Leto I. ^ Ljubljana/ soboto 5. julija 1919. Štev. H2. VEČERNI LIST NEODVISEN DNEVNIK + Posamezna številka tO vinarjev. Cene po poštit ta celo leto K 40*-*a polleta . K 20*-xa četrt leta K 10’— za 1 mesec K 3‘5< Za Ljubljano rasseCno 3 K Uredništvo tn upruvn, Kopitarjeva nilra 61. 6, Uredn. lelelon Stev^O. Izgredi ob Wilsonovem odhodu. LDU New York, 3. julija. (Dun. KU. — Brezžično.) Pariški poročevalci newyorških listov javljajo o nemirih, ki so se vršili po ulicah v Brestu o priliki Wilsonovega odhoda. Ves Brest je prepojen z boljševističnim, močno protiamerikanskim duhom. Anarhistični francoski agenti so se zvezali z enakomislečimi Američani, pohajali po mestnih ulicah in kričali: Doli s Clemenceaujem! Doli z vlado!« V pristanišču je snel od drhali najhujskan civilist z nasipa amerikansko zvezno zastavo, jo raz-tigal in pohodil. Drhal je napadla več Ameri- Draginfski nemiri v Italiji. LDU Lugano, 3. julija. O nemirih vsled draginje v Italiji poroča med drugim >11 Se-colo« iz Forlija: Boj proti draginji je povzročil na tukajšnjem živilskem trgu resne dogodke. Ker so se prekupčevalci branili znižati cene, so ljudje uničili vsa živila in živila pripravljena za prodajo, kakor ribe, jajca, zelenjavo in sadje. Vsled tega so trgovci zaprli svoje trgovine in delavstvo je proglasilo splošno stavko, v znak protesta proti draginji živil. Sindaco (župan) je izdal oklic, v, katerem poživlja prebivalstvo, naj ohranijo mir in red, a hkrati ukazuje, da se morajo znižati cene najpotrebnejših živil na polovico dosedanje Tušar predsednik češke vlade. LDU. Praga, 4. julija. (CTU.) Listi poročajo: V včerajšnji seji koaliiranih strank se je v pozni nočni uri sklenilo, da prevzame poslanik Tušar predsedstvo v bodoči vladi. Ta sklep se danes dopoldne naznani pred- sedniku dr. Masaryku. Tušar je že povabil narodne demokrate in ljudsko stranko k razgovoru. Svelila ostane minister za notranja dela. Demobilizacija v Ameriki. LDU. Washington, 4. julija. (DunKU.) Vojno ministrstvo je določilo demobilizacijo ameriške armade na 20. septembra, in sicer na mirovno stanje 233.000 mož. Nemška Avstrija potrebufe podpore entente. čanov, ki so bili prisotni, in je nekatere ubila. 12 Američanov in 10 Francozov je bilo tako poškodovanih, da so jih morali odpeljati v bolnico. Nekateri so bili smrtno ranjeni, trije so že umrli. Položaj je jako resen. Ljudstvo še ni pomirjeno in more priti vsak trenotek do novih izgredov. Proti dvema bataljonoma ameriške vojaške policije se je postavil kar cel francoski polk. Dopusti za ameriške mornarje so ustavljeni. V pristanišču nastanjene ameriške čete ne smejo zapustiti svojega taborišča. cene. Oklic prepoveduje nadalje izvoz pridelkov v druge občine in zahteva, da morajo producenti prinesti svoje pridelke na trg pod pretnjo, da jih bodo sicer rekvirirali. LDU. Berlin, 4. julija. (DKU.) »Lokalan-zeiger« javlja iz Lugana: Nemiri v Italiji, ki jih je povzročila draginja, se vedno bolj_ razširjajo. Forli so zasedle kavalerijske in infan-terijske čete. Plenilci so znesli blago v vrednosti 8 milijonov v delavsko zbornico in so prodali za polovično ceno. Delavske zbornice prevzemajo voditeljstvo in zahtevajo od ljudstva disciplino. Poroča se, da so izbruhnili v Torre (pri Neaplju) resni nemiri. V Genovi stavka 5000 kovinskih delavcev. LDU. Lyon, 5. julija. (Brezžično.) Kakor fcrzojavlja svojemu listu dunajski poročevalec »Tempsa«, je nemško-avstrijski državni tajnik za