f
>
PR V/ KORAKI
OSNOVNA ŠOLA
OLGE MEGLIČ
PTUJ

>
PRVI KORAKI
OSNOVNA ŠOLA
OLGE MEGLIČ
PTUJ
2012
‘KAZJLLO
1. A .................................... 4
SRAKA MICA .............................. 4
BORIS ................................... 4
PRVIČ V ŠOLI ............................ 5
ROŽE .................................... 5
1. B .................................... 6
MAVRICA ................................. 6
KONJIČEK................................. 8
PUST .................................... 8
SANJE ................................... 8
PTICA.................................... 9
KUŽA LUŽA................................ 9
HRČEK SMRČEK............................. 9
Tl LOVIŠ................................ 11
LEVJI KRAU............................... 11
ZAJČEK MIKI............................. 11
MUCA MIKA................................ 12
KUŽA PIKI................................ 12
ZAJČEKM1KI............................... 12
ZLATO KOLO............................... 13
ZAJČEK ZOKI.............................. 13
KUŠČAR LENKO............................. 13
VEVERIČKA...............................   14
ZLAT MOTOR............................... 14
ZLATA ROLKA.............................. 14
KAČA KLOPOTAČA........................... 15
MOJA VIOLINA............................. 17
IZ VESEUA V NEVARNOST....................17
ŽOGICA................................... 18
ZBUDITE SE............................... 18
JABLANA JE RASLA......................19
ZAJČEK............................... 19
MUCATACA IN MIŠKA.....................20
JAZ SEM MALA AUA......................20
ŽIVALSKA ZABAVA...................... 21
MRAVLJA...............................22
MOJAMUCA..............................22
KONJIČEK..............................22
OPICA.................................23
JAZSEM................................25
ZIMA..................................25
ZIMA..................................26
ZIMA..................................26
KO ZVONI..............................27
SOLZA.................................28
MAVRICA...............................28
ZIMA..................................28
NOVOLETNA ZVEZDA......................29
POLICAJ IN DIRENDAJ...................29
SMRKEC................................30
NOVO LETO.............................30
SNEŽINKE..............................30
MOJA RODNA DOMOVINA...................32
ČUDEŽNI SVINČNIK......................33
MOJA RODNA DOMOVINA...................33
JUTRI.................................34
JUTRI.................................34
KRAU MATJAŽ...........................35
VMENIGORI.............................36
VMENIGORI.............................37
ČEBIIMELČAROBNOPALICO.................38
JUTRI.................................39
l.A


Mi smo 1. a, saj nas vsak pozna!
Domujemo v učilnici številka 8
in vsi vemo izreči: izvoli, hvala, prosim!
Med sabo smo prijatelji vsi, saj vsak z vsakim drži.
Če kdo nas še opazil ni, mu L a zdaj zagotovi, da ko bo mineval čas, boste še velikokrat slišali za nas.
St in a Lah, Jure Majnik, Tjaša Šarac, Hana Holc, Nikita Leber, Lina Horvat, 1. a


SERAKA MICA
Mica ptica je tatica, črno beli gvant ima, če cekinček ti izgine, naša sraka ga ima!
(BOKJS
Lili Fridauer, 1. b
Boris moje je ime,
Olgica je moja šola, rad jo obiskujem
in učiteljico Simono v njej srečujem.
(PRVIČ 'PSOLI
Ko smo šolski prag prestopili, smo za nas v velik svet vstopili.

