Politični ogled. Avstrijske dežele. Nj. veličanstvo svitli cesar biva sedaj, ne na Dunaji, ampak v Budapesti. Le-ta je namreč ,,glavno in prestoino mesto" za dežele, ki so pod nogersko krono", kakor je Dunaj za dežele avstrijske skupine. .Svitli cesar biva vsled tega v časib. v tem, v časih pa v unem mestu. — V drž. zboru ste sedaj po dve seji v vsacem tednu. Sedaj je v posvetovanji načrt postave, vsled katere naj pride nek red v verske občine judov. Doslej ga ni bilo v njih veliko. — Ni dvoma, da se le-ta načrt vzprejme v zboru, antisemiti pa vendar-le udrihnejo tudi v tem posvetovanji v časih prav trdo po judib. — Ni še jasno, ali in koliko se spremeni ministerstvo vsled česko-nemške sprave. Za liberalne Nemce pa cvete vidno pšenica in prej ali slej vzraste jim tudi — čvrsto zrnje. — Kar ima štajarska dežela konservativnih nemških poslancev v drž. zboru, vsi so v osrednjem klubu in v tem so samo nemški poslanci in vsi tudi sedaj za versko šolo. Neka enaka postava je že tudi v posvetovanji ,,gospodske hiše" drž zbora. Bodeli pa kaj iz nje, to še ni gotovo.—Zadnje število Koroškega ,,Mira" je obdržala gosposka sama za-se; nekaj besedi o dež predsedniku se ji je v njem tako dopadlo Enako godi se tudi po drugih krajih iu slov. list ima vselej svojo težavo, če izpregovori kaj o gospodi. Hvaliti je nima za kaj, graje pa nekje, če je tudi po vsem resnična, ne pustijo na dan. — Vrbsko jezero tik za (Jelovcem je zamrznilo. To se sicer ne izgodi vsako zimo. ¦— Na Krasu se je doslej nasadilo že blizu 8milj. sadik, sadijo pa najbolj bore in jelše in sicer na obeh krajih južrie železnice. Bog daj rasti! —• Tudi nova železnica se snuje, ki ima iti po Dolenjskem; ako se vresniči, bode iz nje gotovo za Kranjsko obilne koristi. — Na Primorji še nimajo učitelji plare, kakor po drugib deže!ab. Se ve, da jim zato primanjkuje učiteljev: vsak pač gre rajši tje, kjer se ležje živi. — Predsedaik trgovinske zbornice v Goricije baroa Evgen Ritter, mož ni bojda nič prevelika sreča za tiste kraje. — Mestni zastop v Trstu sili tudi v slov. ljudske šole, ki še so v okolici mesta, italijanščino ia če ni drugače, napravi ondi koj novo šolo za italijanšcino. V mestne službe pa vzprejema najraji Lahe. ki so doma onkraj črno-rmenih soh. To so vam domoljubi v tem zastopu! — V P u 1 j i se dela nova vojna ladija, kateri bode ime: Cesarica Elizabeta ia dodela se menda že do spomladi. — Novi župan v Zagrebu, dr. Amroš še ni prevzel svoje službe, kajti ni še prišlo najvišje potrjenje in pravi se celo, da more biti še kje to ne pride. Kolikor je mogoče, bode ban že delal zoper župaua. — Na novo gre govorica, da se ogerski minister Tisza umakne iz ministerstva ter pride na njegovo mesto grof Csaky. Le-ta je svak grofa Taaffeja in je torej govorica piav verjetna. Nam bila bi tista sprememba lehko prav. Vunanje države. Kardinal G-iuseppe Pecci, brat sv. Očeta, je umrl, v 82. letu svoje dobe. Njejrovo ime je pri učenjakih na dobretn glasu. — 0 italijanskem kralji Umbertu pravi minister Crispi, da pomeni pri vladi toliko, kolikor predsednik v kaki republiki. Ali je to naj hvala za kralja? — Na Francoskem imajo pa veliko ^komedijo". Republikanska vlada je zaprla priuca Orleanskega, ker je prišel v Pariz pa bi vsled postave ne bil smel. Sedaj pa ne vejo, kaj bi z njim. Princ je namreč za to prišel na francoska tla, da bi ga vvrstili v vojake, ker je postal dovolj star za to. Ljudstvu se dopade to pri princi. vladi pa ne. — Vrhu te zadrege pa še je vlada v stiskah gledč denarja in misli vzeti 800 miij. posojila. Pri tem bode pač tudi republikancem težko hoditi še dalje s tako vlado. — Liberalcem še v Belgiji ni sreča mila ter še stoji trdno konservativno ministerstvo, da-si se zaganja va-nj vse, kar leze in gre z liberalci. LordSalisbury, predsednik v anglijskem ministerstvu in z njim vred ministerstvo izgubiva čedalje bolj zaupanje v deželi in kedar se izvršijo nove volitve, pride brž liberalna vlada na vrh in z njo se vzboljša tudi Ircena politično življenje. Za to bi že bila doba. — Nemški cesar Viljem II. je izrekel željo, naj bi se to leto sešli odbrani možje iz cele Evrope ter bi se posvetovali o tem, kako bi ,,vprašanje delalcev" prišlo srečno do konca Za delalce je sicer to veselo, da se v tem cesar sam izreče za-nje, ali ni še gotovo, če pride do shoda in še manj, če bode za nje izdatne pomoči od tega shoda. — V političnem oziru se vidi že marsikatero znamenje, da knez Bismarck ne stoji veČ tako visoko, kakor v času starega cesarja. — Kakor je podoba, gleda ftusija poslej protestantom bolj na prste iz vzame jim celo oskrbovanje cerkv. premoženja. Zdi se pa človeku, da sega s tem država v pravice protestantov in to paS ne prinese dobrega aadii za-njo. — Jasno je sedaj, da je major Panica in tov. botel bblgarskega kneza in dva njegovih ministrov spraviti v kraj t. j. kneza pognati čez meje, ministra pa umoriti. Nek častnik je še o pravem času razkril zaroto knezu in veliko tacih, ki so bili pri zaroti, so vjeli, nekaj pa jih je ušlo Sez mejo. — Tudi v Carjem gradu je prišla turska vlada na sled zaroti. Le-ta pa je delala na ustajo v Macedoniji, na Kreti in v Armeniji. Vidi se, da je tam doli na jugu netila dovolj za požar, ki utegne udariti čez pol Evrope. — V Afriki in sicer v deželi Tiger ima italijanski general Orero še vedno srečo, najbrž zato, ker domačim pomanjkuje orožja, vendar pa so tudi ital. vojaki precej v stiskah, ker jim manjka živeža. — V Ameriki se boji vlada nove republike v Braziliji novili volitev ter pomnoži zato vojakov za 10.000. No po takem bodo pa ondi ,,volitve že v resnici proste".