g. Ivan Lorbek.
Advokatski pripravniki kot branitelji.
Višje deželno sodišče je nedavno vsled pritožbe nekega mariborskega odvetnika odločilo, da smejo nastopati advokatski pripravniki kot branitelji v kazenskih zadevah tudi pred okrožnim sodiščem', čeprav še nimajo odvetniškega izpita. Mariborsko okrožno sodišče je bilo namreč doslej na stališču, da advokatski pripravniki brez odvetniškega izpita ne smejo nastopati kot branitelji.
Plesni odsek »Svobode« sporoča, da je svoj tečaj premestil v malo dvorano Narodnega doma, kjer bo prihodnja vaja v soboto od pol 8.—11. ure. Vsakdo dobrodošel.
Samo še dva dni 100% nemši zvočni in govoreči film:
HAY TANG (Pot k sramoti). Anna May Wong, Franc Lederer.
Predstave v obeh kinih ob delavni kih ob 17	19,	21.	uri:	ob	nedeiiah
in praznikih ob 15. 17.. 19 in 21. nrl Predorodaia dnevno: od 10. do 12 _____________ure	najhlaeainl.	XXVI
fiP®!.© KIMCS V soboto, 17. in nedeljo, 18. januarja veliki pustolovnj kriminalni film: »TEMNI DUNAJ«.
Povratek vseh udeležencev velike smuške tekme
za dravsko prvenstvo iz Ribnice se bo vršil s posebnim vlakom, ki pride v Maribor v nedeljo ob 18.30. Na kolodvoru bo vojaška godba ter se razvije od tod manifestacijska povorka po Aleksandrovi, Sodni, Tattenbachova ulici, Glavni trg, Gosposka in Slovenska ulica na Grajski trg, kjer bo razhod. Vsi udeleženci se podajo v restavracijsko dvorano hotela Orel, kjer bo razdelitev daril in razglasitev rezultata. Naprošamo občinstvo, da prisostvuje povorki ter se udeleži večernega slavja, da s tem veii-čanstveno manifestira za propagando zimskega športa v našem okolišu.
Drugi gostilničarsko-gospodinjski tečaj v
Mariboru.
Včeraj popoldne se je v tukajšnjem gospodinjskem zavodu »Vesna« v navzočnosti starišev gojenk, Zveze gostilničarskih zadrug in obrtno-zadružuega nadzorništva otvoril drugi gostilničarsko-gospodinjski tečaj za gostilničarski ženski naraščaj. Kakor prvi tečaj, ki je bil zaključen 15. dec. 1930, je tudi tega organizirala tukajšnja Zveza gostilničarskih zadrug in ga vodi ravnateljica »Vesne« gospa Rapočeva. Učni program se je razširil in raztegnil na Kltedeiisko dobo. Posebno se bo poglobil gospodinjski pouk, ki tvori jedro tečaja. V tečaj je sprejetih 19 gojenk, in sicer iz obeh mariborskih srezov 7, iz prevaljskega 4, iz šmarskega 3, iz celjskega 2, iz ljutomerskega, ptujskega in radovljiškega po J
Nezgode.
Z levo roko je prišel v krmoreznico 281etni uslužbenec pri posestniku Pait-lerju v Limbušu, Alojz Dajčman. Na dlani je dobil take poškodbe, da so ga morali sinoči prepeljati v bolnico. — V Ko-cenovi ulici se je sinoči zgrudi! 451etni Ivan Velak, na Kralja Petra trgu pa 30-letni brezdomovinec Franjo Križanič; oba so z reševalnim avtom prepeljali v bolnico. — Na stopnjicah Grajskega kina je sinoči padla 201etna trgovska nastav-ljenka Erna Fejus. Pri padcu si je zlomila levo roko v podlehtju. Prvo pomoč je ponesrečenki nudil dr. Marinič, ki je odredil njen prevoz v bolnico.
Listnica uredništva; Na več vprašan}.
Planinski ples, ta tradicijonalna prireditev naših planincev, bo seveda tudi letos, in sicer v soboto 31. januarja 1931. pri' »Unionu«. Ali si sploh morete predstavljati mariborski predpust brez »Planinskega plesa«?
Gostilna »Mesto Ptuj«.
Pojedina pečenih, krvavih in jetrnih klobas bo v nedeljo, dne 18. januarja v gostilni »Mesto Ptuj«, Tržaška cesta. Za obilen obisk prosita gostilničarja. 131
Samci in maie obitelji
jedo poceni in dobro le v javni kuhinji na Slomškovem trgu 6. —
Napraua in preizkušnja strelouodou
Občutne škode, ki nastopajo letno vsled požarov, ki jih zaneti strela, se morejo preprečiti samo z izdatnim razširjenjem in zgradbo res pravilno izvršenih strelovodov. Toda vprašanje zaščite pred strelo sploh se nikakor ne more presojati samo po preteži stvarni škodi in po ekonomiji naprave, kakor se to običajno da preračunati pri drugih tehničnih napravah. V zvezi s skrbjo iz popolnoma stvarnih razlogov, da bi požar vsled strele ne poškodoval ali uniči! nezavarovanega poslopja, igra namreč še posebno veliko vlogo tudi duševni moment.