Videli smo tukaj veliko stvari, takšnih, ki jih doma ni.
Razred naš je lep in velik, ogromna tabla v njej kraljuje, ki veliko znanja posreduje.
V razredu svak ima svojo mizico, na mizi peresnico, v peresnici pa barvico.
Ker smo šolarji postali,
so nam na hrbet šolsko torbo dali.
Veliko stvari se da v naših torbah poiskati, v njej so zvezki, knjige in šolski copati.
Po novem me spremlja rumena rutica, ki varno v prometu me vsak dan pelja.
Najboljše, kar se nam je v šoli zgodilo, pa je, da smo tukaj spoznali nove prijatelje!
Stina Lah, Jure Majnik, Tjaša Šarac, Hana Holc, Nikita Leber, Lina Horvat, 1. a
^ dC>)
Rdeče, rumene rože so na trati, trata zeleni, mamica se veseli.
Ko rože zrastejo, jih naberemo.
1. (B
Mi smo 1. b, saj to vsakdo ve.
Iz dneva v dan, spet in spet, se zbiramo v učilnici št. 5.
Malo se nam zmrači obraz, če učiteljica naredi strogi glas, pa saj se vendar vsakemu lahko zgodi, da se včasih malo preveč razživi.
Pomembno je le, da se pridno učimo, naloge delamo in za svoje stvari skrbimo.
Nekoč, ko bomo mi 9. b postali, obljubimo, da nas boste vsi poznali, pa ne po slabem, ker šoli dober pečat bomo dali.
Učenci 1. b razreda
MAV<Rjai
Pisana mavrica okoli sveta hodi.
Svet je ves pisan, a noben ga ne prehodi.
Tudi mavrica je včasih žalostna, hoče prijatelje, da bi se igrala.
raša Bojnec, Miha Magdič, Tine Čeh, Matej Šilak, Vid Derviši, Žiga Lubaj, 5. b
XPNJICEKL
Konjička vsaka vila ima, zanj skrbeti vsaka zna.
Ga boža, češe, jaha in crklja, za posladek mu da korenčka dva.
Lucija Dimovski Ivanuš, 2.
(FVSL
Pusta hrusta, pusta hrusta, s krofi si mašimo usta.
Maske male in velike plešemo kakor navite.
Pikapoka, klovn, kamela, mala miška in čebela.
Pisana je naša družba, na povorki res je gužva.
Vsi veselo se lovimo, da to zimo prepodimo.
Nika Urek, 2.
SANJE
Sanje so najlepša stvar, a včasih to ni res.
Sanjajo otroci, da imajo grad.
Včasih so pa sanje nočna mora, kače in krokodili, ki ti segajo v obraz.
A ko se prebudiš iz spanja, ugotoviš, da sanje so le sanje.
Vita Koren, 2.
(PTICA
Glej to lepo ptico, ptico sinico.
Na drevesu je sedela,
lepo pesmico je pela čiv, čiv, čiv.
Ko sem jo zagledala,
je takoj pobegnila,
tekala sem za njo,
ko je spet pela svoj čiv, čiv, čiv.
Nina Janžekovič, 2. a
Tl)ŽA LUŽA
Kuža Luža je junak, rad ima ga vsak.
Hitre tačke brusi, vse nevarnosti poskusi.
Skače gor in skače dol, njegov sta hrib in dol.
Prijateljev ima ogromno, saj kužkov je vse polno.
v	Klara Krasnič, 2. b
ffitCETCSMIlpEK
Smrček je navihan hrček.
V svoji hiški rad sanja in norčije vzganja.
Smrček rad ima korenček, repo in deteljico za sladico.
Hrček rad ima svoj smrček, zraven pa še Smrčico, lepo malo hrčico.
Ivana Šmigoc, 2. b
TI LOTIŠ
m %
Ko se zbudim, v hotel pri konju pohitim. Na poti srečam raco, ki ima umazano taco.
Ob kamen se spotaknem, da si skoraj zob izmaknem. Na poti srečam še miš, ki mi reče: »ti loviš«.
Nurdžan Šerifi, Sara Ficijan, 7. a
LLTJITORJILJ
Lucija Kokot, 3. b