zunanje stvari dr. Bauer imel v sredo na kongresu delavskih svetov govor, kjer je izvajal, da mala in gospodarsko uničena Nemška Avstrija ne more obstojati drugače, kakor z LDU. Belgrad, 4. julija. Povodom današnje proslave ameriške neodvisnosti je bil pri tukajšnjem ameriškem poslaništvu ob 11. uri slovesen sprejem. Poslanika je pozdravil v dovoljenjem in s podporo entente. Nemško-avstrijska vlada da se mora zato odreči vsaj začasno priklopilvi k Nemčiji, ker nima dovolj moči, da bi izvršila to združenje proti volji entente. Dr Bauer jc poudarjal, da je glavna stvar ohranitev enotne proletarske fronte. prestolonaslednikovem imenu dvorni maršal polkovnik Domjanovič, v imenu kraljevske vlade podpredsednik dr, Korošec, v imenu narodnega predstavništva dr. Pavlovič z ne- katerimi narodnimi poslanci, v imenu vojska zastopnik vojvode Mišiča polkovnik Kalafu« novič in v imenu pravoslavne cerkve metropolit Dimitrije. Poleg teh osebnosti so čestitali ameriškemu poslaniku tudi vojni minister general Hadžič z načelnikom vojnega ministrstva polkovnikom Jovanovičem, pomočnik ministra za zunanja dela Gavrilovič, načelniki zavezniških vojnih misij in zastopnik ameriške kolonije. Zvečer se vrši pri ameriškem poslaništvu zabava, na katero so povabljeni člani ameriške kolonije in več naših ugled nih osebnosti. Vprašanje Tirolske. LDU. Innsbruck, 4. julija. (DunKU.) De želna skupščina je sprejela v svoji seji izjavo v kateri zahtevajo tri stranke, da se ohrani enotnost in samoodločba dežele. Tozadevni sklepi so bili sprejeti soglasno. LDU. Bern, 4. julija. (DunKU.) Angleški časopisi priobčujejo razglas, ki ga je podpisala vplivna osebnost in lci govori v prilog nemški južni Tirolski. LDU, Inomostj 4. julija. (DKU.) Deželna skupščina je izrazila željo, da se tirolski zastopniki, po Pet it Journal« zastopniki velesil pečali z italijanskimi zahtevami v Mali 'Aziji. >Petit Parisien« pravi, da so se pri tej priliki dotaknili tudi jadranskega vprašanja, dočim trdi »Action Francaise«, da so v omenjeni seji razpravljali samo o razmerju Italije do drugih velesil in o njenem splošnem položaju brez ozira na posamezna pereča vprašanja. LDU. Lyon, 5. julija. (Brezžično.) >Temps< poroča o stanju poslov mirovne konference: Aliirane in asociirane vlade so trdno odločene, zagotoviti z vsemi sredstvi takojšnjo izvršitev mirovne pogodbe, v kolikor se nanaša na Poljsko. V soboto popoldne se bo sestala k seji komisija za izvršitev teritorijalnih in političnih klavzul mirovne pogodbe. Komisiji naeeljuje Andre Tardieu. — V petek zjutraj ie zborovala medzavezniška komisija za zvezo narodov. Bazpravljala je o odgovoru na noto nemško-avstrijske delegacije o zvezi narodov. IV petek popoldne je imela sejo komisija za proučevanje problemov, ki se nanašajo na novo nastale države. Pečala se je v prvi vrsti z vprašanjem varstva manjšin. Takozvana baltiška komisija, ki je tudi zborovala v petek popoldne, se je bavila s prehrano pokrajin ob Baltiškem morju, kakor tudi s težkočami, J?i so jih povzročile tem deželam nemške čete. Hsvoz Iz Amerike. LDU. Pariz, 5. julija. (Brezžično.) Iz Wa-shingtona poročajo: Ameriški departement za trgovino javlja, da se je meseca maja 1919 izvozilo iz Zedinjenih držav blaga za 606 milijonov dolarjev. Poštne zveze z Nemško Avstrijo. LDU. Pariz, 4. julija. (DunKU.) Francoska poštna uprava razglaša, da je poštna zveza z Nemško Avstrijo zopet prosta. Odpravo naslovov. LDU. Berlin, 