Pravilno izvršen strelovod osvobodi lastnika hiše često le preveč upravičene bojazni pred možno nevarnostjo in mu da zavest varnosti, kajti izkušnja uči, da ni prav nobena hiša popolnoma varna pred strelo. Če gremo s tega stališča, zaznamujemo pri obravnavanju in zgradbi strelovodnih naprav v zadnjih letih razveseljiv napredek. Stavbni obrtniki začenjajo uvidevati, da je strelovodna naprava del zgradbe prav tako, kakor kaka druga instalacija in se zato ozirajo nanjo že pri zidanju zgradbe; to je tudi edino pravilno.
Tudi merodajne korporacije, posebno Zveza nemških elektrotehnikov, so začele posvečati v zadnjem času »sobfto pozornost vprašanju zaščite pred strelo, ker pravilno pojmujejo važnost take zaščite. Pravkar imenovana zveza je izdelala posebna pravila in navodila za zgradbo takih naprav. Ta pravila so dobila splošno veljavo in njihovo poznanje In praktična uporaba je zato za gradbenega obrtnika največje važnosti.
Z ozirom na velik pomen pravilne naprave strelovodov in da se vprašanju zaščite pred strelo posveti večja pažnja, sc prirejajo posebni tečaji za zgradbo in preizkušanje strelovodov. S tem se daje elektroinstalaterjcm in drugim interesi-ranim gradbenim obrtnikom prilika, da se informirajo o najmodernejši zaščiti poslopji pred strelo, osebito pri zgradbi novih hiš. V ta namen priredi tudi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOl
v pondeljek in torek v Mariboru v kinu Apolo, ob 8. zvečer dve predavanji s praktičnimi demonstracijami. Predaval bo znani specijalist za strelovadno tehniko, inž. Ernst Braun z Dunaja. Vstop Prost. Večerne ure so se izbrale zato, da se obrtnikom olajša udeležba.
Program tečaja bo v glavnem sledeči: Neobhoduo potrebni temeljni pojmi o elektriki in o električnih pojavih v zraku. Kako udari strela, učinki strele in njena pot. Nevarnost pred strelo, statistika in škoda vsled strele.
Konstrukcija strelovodne naprave: Naprave, ki prestrežejo strelo, vodi na zgradbi, strešni vodi, odvodi, podzemski vodi, zveze in priključki. Razkazovanje potrebnega materijala. Navodila in izvr-šitveni predpisi, projektiranje strelovodnih naprav, zaščita pred strelo pri posebno ogroženih podjetjih, proračuni. Praktični preizkusi in merjenja. Za preizkušanje potrebni aparati in pomožna sredstva.
Predavanja se nameravajo spremljati s slikami. Nadalje se bo vršil tudi razgovor o projektovanju naprav. Končno se bedo praktično preizkuševale naprave proti streli in pokazal različen nov normirani materija! za strelovodne naprave.
mariborsko gledališče
Petek, 14., januarja. Zaprto.
‘Sffobta, 17. januarja ob 20. uri »Odgode-na noč«. Preinijera.
Nedelja, 18. januarja ob 15. uri »Lutka«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Odgode-na noč«.
Pondeljek, 19. januarja. Zaprto.
Torek, 20. januarja ob 20. uri »Plesni večer« Olge Solovjeve. Izven.
Dražba kož divjadi
se bo vršila nepreklicno 26. t. m. na velesejmu v Ljubljani. Vsi posestniki divjih kož naj pošljejo svoje blago nemudoma na naslov: »Divja koža« Ljubljana- velesejem. Kot kupci so^ se priglasile mnoge inozemske tvrdke. Čim več blaga bo zbranega in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem višje cene se boclo mogle doseči.
V M a r i b o r u, dne 16. I. 1931.'
VF^PnVlV T.«?fa mmmmmmmmMamm	'	-	~j2ssbb
Stran 3.
Teozofski prerok Krlinamurtl
PREROK, ODREŠENIK IN UČLOVEČENJE BOŽANSTVA V SREDNJI EVROPI. - ČUDOVITA PROTISLOVJA DVAJSETEGA STOLETJA.
Morda ni še nobena doba bila tako bogata na protislovjih, kakor je naša današnja. Na eni strani siloviti in nesluteni tehniški napredek i vsemi pojavi osvobajanja človeškega duha. na drugi strani črna reakcija, povračanje v srednjeveški misticizem, v praznoverje in celo v dobe* ki so že dolga stoletja, da, tisočletja za Rami. Zato nas niti ne preseneča, da nastajajo pred našimi očmi, sredi piska tovarniških siren, hrupa automobilov in aeroplanov ter sviranja gramofona, zvoc tiega filma in radia — nove vere, da nastopajo novi preroki, novi »odrešenikis. Ta čudna moda je zajela nekatere plasti vsega sveta, vseh ljudstev in tudi pri nas je že postala navaden pojav. Tudi pri nas se ljudje »spreobračajo« k novim veram.