Ko zarjove levji kralj, prebudi se očkov car.
V šolo hitro se odpravi, vmes na zajtrku se ustavi.
C 8*^

y
mr


ZAJČEK Mm
Andrej Majnik, 3. a
Jaz sem zajček Miki, moj prijatelj pa je Piki.
Rad imam korenje
in zelje mi je v pravo veselje.
Rad brcam žogo in to z nogo.
Ko se s Pikijem igrava, nama vedno zadiši trava.
Gal Žirovnik, 3. b
Ml)CA MI%A
Ko zbudi se muca Mika, si oči pomane kot se sika, si obraz umije in kozarec mleka spije.
Ko v red se spravi, se na lov odpravi.
v	Nika Strašek, 3. a
%1)ZA (PIKJ
Ko kuža Piki gre v gozd, tam najde zakopano kost.
Ves vesel je rekel hov in hitro stekel domov.
Matija Bojnec, 3. b
ZAJČEK. tMI%I
Zajček Miki zgodaj vstane, hitro očke si pomane, slasten zajtrk si pripravi in v mesto se odpravi.
V trgovini sočna trava res izbira je ta prava.
Pri korenju je gostilna, kjer je hrana res obilna.
Tam se zajčki zberejo, za tekmo si moči naberejo.
Na stadionu zajčki naši so super nogometaši.
Ekipi iz sosednje vasi so zabili gole tri.
Zajček utrujen domov odhiti, si tačke umije in hitro zaspi.
i

,

P
O#
V

z* j
\ j ) A 05*°
Vid Kozel, 3. a
ZLATO %OLO
Zlato je moje kolo, kdor se vozi z njim, zagotovo srečen bo.
Kdor pa zlatega kolesa noče, naj se znajde, kakor hoče!
oa
c^j cm
ZAJČEK ZO%I
Tim Draškovič, 3. b
? m0
8rv-

Ko se zajček Zoki prebudi, brž vstane in nori.
Prah se dviga po vsej hiši, miši stiskajo se v svoji niši.
Ko ga lakota zagrabi, brž obilen zajtrk si pripravi.
Na krožniku je zelenjava, korenček njega najljubša hrana.

Tomaž Kelnerič 3. b
T

9r

Sonce visoko na nebu je, ko kuščar Lenko predrami se.
Čričkov zavitek mu zadiši, zato na tržnico odhiti.
Tam pa ugotovi, da denarja v žepu ni.
Žalosten se odpravi domov, reši ga prijatelj Veselko, ki prinese mišjo mu pečenko.
Jakob Petek, 3. b
VEVERIČKA
Ko zbudi se veverička, si umije mehka lička.
Hitro hišico prezrači, vmes si zobke pokrtači.
Slasten zajtrk si pripravi, ki diši po sladki kavi.
Ko si pižamo sleče, belo krilce si obleče.
Ko šolski zvonček zazvoni, že pridno v šoli se uči.
Ko iz šole se odpravi, v gledališču se še ustavi.
Asja Katarina Mogu, 3. b
'	..." ‘ CZvl
O
ZLMMOEOEi
Jaz imel bi zlat motor, da z njim bi videl svet.
Imel bi zlat motor,
da bi začutil veter v laseh.
Žiga Pečnik, 3. b
ZLJAEA EOLKJl
Moja zlata rolka, skače do neba.
Jaz jo s prsti obračam, spretno, kar se da.
Jakob Petek, 3. b
%HČA KLOPOTAČA
Zgodilo se je nekoč, ko pesek bil ni vroč, da kača klopotača, tista veste, ki svojo ropotuljico na repu rada obrača, hotela je kar proč.
/j f j

03?
Tako rekoč čez noč, prav tista klopotača, v odlično šolo je zavila, da znanje pravo bi dobila. Vse črke, male in velike, se v hipu naučila, kača klopotača, tista veste, ki svojo ropotuljico na repu ves čas obrača.
A in b in c in d, in še in še!