4. julija. (DunKU.) Pruska deželna skupščina je sprejela predlog, ki se tiče odprave naslovov in redov. Hindenburg. LDU, Nauen, 4. julija, (Brezžično.) Gene-ral-feldmaršal von Hindenburg, ki je še nedavno temu zaprosil, naj se odpusti, Čim se sklene mir, je v četrtek zapustil Kolberg. Ob tej priliki je poslal ministrski predsednik tfeneral-feldmaršalu von Hindenburgu nastop- Eo brzojavko: V imenu državne vlade lzre-am Vam ponovno našo trajno hvaležnost za vse Vaše delo v prid domovine. V dnevih sile ste bili poklicani, v dnevih še hujše sile končujete svojo nalogo. Mi, ki nas sili dolžnost, da vztrajamo na svojih mestih, želimo vedno slediti Vašemu vzoru v načinu, kako ste stavili svoje dolžnosti napram domovini, nego osebna čuvstvovania in naziranja. Iz pokrajine. k Komisije za preživljanje. Prejeli smo: Splošno znano so te komisije že v stari Avstriji zanemarjeno in na polžev način delovale. Ta krivda pa se je zvračala na uradništvo razsule Avstrije. Kdo pa je vendar kriv, da se tudi sedaj v Jugoslaviji tozadevne prošnje kar po več mesecev zavlačujejo in kadar se reši, se reši površno. Nekatere točke prošenj pa komisija preskoči kakor zajec jarek. Ker so pri teh komisijah tozadevne reklamacije brezuspešne, je vprašati javno, če je treba tudi v Jugoslaviji prav poštene metle, da se taka površnost odpravi. Nujno potrebno je, da se take iz raznih potrebušnjekov obstoječe komisije in uradniško osobje, ki bede revnejših slojev ne poznajo ali poznati nočejo, s točnejšimi in vestnejšimi člani nadomesti, ki naj bi se zanimali za tozadevne posle, ne pa postranske stvaii. Merodajni krogi naj že vendar poskrbijo, da se tako zavlačevanje in pridrževauje prispevka, kateri je v naprej, ne pa za več mescev poznej plačljiv, odpravi. Ako se take rriJnje ne rešujejo strankarsko, je sklepati, da se pri teh komisijah nahajajo skladišča, p.dna aeic-enih spisov. k Žiri. Šolska prireditev, ki se je vršila 22. junija in ponovila 29. junija 1919 je jako lepo uspela. Navzoče občinstvo je bilo s prireditvijo več kot zadovoljno. Dobiček, ki se vpo-rabi za nabavo nove šolske zastave, znaša 621 kron. k Predsednik društva orožniških upokojencev SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani vabi svoje somišjjenike na sejo, ki se vrši v nedeljo dne 13, julija 1919 ob 16. uri popoldne v restavraciji »Novi svet« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Dopis društva državnih uslužbencev kraljestva- SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani. 2, Dopis člana Jakob Kozjeka, 3. Sprejetje priglašenih članov, 4, Slučajnosti. k Mestna trgovska šola v Celju. Vpisovanje v dvorazredno deško trgovsko šolo in, pripravljalni letnik, ter v dvorazredno dekliško trgovsko šolo za šolsko leto 1919/20 se vrši 16. in 17, septembra 1919 od 9. do 12. ter od 15, do 17, ure. Pojasnila (pismena ali ustmena) o sprejemu, stanovanju, preskrbi i-dr. daje — Ravnateljstvo, k Toča vsoteški župniji. V četrtek, dne 3. julija je toča pobila po soteški župniji v vaseh Soteska in Drenje. Padala je kot oreh debela od 11. do 12. ure. Škoda je posebno ve- lika na trti in žitu. Zadela je deloma tudi Vel, Lipovec v ajdovski župniji. k Toča ie v četrtek, dne 3, t. im, močno potolkla velik del semiške župnije. Padala je silno debela in napravila ogromno škode, zlasti v Rožnem dolu, na Pribišju. Hribu, Breziu, Podrebru in sosednih vaseh. Prosimo merodajne činitelje pomoči. 