Poteklo je že mnogo let, kar je teozofinja madame Amy Besant »odkrila« v Indiji skrivnostno dete ter ga proglasila za bodočega preroka in odrešenika nove vere. Temu tako za velike stvari določenemu in izbranemu dečku je ime, odnosno mu je Besantova sama dala ime —■ Krišnamurti. To ime vsekakor ni slučajno izbrano, kajti stara indijska vera pozna že izza tisočletij preroka Krišno in končno je Krišna tudi čudno podobno krščanskemu Kristusu. Špekulacija je vse kakor temeljito zamišljena. Madame Be-vant je Krišnarnurtija skrbno vzgajala in Pripravljala za bodoči poklic — za preroka nove vere in odrešenika človeštva. To je delala s pravo materinsko ljubeznijo, saj zatrjujejo nekateri, da je Krišnamurti zares njen sin, plod njene mladostne ljubezni z nekim Indijcem. Toda — kdo bi mogel razkriti te tajne, ki so prav gotovo nalašč in silno umetno u-stvarjene?
Teozofi pa niso čakali šole na nastop »odrešenika« Krišnarnurtija, začeli so o-znanjati novo vero in prerokov prihod že vnaprej in tako imajo danes svoje ver n.ke že pri vseh narodih, tudi pri Slovencih v Mariboru. Delo Krišnarnurtija, ki
se je pred meseci odpravil po svetu, da spregovori svojim vernikom vseh narodov, je tedaj toliko lažje, ker so mu pota že utrta. Proti koncu lanskega leta je Krišnamurti prišel iz Amerike nazaj v Evropo in, prav te dni osrečuje s svojo pričujočnostjo Srednjo Evropo in Balkan, tudi našo Jugoslavijo.
Toda kljub vsej skrbni poprejšnji pripravi ne naleti povsod na tak sprejem, kakršnega bi si želel. Ponekod mu očitajo, da s svojo inkarnacijo profanira čistost teozofije, v Bukarešti pa se mu je zgodilo celo to, da so ga protižidovsko usmerjeni akademiki izžvižgali in nagnali z gnilimi jajci. Zelo siabo je odrezal tudi v Budimpešti, ker so mnogi teozofi podvomili v njegovo resnično božje poslanstvo in »učlovečenje«; posebno še ker je zaradi neke prestane jedi obolel in moral v — sanatorij. Pravemu preroku in odrešeniku, pravijo, bi nobena jed, tudi zastrupljena, ne smela škodovati. Toda, ali se ni tako. prav tako godilo tudi drugim prerokom iz prejšnjih starih časov? V Svetem pismu je mnogo takih primer.
So pa zopet drugi, ki neomajno verujejo, da je Krišnamurti zares prerok, odrešenik in tudi inkarnacija božanstva! Kako na šibkih in skrajno slabotnih nogah je spričo vsega teg^ naša današnja kultura in prosv.etI;enost! Prosvetljenost Evrope in sploh kulturne bele rase. Ali ni vse le lak, politura in je velika večina ljudi še vedno v svojem bistvu zelo blizu pradavni primitivnosti in praznovernosti? Veleumi se pripravljajo na polet v vesolje, silna čuda ustvarja svobodna človeška znanost, po Evropi in Ameriki pa hodi zagoreli mladenič neznanega porekla in oznanja novo vero, a sebe proglaša za preroka, odrešenika, novo božanstvo. In tisoči poklekajo predenj in poljubljajo njegove stopinje. Kdo in kako naj tedaj karakterizira dobo, v kateri živimo v dvajsetem stoletju?
Kcifto se je porušilo zidouje leriha
Znani angleški arheolog Garstand je vršil preteklo leto izkopavanja pod zidovjem svetopisemskega mesta Jeriha, (ire pravzaprav za dvojno zidovje, zunanje in notranje, od katerih kaže prvo sledove velikega požara, ki so ga zanetili Izraelci, potem ko so zavzeli mesto. Profesor Garstand je postavil sedaj zanimivo hipotezo, kako se je porušilo zidovje Jeriha. Sv. pismo pripoveduje, kakor znano, da so izraelski duhovniki vodili izraelski narod sedem dni okrog zidovja Jeriha, za katerim je bil oblegani sovražnik. Sedmi dan so ukazali trobentačem, nai na vso moč trobijo, narod pa J'aJ nioli k Bogu za zmago nad sovražnikom. v tem hipu pa se je porušilo zidovje Jeriha.