Tista klopotača,
ki na vročem soncu
sem ter tja se spet prevrača,
v mislih vedno
se v odlično šolo vrača!
Kača klopotača,
prav tista veste,
še dandanes rada črke
in besede obrača.
Tomaž Kelnerič z mamico, 3. b
moja Violina
Moja violina je glasna, zato je tudi krasna.
Rada na njo igram, razen, če za šolo garam.
Rada jo imam zelo, tudi, če se jezim na njo.
Note pišemo v praznine, da zazvenijo melodije v višine!
Sara Rosalia Gutschi, 4. a
IZ VESELJA V NEVAJENOST
Poglej, zajček, poglej, poglej!
Tam je led!
Hitro vzemi si zalet!
Da boš drsal, da boš plesal,
da lisjak bo od veselja skakal.
Glej, tam je volk.
Spet se naokrog potika.
Kaj ga zdaj že zopet mika?
Volk požeruh zlahka te požre.
Pred njim vsi se skrivamo -klop gre pod klop, muca steče domov, račka se potopi,
psička Tačka pa iz grmovja glavo moli.
Neja Veit, 4. a
zogicA
^ o3š
diF <^5|?
Žogica se kotali po trati hop, hop, hop.
Za njo pa deček teče.
Žogica se kotali po hribu hop, hop, hop.
Žogica se ustavi na lepem travniku, deček jo dohiti, jo vrže visoko v zrak in spet ulovi.
,	Nika Fridauer, 4. a
Z®V(DI<VE S<E
Zbudite se zaspanci, odprite zdaj oči, poglejte naokoli, kaj se vse godi.
Drevesa ne šumijo, kot prej so vsako noč, odpadki se vrtijo okoli tvojih rok.
Moje sanje so: očistimo okolico!
Da v njej bo vse živelo, kar prej je odcvetelo.
Prebudite se zaspanci, odprite zdaj oči, poglejte naokoli, na delo se mudi!
JJKBLANA CRJLSLA
Raste, raste jablana, raste do neba.
Širi, širi vejice, širi sem ter tja.
Veverica mala plezalka je postala, usedla se na jablano in čakala oblake.
Kmalu naša jablana je postala velikanka.
Rasla je neznano kam.
Tam v daljave, tam v goščave, tam v vesolje in naprej.
A kdo ve,
kam je veverica šla?
Morda za gore, morda pa k vam.
Gaja Elena Stanovnik, 4.
ZAJČKA
Skače, skače zajček mlad.
Kam pa skačeš zajček mlad?
Skačem si po zelje mlado, da kosilo ne bo slabo.
Zajček vse lepo deli, meni tri in tebi tri.
Bor Žarkovič Preac, 4.
MVCA ‘TACA ITf MIŠKA
Muca Taca skače, skače, saj pomlad je tu.
Pomladne rožice cveto, kar za cel svet jih bo.
Muca Taca zdaj v grmovju z miško se igra.
A na večer pomladno Maca pije mleko, miška gre pa v luknjico, poje sir in gre spat v posteljico.
Tea Berghaus Kosec, 4. a
JAZ SEM MALA ALJA
Jaz sem mala Alja, ki ji pravijo medalja.
Rada tekam sem ter tja, visoko skočim do neba.
Ptičke vse lepo pozdravim, hrano vedno jim nastavim.
Moja muca Mika pa se mi tako dobrika.
Jaz sem mala Alja, ki v postelji zvečer leži in v hipu zaspi.
DOMOZNANSKI nnriF'r"