0 . k Radoviča na Belokranjskem. Dne -L julija popoldne ob 1 .uri so se pridrvili pogubo-nosni oblaki preko Gorjancev. Dasiravno ni bila velika vročina in je delj časa že deževalo, se je naenkrat vsula strašno debela toča, še debelejša, kakor gramoz, s katerim ceste sipljejo. Uničeno je vse. Ljudstvo zbegano, boso in skoraj nago tava okoli iu ne ve, kaj početi. Zaloge živil so pošle. Ječmen, prvo žito, katero reši ljudstvo, da od gladu ne pogine, je z vsem drugim v zemljo zabit. Kaj bo pa prihodnje leto? Vlada SHS, ako nam takoj ne priskočiš na pomoč, poginemo gladni, bosi in nagi. k Najdeno okostje. Sirar Jakob Šest iz Sludora, občina Srednja vas je tamkajšnji orožniški postaji naznanil, da je v Ukani pri Zlatorogu v hribu takozvani »Podgrad« našel človeško okostje. Na lice mesta došla orožniška patrola je dognala, da je po zunanjosti soditi, bilo to okostje kakega pred več leti ponesrečenega vojaka, ki je v tamkajšnje ska- lovje zašel in se ubil, kar je soditi po ostali^ čevljih in trohneli obleki. Okostje so pokopali na vojaškem pokopališču pri > Zlatorogu«, ut ^ Ukradene klobase in nakup sumljivega blaga, brane Pirc in Ivan Bizjak sta ukradla iz vlaka, ko je odpeljal iz Laz, 1 zaboj klobas. Bizjak je skočil na vlak in je vrgel zaboj doli, Pirc ga ,e pobral, zidar Anton Marinčič/ki je to videl, je pa odpeljal zaboj. Klobase so razprodajah tudi Andrej Marn, Anžič in tudi Helena Kovač je dobila 10 klobas. Pirc je pravi postopač, ki je v svoji delavski knjižici popravil svoje rojstno leto 1899 v 1900, da bi mu ne bilo potrebno odriniti k vojakom. Dalje sta Pirc in Martin Gostinčar kupila, kakor pravita, 5 Žakljev moke od laških vojakov, ki so io prodajah za kure in jajca. Končno sta pa Pirc in Gostinčar vzela več Žakljev moke, ki so Ježali na progi, ko_ se je odpeljal neki vlak z živili. Sodišče je prisodilo za opisane tavine Pircu 6 mesecev težke ječe in 50 kron globe radi nakupa sumljivih reči, Bizjaku 6 mesecev, Marinčiču 1 mesec težke ječe, Andreju Marnu 14 dni težke ječe, Heleni Kovič 3 tedne težke teče, Gostinčarju 3 mesece težke ječe in 50 kron globe. k Centralna uprava, podružnica v Ljubljani išče 4 osebe, vsaj deloma vešče angleškega jezika, kot spremljevalce transportov iz Poljske republike v Slovenijo. Prosilci se morajo takoj javiti ter najpozneje v ponedeljek 7. t. m. zjutraj nastopiti službo. Služba je začasna, plača po dogovoru. (V poštev bi prišli ljudje, ki so prej živeli v Ameriki, m pr. delavci, mornarji itd.) Is LfuMjane. 1 Umrl je danes zjutraj v deželni bolnici' gsp. Anton Jeglič, prvi nadpaznik v prisilni delavnici in ljubljanski občinski svetnik, Pogreb bo jutri, v nedeljo, ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice. N. p, v m.! 1 Mlada, čudežno izborna srbska umetnika Milan m Dušan Jovanovič priredita v p o -ne del j ek, dne 7. julija zvečer ob 20, uri v Unionski dvorani na mnogostransko od občinstva izraženo željo še drugi koncert s povsem novim sporedom. Vstopnice se dobivajo od sobote opoldne naprej v trafiki v Prešernovi ulici 54. 1 II. koncert Jovanovičev v Glasbeni Matici. Spored II. koncerta bratov Milana in Dušana Jovanoviča v ponedeljek, dne 7. julija 1919: I. del 1. Paganini: Koncert (D-dur). 2. a) Cajkovskij: Chanson triste. b) Mozart: Me-nuett. c) Handel: Menuett. 3. Wieniawslti: Souvenir de Moscou. II. del 4. Sara sate: Car-men. Fantazija. 5. Vieuxtemps: Balade in Po-lonaise. 