Po mišljenju prof. Garstanda je bilo zunanje zidovje Jeriha že prej izpodkopano, tako t]a se je čisto slučajno porušilo ravno takrat, ko so svirale troben-tc. I a hipoteza bi vsekakor držala, ako bi se našli sledovi kakega podminiranja zidovja, čemer pa ni tako. Vzroki so mo-r.ili biti pač drugi, a ge njso dognani.
5trohouit običaj luOu v Afriki
V začetku tega stoletja je bila angleški kolonija Nigerija, ki je severozapadno cd Kameruna, s svojimi 20 milijoni prebivalcev še prav malo raziskana. Ko je prišel takrat uradnik angleške vlade Pratik Hi vas v to deželo, je našel v njej čudne običaje. O vsem, kar je doživel in videl v tej divji deželi, je napisal knjigo 7. naslovom »Ju-Ju in pravosodje v Nigeriji«. Ko je prišel v to deželo, je težko izvršil vse ono. za kar je bil poslan. Čeravno je ime! že prej mnogo posla s črnci, ni še nikjer naletel na take navade, niti pri kanibalih v Ouenslandu ne. Najstrašnejši je bil verski običaj Ju-Ju. Če si je kak plemenski poglavar pridobil posebno bogastvo, je hotel to na zunaj tn;;nif2s1irati. Zato ga je obdajala velika množica sužnjev, ki so mu morali slediti
tudi po smrti in so jih duhovniki Ju-Ju na najokrutnejši način pobijali, pri teni pa pustili za časa ceremonije razbijati na bobne, da bi uglušiii krike žrtev.
Hives je dobil nalog, odpraviti ta običaj. V svoji knjigi opisuje strašne ceremonije Ju-Ju in muke, ki so jih trpeli suž nji. Sužnjev niso samo ubijali, ampak so jih kuhali in prirejali jed, katero so jedli poglavarji, ki so prisostvovali pogrebu umrlega poglavarja. Pri poskusili, da iztrebi ta običaj, je zadel Hives na nepremostljive težkoče. Domačini so namreč verovali, da se na tak način izvrši prenos duše.
Eni takih ceremonij je imel Hives priliko prisostvovati. Posvečenemu krokodilu, o katerem so domačini verovali, da ima dtišo nedavno umrlega poglavarja, so metali žive otroke, samo da bi ga zadovoljili. Slično se je godilo otrokom, ki so bili posledica odnošajev duhovnikov Ju-Ju do svečenic. Duhovniki so smatrali svečenice za svoje kurtizane in so deco iz teh zvez na najbestijalnejši način morili. Na potovanju po natranjosti dežele bi Hives večkrat skoraj poginil. Nekoč so ga domačini ujeli z njegovim spremstvom vred in ga pripravljali že za kuhanje juhe. Strašen vihar, ki je naenkrat pridrvel in razgnal prestrašene domačine, je pripomogel k begu Hivesa in njegovih prebivalcev.
Mnogo mu je pri njegovi akciji pomagalo znanje jezika domačinov. Lahko se je posluževal raznih trikov in eden teh je tudi rešil krutosti črncev, ki so mii verovali, da je on višje bitje in ga proglasili z vsemi Častmi za »Abaja Aka«, neko vrsto božanstva.
Angleški letalski tuanevri v Afriki.
V poudeljek je pričel v Kairu velik let na 13 avijonih tipa Wickers, ki lahko nrevažajo tudi čete. Avijoni bodo dosegli Capetown dne 7. febr. Tekom leta bodo na raznih krajih v osrčju Afrike manevri s prenosom čet po zraku. Pričakujejo, da se bodo avijoni s četami vrnili v Kairo sredi marca po preletu krog 12.000 mili.
Sokolstvo
Ustanouiteu 5okola na Pobrežju
Dne 11. t. m. se je ustanovilo ob naravnost rekordni udeležbi Pobrežancv in sosednjih okoličanov, sokolsko društvo na Pobrežju pri Mariboru.
Predsednik pripravljalnega odbora, br. Volk Matija, je z zanosnim nagovorom otvoril ustanovni občni zbor. Mlado društvo so iskreno pozdravljali starosta župe Maribor, prof. dr. Kovačič Maks, starosta matice br. dr. Boštjančič, starosta sok. društva Studenci, br. Hren, starosta sok. društva Tezno, br. Tomažič, zastopnik snujočega se društva Kar-čevina, br. Cvetko ter zastopnik pobreške občine g. Tončič.
Idejno predavanje staroste mariborske župe prof. dr. Kovačiča o nalogah Sokolstva je ostavilo v vseh zborovalcih globok vtis in splošno odobravanje; takisto govor staroste Maribor-matice, br. dr. Boštjančiča. Jako lepo in stvarno je govori! starosta Sokola na Teznu, br. Tomažič. Lep in poučljiv govor so imeli bratje Hren, Cvetko in šolski upravitelj br. Klemenčič.