Tam na jasi nekaj se dogaja.
Pojdimo pogledat, kakšna je zabava.
Tam gre zajček, tam gre miška, tam leti metulj z neba.
Veverica Pekarica ob peči se vrti.
Zajčica pleše hip hop in ploska pok, pok, pok.
Lisjak tam se potika.
Le kaj ga zopet mika?
Tam ptički žvrgolijo, novo pesem zdaj vrtijo.
Miške zdaj hitijo v novo picerijo.
A klopu se mudi na druge vse ljudi.
Neja Veit, Monja Sabotin, 4. a
itiir
Nika Fridauer, Monja Sabotin, 4. a
MtKJlVLJJl
Mravlja leze, leze na drevo.
Kaj bi bilo to? Ali kdo ve?
Mravlja leze, leze na drevo.
Kam se ji mudi tako?
Iskat hrano, da bo lažje prestala zimo.
Moja muca Taca, vse zapaca, pravim ji: Ti poredna maca!
Nič ne moremo narediti, nič ne moremo spremeniti, saj take mačke so.
Lahko naredimo le to, da jim dovolimo živeti tako, vendar je to težko.
Zdaj je moja mačka taka dama, da še spati noče sama.
Prišla je mrzla zima, mravljica je brez skrbi. Ima dovolj hrane, lahko je in spi.
MOJA MVCA
Nina Urek, 4. a
Špela Hrnčič, 4. b
‘KOJTJICEJi
Vihravi konjiček, ta mali žrebiček v štalci bedi.
k 9^
se k mamici stisne, ji nosek oblizne in v sanjah zaspi.
Taša Rojko, 4. b
OPICA
9gCO0
Opica mala bi se rada igrala, pa sestre ni doma in brata ni doma.
Opica mala pa sama ven ne sme, zato ne ve, kaj naj počne.
Potem pa pride ptiček in ji zapoje:
»Pridi ven z mano na širno polje.«
I


V
Opica mala takoj z njim oddrvi.
Tam se poigra, zraven pa smeji.
Nato pa starša prideta, opica ju ni videla.
Zelo huda sta bila, ker ju ni ubogala.
Opica mala se ustraši, takoj k njima oddrvi.
Reče: »Pridna bom,
če mi vsak od vaju oprosti!«
Jana Sever, 4. a
/z
Urška Vrtačnik, Eva Podgorelec, 5. a
Vesna Koštomaj, Tamara Vindiš, 9. b
JAZ SEM
ZIMA
Jaz sem mala Kaja, ki se vedno razgibavam.
Na drevesa rada plezam, svojo opico naprezam.
Violino rada igram in nikomur je ne dam.
Včasih pojem, včasih plešem.
S kom?
S prijateljicami od sreče.
Športe rada imam, z vsemi se igram.
Rada imam sonce, ptičke, vse živali.
Za zdravje rada poskrbim zato si sadja obilno zaželim.
Rada včasih ponagajam, a še večkrat pa pomagam.
Sem vesela razigrana in vsako jutro v
dober dan poskočno odskakljam.
Kaja Rutar, 4. b
Zima je prišla, pri nas pa ni snega.
Zima je žalostna.
Kaj vse bi lahko počeli?
Sankali, smučali po snegu drveli in se lepo imeli.
Zima žalostna še bo, če snega še ne bo.
Valentina Esih, 4. b
zmA
Zima prekrila naša je polja, snežinke so padale cele noči, zjutraj sem naredila sneženega moža, da otroke sem razveselila.
Skrbno ovila sem šal mu in dala na glavo še lonec.
Zima pokrila do konca je veje, lepo igrali smo se potem!
Pa je zima v pomlad se razvila. Zdaj rožice lepe zrasle so nam.
Maša Sarič, 4. b