6. Ševčik: Fantazija. _1 »Filatelistični klub za Slovenijo« v Ljubljani se je ustanovil. Gospodje in gospe, ki želijo pristopiti k temu klubu, kateri jim nudi priliko si pridobiti po ceni pismene znamke, naj izvolijo svoj pristop pismeno prijaviti t. č. tajniku Miroslavu Černe v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16. Vsak član kluba jc obenem tudi član hrvatskega filatelističnega društva, ter dobiva kot strokovni list »Jugoslovanskega filatelista«, — Odbor, 1 Žalosten položaj vpokojcnccv, invalidov, vdov in sirot juž. žel. Prejeli smo: Še enkrat in zadnjič se oglasimo v javnosti in vprašamo, kaj bo vendar z nami. Trkali in prosili smo že vse povsodi, a kaj smo dosegli, da se nam la bedni položaj vsaj nekoliko izboljša? V peti A letih te hude draginje smo dosegli, da je uprava juž. žel. zraven pokojnino v dveh obrokih izplačala enim 160 in drugim 200 kron podpore; to je bilo vse kar smo dosegli. Predstavite si invalide, kateri so za vsako službo nesposobni in jih je veliko s štirimi ali še več otroci, ki še obiskujejo šolo, in pa slarčke, ki komaj lezejo okrog, kako naj si eni ali drugi še kaj prislužijo, da bi ložje izhajali? Do se- Izpred ljubljanske porote. Detomor. Marija Brodar se danes zagovarja pred ljubljansko poroto, ker je obdolžena hudodelstva detomora. Njen mož živi že sedern let v Ameriki, Zadnja štiri leta sploh ni dobila nobenega poročila od njega. Brodarjeva obdeluje v Brezniku zadolženo posestvo in preživlja dvoje zakonskih otrok v starosti 6 do 8 let. Pri delu ji je pomagal možev brat France. Med njima je nastalo razmerje, ki ni bilo brez posledic. Brodarjeva je letos dne 26. marca ob treh zjutraj porodila dobro razvitega dečka. Radi revščine in strahu pred možem, če se kdaj vrne iz Amerike, je dejala otroka kake pol ure po porodu v pisker, napolnjen z vodo tako, da ga je vtaknila z glavico doli in se je otrok precej zadušil. V loncu ga je pustila dva dni, nato ga je zakopala v zadnjem koncu hiše, kjer ga je našel 30, marca orožnik. Senatu predseduje podpredsednik deželnega sodišča Regally, votanta sta dvorni svetnik Andoljšek in višji sodni svetnik Persche. Obtožbo zastopa drž, pravdnik dr, Modic, obtoženko, ki priznava, zagovarja dr. Tominšek. Državni pravdnik je zahteval, da naj porotniki stavljeno jim vprašanje potrde, ker je pripoznala, da je vedela, kaj da je delala. Zagovornik je prosil oprostitve razsodbe, poudarjajoč, da takrat, ko je otrokovo glavo vtaknila v lonec, ni pravzaprav vedela, kaj da je delala. Predsednik opozarja y svojem resumeju na okolnost, da je bil otrok rojen živ, kakor je izpovedal izvedenec. Porotniki so na stavljeno jim vprašanje odgovorili z 9 ne in 3 z da, nakar je razglasil predsednik RegaIIy oprostilno razsodbo. Mlad tat. Pred poroto stoji S. Z., čevljarski pomočnik, rojen in pristojen v Ljubljano. Obdolžen je tatvine obleke in blaga za obuvala v skupni vrednosti 8447 K 50 vin. in vloma. Kratek potek njegovih dejanj je sledeči Dne 27, aprila je prišel v Židovsko ulico k neki delavčevi ženi neznan fant, ki je prinesel moško suknjo, da naj mu jo shrani, češ, da je njegova, dasi je vzbudil v ženi sum; ob. ljubil ji je nagrado, Žena je naznanila stvafl nekemu stražniku, ki je dejal, naj suknja shrani in naznani fanta, ko pride ponjo, kae je tudi storila, a jo je fant, sluteč, da je ovaden, odkuril. Kmalu potem so izvedeli za vlom pri Kassigu v Židovski ulici, kjer je bil odnesel storilec 1 suknjo, 1 plašč in 1 lisičjo kožo. Par dni pozneje so pomočnika izsledili