Nato je sledilo tajniško poročilo pripravljalnega odbora, br. Vezjaka Danila, ki je orisal dokaj izčrpno delovanje pripravljalnega odbora'.
V društveno upravo so bili predlagani: Starosta br. Volk Matija, podstarosta br. Pšeničnik Anton, načelnik br. Kaučič Janko, načelnica Primc Rainelda, tajnik br. Vezjak Danilo, blagajnik br. Renčelj Milan, prosv. br. Klemenčič Jožef. V ostali odbor so bratje in sestre iz vseh slojev članstva, tako da je že sestava odbora jamstvo uspešnega vzajemnega dela.
Dosedaj prijavljenih članov in članic je 127. — Zdravo!
Kako je Rumunija poskrbela za suoje nouinarje
Dne 1. tm. je stopil v Rumuniji v veljavo zakon o zavarovanju novinarjev za starost. Zakon predvideva ustanovitev posebnega zavoda za to zavarovanje in ustvaritev zavarovalnega fonda, pri Čemer bodo sodelovali zavarovanci, lastniki listov kot njihovi delodajalci in država. Vsak novinar poštar po tem zakonu član Zavoda novimi ■ penzije in zavarovanja je deležna t.:..t njegova rodbina. Po 10 letih plačevanja članarine znaša za slučaj nesposobnosti za delo pokojnina 40% mesečnih dohodkov zavarovanca. Pozabili niso tudi na novinarje, ki niso plačali vloge, pa so že sedaj invalidi. Ako so vršili novinarsko službo vsaj 10 let, dobivajo ravnotako 40% svojih mesečnih prejemkov. Z vsakim nadaljnim letom vplačevanja zraste pokojninska podlaga za 3%. Po 30 letih zavarovanja dobi novinar polno pokojnino, pri čemer se vzame za podlago povprečni mesečni dohodek tekom zadnjih 5 let. Vdove novinarjev bodo imele pravico do 38—60% moževe pokojnine, po tem, kako dolgo je katera živela z možem v zakoniti zakonski zvezi. Neodrasli otroci umrlega novinarja bodo dobivali 20—40% pokojnine svojega očeta. —
Fond Zavoda za novinarske penzije se bo ustvaril iz vplačil novinarjev in njihovih delodajalcev (vsak plača 5% povprečne mesečne plače zavarovanca). ~ Država bo skozi 12 let dala po 5 milijonov lejev letno, izven tega bo fond dobival razne subvencije, darila itd.
Ti kratki podatki kažejo, kako Rumunija kot moderna država pravilno pojmuje važnost in pomen novinarjev za javno življenje. Ustvarila je zakon, ki zasigura novinarjem starostne dneve. Dozdaj novinarji v Rumuniji sploh niso bili zavarovani in mnogo jih je konča:o na tragičen način. Zato je novi zakon velikega socijalnega pomena in rumunsko časopisje ga je pozdravilo z najtoplejšimi simpatijami.
Spori
K smuški tekmi dne 18. I. na Pohorju.
Prevoz udeležencev iz postaje Brez-nc-Ribnica do Ribnice, kjer je cilj za vse tekmovalce, bodo oskrbovale številne sani, ki jih dostavijo domačini trga Ribnica. Prevoz stane enosmerno 10 Din. Odbor, občina pod vodstvom delavnega župana g. Franca Witzmanna in tujsko-prometno društvo pod vodstvom g. dr. Pavla Vouška, se zaveda velike važnosti, ki je doletela ta skriti, pravi zimski raj v vznožju Pohorskih velikanov, ter je za zmagovalce podsaveza pokloni! posebna častna darila. Vsi faktorji so spoznali važnost ter s tem pokazali pravo uvidevnost.
Imena Janša, Godec, Arh, Jenko, Zore, Banovec, iz Maribora Dolinšek, Neumann, Juritsch, Vodenik itd. bodo gotovo podžgala naše domače smučarje, da mirijo svoje moči na strani teh prvakov.
Radi hitrejše objave rezultatov bo v Ribnici poslovala pošta vso nedeljo.
Opozarjamo pred vsem publiko, naj ne zamudi prisostvovati prvim velikim smuškim tekmam v Ribnici, a na večer naj s pohodom v povorki pokaže solidarnost z zimskosportniki.
V soboto popoldne odpelje z glavnega kolodvora izpod Velike kavarne tovorni avto ob 14. uri v Ribnico; avto je iz prijaznosti dostavil g. Čopič, a za kritje stroškov se računa na osebo minimalna cena 25 Din. Prijave Sprejema g. Bureš.
Vodstvp od vseh vlakov na Klopni vrh od postaje Fala prevzamejo funkcionarji podsaveza.
Radi prenočišč v Ribnici in radi prehrane so vsi tamošnji faktorji pokazali veliko uvidevnost ter nudijo največje ugodnosti. Najboljši prihod v Ribnico je z zadnjim vlakom v soboto.