4°
4°
Zima je že tu, juhuhu!
Sneži, sneži za zime tri!
Zima je prišla, juhuhu!
Vsi že se kepamo in snežake delamo.
Zimo kurent že preganja, kmalu bo odšla!
Vendar hitro bo leto naokoli in k nam spet bo prišla.
%p zvom
Zima trka nam na vrata, prebudila bo še moja brata, ki v postelji sladko sanjata. Zvonček zapoje cin, cin, prebudi se moj spomin. Hitro vstanem, se zbudim in k oknu odhitim...
SOLZA
Solza, solza, solzica je kristalno čista.
>c::^§
Ko po licu ti zdrsi, te pri srcu zaboli.
Vsak od nas jo kdaj potoči, saj brez nje ne gre.
Prijateljev nasmeh jo posuši, kot da je ni bilo, nežno izhlapi.
Aldina Clarisa Ban, 5. a
MAVcRICJl
Rumena je v mavrici, ker sonce je rumeno. Zelena je v mavrici, ker trava je zelena. Oranžna je v mavrici, ker žoga je oranžna. Modra je v mavrici, ker morje je modro. Barve so v mavrici, ker rade se svetijo.
Gabriela Anžel, 5. a
ZLMA
Zima je mrzla, mrzla kot led, bela kot sneg in igriva kot smeh.
Ko vidimo zimo, se spomnimo na rimo.
Tisto rimo, ki je povezana z zimo.
Nika Šoštarič, 5. b
zvez<dji
Novoletna zvezda spet je k nam prišla, tisoč čudežev s seboj prinesla in zasvetila.
Novoletna zvezda sveti spet in spet, ko odide leto, pa gre na izlet.
Novoletna zvezda srečo nam prinaša, ko novo leto ugaša.
Novoletna zvezda zdaj odšla je v svet, ko pa leto poslovi se, pride zopet zažaret.
Tjaša Cebek, 5. b
cjlj
(policaj ijppupgijmAJ
Nekega dne policaj na vratih pozvoni, ves zardi,
pa mi napiše kazni za tri.
Tu mi nekaj smrdi,
saj pištola mu s pasu moli.
In ko policaj zagleda medveda, komaj takrat nastane prava zmeda.


Medved hitro zbeži, policaj pa za njim leti.
Skupaj gresta na pomol in pozabita na svoj glavobol.
Na koncu vsi se veselijo ter se z jedačo pogostijo.
SMCRREC
Smrkec plavi tam stoji, se iz grma ti smeji.
Ko pa pride noč,
mali smrkec zbeži daleč proč.
Amadeja Murko, 5. b
NOVO £<E?0
Novo leto je pred vrati, na dreveščku zvončki zlati.
Lučke v temi se iskrijo,
mir in srečo nam želijo.
- „ ^-'O' -p ..
Tonja Šeruga, 5. b
SNEŽINKE
Cin cin cin, cin cin cin
se oglašajo kraguljčki.
Snežinke padajo,
božiček se vozi na saneh,
okrog odmeva njegov zvonki smeh.
Cin cin cin, cin cin cin
se oglašajo kraguljčki.
Snežinke padajo, v mestu se ljudje zabavajo.
na Clarisa Ban, Eva Podgorelec, Urška Vrtačnik, 5. a
MOJA <R£)QXNA DOMOVINA
x
«=sp r
sSESp

O, moja rodna domovina, lepot si svojih vsa prežeta.
O, moja rodna domovina, gozdovi, reke, travniki in polja, od njih sem čisto prevzeta.
V	planinskem raju, tam, kjer bistra Soča poskakuje.
Blejsko jezero pa mirno spi,
Triglav naš tam kraljuje
in brezskrbno v miru spi.
Tam bela se Ljubljana sveti, vsem Ptujčanom v ponos je grad, nihče ne more nam jih vzeti cvetočih v maju ravnin, livad.
O, moja rodna domovina!
V	spominu mi boš ti ostala, da ko bom že stara,
bom otrokom o tebi pripovedovala.
Ivana Ilec, 7. b
Sara Gregorec, Kaja Siebenreich, Katja	Neja Veit, Tea Berghaus
Zinrajh, Damjana Pajnkiher, 7. a	Kosec, 4. a, Kaja Rutar, 4. b
ČVsmVT SVINČNIK
Nekoč v rokah punčke Maje svinčnik je spregovoril, rekel je, naj ga spusti, ker ga tišči.
Pisati je začel kar sam.
Maja je strmela vanj,
kaj pa dela,
si je mislila začudeno.
Svinčnik ji je rekle:
»Pisal bom kar sam, ti le reci kaj?«
Maja še vedno je strmela in svojim ni očem verjela.
Melani Fajt, 7. b
•MOJA KODNA DOMOVINA
Soča, Bohinjka, Pšata, Sava, to naše so kraljice.
Vaš tok lebdi kakor nežne ptice, ko priskakljate ‘spod Triglava, oj ve kraljice!
Soča, ti tako že imaš pesem spisano, vse mi je bilo že prebrano.
Bohinjka, tečeš okrog Bohinja, si prava boginja.
Pšata, si majhna, a prelepa ter nežna kot ptica.
Sava, o tebi preveč za povedati je, velika in lepa si ti.
Naše prelepe kraljice, ostanite takšne nežne kot ptice.