in ga aretirali, ki je vlomil v Kassigovo delavnico zato, ker je bil tam dobro znan, ker je bil tam že en dan pred vlomom in si je vse natančno ogledal. Zanimal se je tedaj tudi za plašč, ki je visel v delavnici in vprašal po njegovi vrednosti. Vlomil je na ta način, da sa je z odskokom oprijel za okno, ubil s pestjo šipo, odprl znotraj zapah, vrgel, kar je vzel, skozi okno_, skril plašč pod stopnice v veži, suknjo pa je nesel k imenovani ženski. Obdolženec trdi, da vloma ni izvršil po noči, a priče trde, da je to nemogoče storiti o dnevi, ker bi bile sicer stranke slišale po-ijanje šip. Obdolženec svojega'dejanja ne taji. Od sobote do nedelje dne 24.—25. maja' t. 1, je bil izvršen vlom v delavnico čevljarskega mojstra Petra Gregorca v Tržiču, Ko: je bil namreč S. Z. priznal vlom pri Kassigu, je bil izpuščen na svobodo in je izginil y Kranj, kjer je stopil v službo pri Ivanu Per-nušu in se je odpeljal v Tržič, kjer se je potikal okrog do polnoči. Nato je šel k delav-i nici čevljarja Gregorca, kjer so mu bile razmere znane in je izvršil vlom na ta način, da1 je odbil pri oknu košček šipe, odprl kavelje, zlezel skozi okno in vzel, kar mu je prišlo pod roke. Ko je šel na kolodvor, je prosil nekega stražnika, naj mu pomaga nesti en zak vitek. V stražniku pa je obudil sum, zato je šel ta po orožnike in po Gregorca, ki je, pri-šedši na kolodvor, koj spoznal svojega bivšega pomočnika in vzel blago nazaj. Orožnikom pa se je S, Z, izmuznil in se peljal vi Kranj, kjer so ga potem aretirali, Ta je bil svoječasno tudi ogoljufal mojstra Gregorca za hrano na ta način, da je jedel v dveh gostil-) nah na njegov račun. Razprava se ob zaključku lista še nadaljuje. iaj smo delali dolgove, kaj pa sedaj, ko nam nihče več ne zaupa in kako bomo mi naše dolgove poravnali, to nas hudo skrbi. Naša nprava ima trdo srce in zaprta ušesa; prosili gmo tudi naše stanovske tovariše, kaieri še opravljajo službo, naj bi nam pomagali, da vender dosežemo vsaj polovično draginjsko doklado njim enako ali vse prošnje so bile 'zastonj. Se en korak storimo, predno umremo lakote. Obračamo se s ponižno prošnjo na gospode poslance v državnem predstavništvu v Belgradu, naj nam blagovolijo priskočiti na pomoč in izposlovati draginjsko doklado in nas rešiti. Obenem prosimo gospode poslance, da se vsem vpokojencem brez razlike, katerega lela da je bil kateri umirovljen enakomerno uredi pokojnino. S trdnim zaupanjem gledamo na naše gospode poslance v Belgradu in prosimo hitre pomoči, za kar jim bomo zelo hvaležni. 1 Ljubljanska pošta. Če vržeš pismo v poštni nabiralnik glavne pošte v Prešernovi ulici ob 9. uri zjutraj, je dostavljeno drugi lan zjutraj, oziroma dopoldne in ne šele tretji Jan kakor bi kdo mislil. Kaj takega bi človek liti v Aziji ne pričakoval. V vseh kulturnih mestih sveta je naznanjeno, ob kateri- uri se pobira pošta iz nabiralnikov; mi bi v svoji skromnosti želeli to vsaj pri nabiralniku na glavni pošti. Na vsak način bi bilo dobro, da že pisma ne pobirajo 1 dan pred raznašanjem. 1 Zakaj je to dobro? Tistih 5 mlado-etnih fantov, ki so jih pripeljali vklenjene m ostro zastražene pred poroto zaradi znane :atvine pri Oblaku na Vrhniki, so zato tako stražili, ker so nameravali, kakor smo poizvedeli, iz preiskovalnega zapora pobegniti, kar bi se jim bilo posrečilo, da jih ni izdal neki sotovariš, katerega niso marali r odrešiti«, češ da je preneumen. Sicer je pa eden oproščenih fantov že zopet včeraj poslušal porotno razpravo. 