Omenjamo, da je prevzel zdravniški pregled poleg g. dr. Sekule iz prijaznosti v Ribnici tudi g, dr. Pavel VouSek, za kar se mu izreka iskrena zahvala.
MZSP
Vremensko poročilo s Pohorja z dne 15. I. 1931.
Mariborska koča: temperatura —5° C, 15 cm suhega pršiča na stari podlagi, veter sever, sankališče uporabno.
Ruška koča; temperatura —5* C, 15 cm suhega pršiča, vreme oblačno, veter sever, sankališče uporabno do Ruš.
Koča na Klopnem vrhu: temperatura minus 7° C, 20 cm suhega pršiča, vreme oblačno, veter sever.
Koča na Pesku: temperatura —7^ C, 20 cm suhega pršiča, vreme oblačno, veter sever.
Zavetišče pod Ribniškim jezerom: temperatura —8° C, 25 cm suhega pršiča na stari podlagi, veter sever, oblačno. Izgledi za nedeljo povsod zelo dobri! Smuka idealna!
Tudi katastrofa.
Kako gre, doktor, seda' po praznikih?
= Hvala, sedaj je žc nekoliko boljše. Pokvarjeni želodci, bronhitide, gripe, pacijentov za enkijat dovolj. Toda pred prazniki je bilo obupno, naravnost, katastrofalno zdravfc...
Zimskošportni odsek SPD Maribor-Rufe
poziva vse svoje članstvo, tudi ono, ki se ne udeleži podsaveznih tekem, da se udeleži v smuški opremi sprevoda po mestu z glavnega kolodvora ob 18.30.
Prijave za Bohinj.
Zimskošportni odsek SPD Maribot-Ruše ponovno poziva vse članstvo, ki se namerava udeležiti mednarodnih tekem, bodisi kot tekmovalci ali kot gledalci, da se prijavijo najkasneje do sobote 17. t. m. dopoldne pri g. Burešu v Vetrinjski ulici in izjavi, koliko postelj in za kateri čas potrebujejo. Pozneje prijavljenim odsek ne bo mogel preskrbeti prenočišča. Postelje stanejo Din 10, 15 in 20, prehrana pa po Din 30, 40 in 50.
Krivica.
— To je krivica, gospod župnik, da je
za moške deset božjih zapovedi, za ženske pa samo devet.
= Kako to? Zakaj za ženske samo
devet?
  Saj vendar pravi deveta božja zapoved; ne poželi svojega bližnjega žene! Ta vendar za ženske ne velja.
Moderne primere.
— Komu .ie pravzaprav vaš otrok podoben?
— Oči ima po meni — se hvali oče --nosek po mami, glas pa — najbrž po našem avtomobilskem trobilu.
n
TftSmorivi V F C FP1V i K
v m a r i d o r u, diie 16- I. .1931
M. Zevaeeof
V senci jezuita
Zgodovinski roman.
44
»V imenu kralja!« je proglasil Monkiar: »Preiščite	pot tale...«
to hišo od vrha do tal in zaplenite vse tiskane in pisane »Že res,«	je	zavzdihnil	Tibo ...	»Toda	povej	mi,
knjige, ki jih najdete v njej!«	brat ali ne stoji	v	tej	ulici	Sen-Deni	gostilna	pri	Vede-
Brat Lube in brat Tibo sta opravila svojo misijo	ževalki?«
takole:	»Tako	je,«	je	odgovori!	brat	Luben	in	obstal	kakor
Stopivši iz hiše, kjer jima je strašni Lojola izročil vkopan.
Hropenje se je slišalo iz prs velikega profosa, sklonjenega pred menihom.
Nadaljeval je:
»Častiti oče, kadar čas ne more potolažiti takšne bolečine, postane neznosna... Mislil sem. rekel sem si...«
»Goovrite brez skrbi,« je dejal Lojola.
»Takoj! Moja drznost je velika... toda menil sem, če bi mi bel dodeljen blagoslov Svetega Očeta, bi mi olajšal dušo...«
»O tem ni dvoma! Kaj ste hoteli še reči?«
»Drznem se Vas torej prositi za Vaše posredovanje pri Njegovi Svetosti, kadar pojdete zopet v Rim, da naj podeli neizmerno dobroto, ki si je želim...«
Lojola je ostal nekaj trenutkov zamišljen.
Študiral je Monklarja.
»Ta mož je sila,« je govoril sam pri sebi, »zakaj vero ima...«
»Na kolena, grof!« je rekel resno.
Veliki profos je padel na kolena.
»Odšel sem iz Vatikana kot nositelj dveh papeževih blagoslovov, »je nadaljeval menih. »Eden je bil namenjen kralju francoskemu, ki ga je že prejel. Drugi je bil za njegovo Veličanstvo cesarja Karla... Grof De Monkiar, vi ste v teh časih koristnejši sveti Cerkvi kakor nemški cesar... Cesar naj počaka.«
Monkiar je vztrepetal in se sklonil tako nizko, da se je njegovo čelo doteknilo tal. Lojola pa je dvignil desnico in zamrmral v imenu papeža besede papeškega blagoslova.