\ f\ CB>i,
Jutri nov dan je.
A kakšen bo ta dan?
Bo nasmejan, razigran ali s soncem obsijan? To jaz sprašujem se.
Bodo jutri ptice žvrgolele ali bodo žabe svatbo imele?
Mogoče jutrišnjega dneva sploh ne bo.
Ali bo jutri padal sneg, ali pa bo zamrznil ves svet?
Mogoče pa vse po starem bo
in ne bo sprememb,
ki bi nas popeljale v čarobni svet.
Qe°oo
jvm
A zdaj več ne sprašujem se, ker sladko že spim in se v sanjah veselim.


Nuša Markež 8. b




mm
mm
Kaj bo jutri?
Nihče ne ve!
Mogoče sneg, ki zasipal bo okolje, mogoče dež, ki zalil nam bo vso polje. Mogoče sonce obsijalo bo vso morje
ali pa se bo skrilo za obzorje.
Zagotovo pa bo jutrišnji dan, prišel hitro na plan, zato v veselju čakaj nanj.
V posteljo odpravi se in ne razmišljaj na jutri, saj te bo presenetil kot sonce v burji.
Karin Zavrnik, 8. b
KjRJlLJ MJVTJAŽ
Kralj Matjaž je dober bil, prijazen in razumljiv, do naroda je bil pošten, a do Turkov neizprosen.
V Krnskem gradu je doma, kjer tudi svoj prestol ima.
Je razmišljal in je mislil, kam bi se odpravil, ko končno se je spomnil, kaj mu nek mladenič je pravil: »Ptuj zelo je star in lep, le pojdi ti tja na potepi«
Pa prišel je kralj Matjaž, je ravno bil kosila čas.
Bila je ura dve al’ tri; do gostilne brž hiti, se na obed mu mudi in zamujat ne želi.
Popolnoma sita sva, še na mizo naslonjena, ko kralj sklene, da se odpravi; še enkrat se lepo mi zahvali, iz srca mi stisne roko, toda nič ne pove, ali še kdaj prišel bo.
Do kočije pospremim ga, vsa srečna in vesela;
»Hvala za kosilo dekle, mogoče kdaj pridem še, ali pa ti obišči me<
Se globoko mi nasmehne.
S kopiti tolčejo vpreženi konji ob tla, da se bodo ravnokar zrušila!
A ker sem prijazna in spoštljiva, sem se domislila načina, da bi jedel pri meni doma, čeprav bi čisto sama bila.
S kuho pohitim, saj lačna sva oba, že čaka na mizi slastna pojedina.
Kralj še zadnjič se poslovi; tokrat le pomaha mi ter tri zlatnike mi pusti in že vidim, kako s kočijo drvi.
Hitro začneva jesti,	Bil je nepozaben dan,
se resnično dobro mu zdi, nenavaden, lep in nasmejan, me prav prisrčno pohvali ki zagotovo mi v spominu bo ostal in mi denar pomoli.	in moj najljubši dan postal.
Pa vendar ne vzamem denarja, kljub temu, da na obisku imam kralja.
V MENI g OKI
Ko začutim bolečino, si želim, da to hitro bi minilo.
Včasih me je tako strah, da ne vem, kaj naj storim.
Takrat sem zelo žalostna, ker me je zelo strah, če bi rekla nekaj,
kar si sploh nisem želela povedati.
Take besede lahko marsikoga prizadenejo,
ker v meni je nekaj,
kar težko povem,
saj ta bolečina mi para srce.
Iskreno vam povem, da ta bolečina, ki mi srce razbija, v meni gori.
Ignacija Janžekovič 8. a
Gabrijela Anžel, Vanessa Gomilšek, 5. a
VMEMgcm
V moji glavi gori, a v srcu žari, ko o tebi se govori.
Nikoli ne govori, da žal ti je bilo, ker meni zameril si se, zagotovo zelo.
Spomini najinih dni, veseli in srečni so bili, dokler sva drug z drugim srečna
Oprosti mi za vse tiste dni, ki zli so ti bili.
Upam, da najina pot, se tu ne konča.
bila.
A misel na naju dva, srečna je bila, ko skupaj drug z drugim, čase sva preživljala.
A zdaj v srcu kot v breznu, se mi z drugo hihitaš.
A upam, da spomniš, se še kaj najinih dni, ko drug drugemu usojena sva si bila.
Se še spomniš tistega dne, ko spoznala sva se, pogovarjala, poljubljala in mnoge reči počela, ki jih takrat nebi smela.
Z ljubeznijo v srcu ljubila te bom, a za vekomaj izgubila te bom, ker od tvojih laži se mi že vrti.
Nikoli več ne bo, kot je bilo, ker zaradi tebe mi je hudo.
In kako močno hudo mi je, ko v srcu misel, nate prispe. Nikoli ne reči, da prepozno je in da najina pot končana je. Skušaj si pomniti lepe trenutke, najboljše, najlepše ter pravljične, ki skupaj sva jih preživljala, drug z drugim oba.
Na srcu mi kamen sede,
v srcu praznina,
oh, ta hudičeva globočina,
ki traja in traja
ter zaradi tebe ostaja.
Nika Taučer 8. b
C£ IMEL CAEPEEIO EJILICO ...
Če bi imel čarobno palico, zamahnil bi z njo, pričaral lepo deklico in poljubil jo toplo.
Če bi imel čarobno palico, bi spet zamahnil z njo, pričaral najlepšo oblekico in šel pred oltar z deklico.