1 Kdo je bil? V cvetnem tednu sem v Ljubljani pred dolenjskim kolodvorom zamenjala z neko kmečko žensko, ki se je pripeljala z vlakom ob 9. uri dopoldan za 70 jajc m 2 kg masla šest metrov črnega klota (dva kosa po tri metre). Nujno bi rabila ime te ženske, ker bi se s tem rešila velike preteče nesreče. Globoko hvaležna ji ostanem, če mi ona sama ali pa kdo njenih domačih nemudoma javi njeno ime in natančen naslov. Julijana Ži-oert, Sp. Šiška, Maurer jeva ul. št. 213. 1 Zaradi sladkorja. Pred deželnim sodiščem je bila' te dni razprava proti Alojziju Lipičerju, ki stanuje v železniških vozovih. Nekega dne sta prišla dva srbska vojaka, ki sta zahtevala, da naj spravi pet vreč sladkorja, Izpočetka se je branil, a zbal se ju je in je spravil sladkor. Ko je pa poizvedoval policijski agent po nekem ukradenem usnju, je Lipičer celo zadevo naznanil agentu in so agnoscirali dotična _ vojaka. Sodišče je Lipi-Čerja soudeležbe pri tatvini oprostilo, ker je spravil sladkor iz strahu, 1 Rezanje tapet v železniškem vozu, Iva-Perska zvezda«. s London 'slavi rusko plesalko Karsaviao, Ruska plesalka Karsavina je prispela v London in je takoj stopila v stare stike, ki iih je ri svojih prvih nastopih 1, 1911—1914., ko je ila v Londonu z ruskim baletom. Angleži so navdušeni za Karsavino, Za vstopnice k njenim produkcijam se kar tepo. Kraljevi dvor jo je vzel v svojo zaščito ter jo vabi k slavno-' stfm, ki so po starih angleških predpisih sicer nepristopni navadnim občanom. Krasna plesalka svetovne slave je popolnoma očarala hladne Angleže, Če se v svojem avtomobilu prikaže na londonskih ulicah, jo pozdravlja občinstvo s povsem neangleškim navdušenjem ter ji meče v voz cvetlice, Karsavina je poročena z Angležem, s katerim je živela za svetovne vojske v Egiptu. s Umetnina najdena v Rimu. V starinski viti pri Rimu so našli orjaško popolnoma ohranjeno soho iz grškega marmorja. Zdi se, da gre tu za Hero iz dobe Fb lijev. Lepa glava je vsaj podobna glavi Here v muzeju Farnese v Neaplju. s Lasje, strela in blisk. V vojski je bilo dognano, da so vojakom na bojišču siveli in izpadali lasje vselej po napadih z granatami ali po bobnajočem ognju. Zanunivo pin poStnma računa posebej in naice-nejc. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani. (fa) Ubežnik. Povest. Špansko spisal Ferman Caballero. Prevel Al. P. (Dalje.) Kadar ga je videla Dona Liberata prav slabe volje in osornega, mu je navadno rekla: »Dn Leopold o, priporočite se vendar svetemu Cajetanu, zastopniku božje previdnosti. Seveda človek pri tem ne obogati; a nikdar vam ne bo manjkalo vsakdanjega kruha. Le zaobljubite se mu, in videli boste, da vam bo pomagal iz zadrege.« »Ali niste pri zdravi pameti!« je ogorčeno vzkliknil Leopoldo. »Ali mislite, da sem ravnotak praznoverski sanjač kot vi?« In v svojo veliko žalost so našle ženske, kadarkoli so stopile v sobo, svojega ljubljenega patrona svetega Cajetana — z obrazom obrnjenega v steno. »Ali vidite,« je rekel potem Leopoldo, po vzročitelj tega prešernega čina; »ali vidite, svetnik vam obrača hrbet. Čudež! Čudež! Hitro po spominsko ploščo, v večen spomin na to, da svetniku nič kaj ne ugaja, če se ga neprestano — tako kot vi — nadleguje s prošnjami.