Uro nato je stal veliki profos na preži v okolišu Doietove hiše. Vsa soseščina je bila zastražena. Močna ekskorta je bila v eni izmed bližnjih hiš. Vse to se je biio uredilo brez hrupa, kakor je navada umnih policistov že od pamtiveka.
Monkiar ni čakal dolgo.
Preden je minilo deset minut od ureditve njegove pasti, sta stopila brata Luben in Tibo iz tiskarjeve hiše in odšla z naglimi koraki.
Veliki profos je da! nemudoma znamenje.
Ulica se je napolnila z vojaki, ki so zasedli vse dohode do hiše Doietove v nemajhno začudenje mimogre-dočih.
Veliki profos je stopil v hišo: vojaki so planili za njim.
prokleto knjigo, sta odšla meniha z naglimi koraki. Mudilo se jima je uiti bližini krutega bojevnika, ki ju je bil navdal s tolikim strahom.
Bilo je že pozno. Nobena svetilka ni sijala v črno temo. ki je vladala po ulicah.
Toda meniha sta bila pomirjena šele napol.
Ne trdimo, da sta bila plašljiva; toda kljub vsemu dal?«
»Ali jo poznaš bratec?«
»Nekoliko... Enkrat sem stopi! noter...«
»Jaz ravnotako...«
»Dobri gostilničar Gregoar me je bil naprosil, da naj mu izpovem ženo,« je nadaljeval Luben.
»Mene tudi!« je odgovori! Tibo. »Pa si jo izpov*
se
bi bila ob takšni uri rajše sedela v svojih celicah, rajše pa v obednici.
Bila sta še brez večerje.
Okrog šestih zvečer ju je bil poklical superior ter
»Prav do kraja!« je reke' Luben s čudnim'glasom, »Jaz istotako,« je zaključil Tibo... »Od tistih dob mi hrani vrli krčmar globoko hvaležnost...«
»Tudi jaz bi lahko rekel tako. Dodal bi k.temu,
jima dal pismo, z naročilom, da naj ga odneseta nemu- da si glede osebe tudi madam Gregoar ni nakopala gre-doma tjaintia in poslušata pozorno, kar jima reče pre- ha ne hvaležnosti...«
jemnik: vrneta se lahko, kadar jima bo mogoče.
Samostan brata Lubeja in Tiboja je stal v bližini bastiije Sv. Antona, nedaleč od dvorca velikega profosa.
»Kakšne so tvoje misli o častitem očetu?« je vprašal Luben svojega tovariša.
»Takšne, brat Tibo,, da izpreletava človeka mraz, ko posluša njegovo govorjenje... Kaj pa ti?«
»Reči moram, brat Luben. da me je navdajala njegova zgovornost z velikanskim apetitom. Zdi se mi, da se postim že cele tri dni...«
»O mili Jezus!« je vzkliknil zdajci brat Luben,« ali ne vidiš ničesar tamle v temi?«
Trepetaje sta obstala meniha.
»Nič ni!« je zatrdil brat Tibo.
»Potem sem se zmotil,« je rekel brat Luben...« A vseeno je boljše, da greš pogledat.«
»Ne, ne, bratec dragi boljše je, da greš ti, ki si
»To je kaj srečna rodbina, brat Luben.«
»In kaj izvrstna gostilna, brat Tibo.«
»Kakšna škoda, da naju vodi pot v drugo stran!«
»Pa res!«
Ta hip pa sta meniha obstala: bila sta pred gostilno pri »Vedeževalki«.
»Bog mi je priča, da ne vem, kako se je zgodilo!« je dejal brat Tibo.
»Gotovo sva se motila še dalje ...«
»Ni dvoma, da je bilo tako. Vrniva se torej.«
»Vrniva se bratec.«
Tako govoreč sta prestopila brat Luben in brat Tibo gostilniški prag: naslednji trenotek ju je našel za mizo.
»Usoda je namenila tako!« je zamrmral brat Tibo.
»Mi dva nisva kriva!« ie zavzdihnil brat Luben. »Med tem pa je vzbudil prihod obeh menihov med
krepkejši od mene; sicer pa imam jaz pri sebi knjigo, študenti in vojaki, sedečimi v gostilniški sobi, precej-ki nama je zaupana...«	šnjo pozornost. Madam Gregoar. smehljajoča se, golo-
»Pa pojdiva oba dva skupaj, če že ni drugače!« roka in v kratko izpodrecanem krilu, se je bila pribli-Naslanjaje se drug na drugega, sta se splazila ju- žala vrlima gostoma z vprašanjem, kaj želita, na naprej in prešla sumlfivi kraj brez zapreke; bilo ni	»Najprej želiva jesti, gospa Gregoarjeva ... Tešča
ničesar, kakor je zatrdil brat Tibo.	sva.«
»Saj sem vedel!« se je pohvalil Tibo. »Le čvrsto	»Nato pa piti: žejna sva...«
dalje!«	Večerja je stala kmaiu pred njima.