Če bi imel čarobno palico, bi sebi v prid izkoristil jo, pričaral ljubko hišico in v njej živel s svojo ženico.
Če bi imel čarobno palico, bi ponovno uporabil jo, pričaral lepo zibelko, za mojo malo hčerkico.
Če bi imel čarobno palico, bi še zadnjič zamahnil z njo, pričaral bi večno srečo, za mojo družinico ljubečo.
Samantha Kralj, 8. b
Kdo ve, kaj bo jutri?
jvm
w
°ooQ

°S
'OoO
Mogoče bo vesel ali žalosten. Mogoče bo novo rojstvo ali smrt. Nihče ne ve, kaj bo jutri. Bomo dobili dobro oceno?
Se bomo zaljubili na novo? Tega še vedno nihče ne ve.
P° Kakšne bodo jutri sanje?
w
Grozljive, lepe, žalostne
°ooO
Jutri je dan, ko nihče ne ve, kaj se bo zgodilo.
Jutri bo novo jutro, jutri bo novo popoldne, jutri bo novi večer.
Jutri se lahko zgodi karkoli.



^OZNahskT*
-Ti’ J.
a nihče ne ve, kaj se lahko zgodi!
Vanessa Petek, S. b
Odgovorna urednica:
(Pesmi zSrad in uredifi: Mentorica [i^ovnih ustvarjaCcev: grafično odd^ovanje:
ZaCožiCa in izdata:
'Tiskanje:
TTakJjada:
(Diana (BohafjSaSatfi mag. (Renata (DedeCjak^ Vfasta Mfinarič
Lea Kratj (Peter Majcen Osnovna šoka Olge MegCič(Ptuj M.JA.M. tf.o.o. 250 izvodov
V (Ptuju, feSruaija 2012

V.
Domoznanski oddelek
PRVI koraki 2012
35868/2012 a
37.091.8(497.4Ptuj)
5232256
5
$
jo
COBISS ©
KNJIŽNICA IVANA