In zdaj je bil Tibo tisti, ki je vstopi! prvi.	Omeleta s slanino, pašteta, pečena kokoš, in več
»Ohe!« je vzkliknil brat Luben. »Kaj pa delaš bra- steklenic anžovinskega vina. tec?«	Brat Luben in brat Tibo sta se lotila teli žlahtnih
»Saj vidiš, da hitim domov!«	reči z žilavim pogumom, ki je že od nekdaj odlikoval
»Motiš se, dragi brat; ta pot vodi v ulico Sen-De- meniha v takšnih podjetjih, ni... Najina pot je tale...«	»Vidiš fratra, ki se trudita v vinogradu Gospodo-
»V ulico Sen-Deni! Ali veš dobro?«	vem!« je bevsknil tenek glas.
»Če nisem postal na vsem lepem brljav, je najina	('NaHahVvnmV	nriM
Oddani
opremljeno sobo s prostim vhodom in električno razsvetljavo, enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama, Aleksandrova c. 55/1 levo.	116
Stanovanje,
sobo in kuhinjo, takoj oddam mladima zakoncema. Poizve se v Brzopotplati, Tattenbachova ul. 14.	141
Premog,
Mejovšek, Tattenbachova ulica 13, telefon 2457.	106
Autopnevmatike, galoše
in snežne čevlje popravlja solidno in ceneilo vulkanizacija Fr. Dolenc, Aleksandrova cesta 35, dvorišče. 93
Pletene obleke
od Din 160 dalje po meri in okusu dobite v pletarni Javornik. Vojašni-ška ul. 2. Maribor._____________________75
Trgovski vajenec mešane stroke z 2 leti 9 mesecev učne dobe želi nadalje prakticirati v Mariboru ali okolici. Nat*; c. v upravi Ve-černika.	122
Stanovanje,
dve sobi in kuhinjo, Erjavčeva ulica 10.
oddam.
Melie,
142
Čevljarski vajenec
iz dežele 15 let star, priden in pošten išče mesto v Mariboru. Naslov pove uprava lista.	144
Lepo sobo
na cesto oddam. Jože-Vošnjakova uli-ca 21/1, pri sodišču.	127
Trgovskega pomočnika,
pomočnico, manufakturista, spretnega rrodajalca, zmožnega slovenskega in nemškega jezika sprejmem za februar ali marc. Pismene ponudbe pod '"CO« n n '"••"'n Ve*«rr\!:a.	123
G žo
zad va voza, eveiuuelno za skladišče takoj oddam. Ponudbe do 21. januarja na upravo Večernika pod šifro »A. B.«.
121
Velik, svetel trgovski lokal,
pripraven za gostilno ali obrt takoj oddam. Vprašati Taborska 11 pri hišniku.	120
Premog Pekfenica
brez smradu in kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 3S._ franko dom. B Guštin. Cankarjeva 24, telefon 2490
Hi ro popravilo ur,
ceneno in točno z I— 5letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ. Maribor. Jurčičeva ulica št- 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Elektroinšfalaciie, montaže vil, stanovanl, tovarniških po-slbpij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najceneiše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor. Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motorjev po konkurenčni ceni. XII
Prazne odol steklenice
kupuje galanterijska trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul.	78
PIVOVARNA UNION. MARIBOR
naznanja cenjenim odjemalcem, da bo dne 17. januarja pričela izdajati svoje priznano p© monakovskem načinu varjena
BOCK-PIVO
Samo Din lO* —
stane liter prvovrstnega dalmatinskega vina v gostilni »ŠKORC«, Vodnikov trs: 3, kjer prodaja Tomo Ninič iz Šibenika vina lastnih pridelkov. Tu so Vam topla in mrzla jedila kakor morske ribe, vedno na razpolago. En sam pQskus in uverjeni boste! 48
Galanterija, drobnarie. parfumerije, oapir, pletenine, vrvarski izdelki,
itd. na debelo in na drobno
337
DRAGO ROSINA
Maribor — Vetrinjska ulica 26!So
Javna dražba
V soboto, dne 17. januarja t. I. se bo vršila v Vetrinjski ulici ; 24 dražba 40 hi različnega vina in gostilniškega Inventarja, kakor sodov, stolic, miz itd. 137
NAJFINEJSI RUM
na debelo!
KONJAK
In vse vrst« likerjev )■ t. d.
PRAVA SLIVOVKA
na drobne I	3824
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, OEZERTNIH VIN IN SIRUPOV
igdaja Kon*ordJ »Jutra« v Ljubljani: oredstavnik izdalateli« in orednik: p,MN BRn zn VIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.