« Ko nekega dne ni vedel, kaj bi počel, je odšel v kaplanov oratorij. Kaplan, ld ga ravno ni bilo doma, je zelo rad kaj slikal, in imel je ravno skoraj dokončano sliko na stojalu, sliko svete Aner ko poučuje Devico Marijo. „ . Komaj je Leopoldo sliko zagledal, že je brez pomisleka poiskal čopič s črno barvo in narisal na prazne liste odprte knjige, ki jo je držala svetnica v rokah, besede: »Ustavna listina.« Potom je malomarno žvižgajoč odšel in splezal na stolp, kjer se je na obzidku po-dolgem vlegel na trebuh in pričel z zanimanjem opazovati zaliv, ne da bi mislil na to, kaj je storil. Kadar je Don Jose z ženo in sestro pričel po stari navadi te družine moliti za kralja, je z nepotrpežljivim in jeznim vzklikom prekinil njihovo molitev: »Kaj vas pa briga kralj? Kralj je ravno-tako grešnik kot jaz, in vrhutega še norec, kot vsi, ld molijo zanj!« Tedaj so se navadno prijele svakinje za glavo in vzkliknile: »Za božjo voljo, za božjo voljo! Kaj takega se ne sme reči niti v šali, milostljivi gospod! Kajti Bogu moramo dajati, kar je božjega, in cesarju kar je cesarjevega! Tako stoji v evangeliju.« In Don Jos6 je pristavil: »Kralja je postavil na prestol Bog in mi ga moramo spoštovati. Ali razumete, mladi gospod? Ubogati moramo, ne pomaga nobeno javkanje. Zato je pa postavni kralj, zapovedovanje mu je že kar tako v krvi, že prirojeno. In to je vse kaj drugega kot sto takih kralj i-6ev,eden slabši kot drugi, ki bi nam radi odprli vrata, skozi katera ne bi prišlo nad nas nič drugega kot — nesreča.« »Kadar bom enkrat petindvajset let star,« je ogorčeno odgovarjal Leopoldo, »in ko bomo imeli ustavo, bom poskrbel, da me izvolijo za poslanca — in samo zatp, da bom mogel vam in vsem drugim, ki klečeplazijo pred knezi in jih obožujejo, zamašiti usta.« »Prav rad vam verjamem kaj takega, prav rad verjamem, da bodete to napravili, kakorhitro bodete imeli zopet moč v svojih rokah,« je pritrjeval Don Jose. »A resnici, resnici ne bodete mogli zamašiti ust; in če ne bo mogla govoriti s človeškimi ustnicami, bo govorila z dejanji. Razumete, mladi gospod?« »Kdaj bom vendar enkrat prost tega zakletega gradu; te blaznice, te trdnjave stare krame, glavnega stana neumnosti, pribežališča zaspancev, tega trdnega gradu Status-quo!« je vzkliknil Leopoldo in vrgel stol po tleh. IV. V MESEČNEM SVITU. Ko se je stemnilo, so se zbrali uekega večera prebivalci gradu na nekdanjem zbirališču, da bi se nasrkali svežega, oživljajočega zraka. Že je poslalo solnce visokemu stolpu svoje zadnje pozdrave — onemu stolpu, ki se je vzpenjal visoko nad vse druge stolpe, kakor bi jih postavil okoli sebe kot spomenike V3eb stoletij, ki jih je preživel. Mesej, ki se je polagoma in tiho pripeljal na nebo. jih je obseval s svojo žalostno, medlo lučjo, kakor bi bil velika mrtvaška sveča, ki jo je prižgal čas svojim preminulim hčeram. Visoko nad mesecem so trepetale zvezdice tako veselo, kot bi gledale svojagp sbarnika. Domače živali našega gradu so se včasih zaspano oglasile, že napol v spanju, ko so nenadoma, kot z neba, zadoneli bajni glasovi. Ko so se oglasili ti ljubki glasovi v resnobnem, tihem gradu, tedaj se je zbudil odmev, ki je spal že odkar so utihnile zadnje trom-pete in rožnice, v sladkem presenečenju iz spanja, ko je zaslišal Rasinijeve melodije. A odmev ni bil edino tako prijetno presenečeno bitje: z njim so se veselili vsi ostali prebivalci gradu. Golobčki gori na obzidkih so obračali svoje glavice na vse strani in iskali s svojim veselim pogledom krilatega pevca, slavčka. Zajčki so prilezli iz svojega udobnega stanovanja, se postavili na zadnjo noge in si po taktu godbe pričeli snažiti 9 prednjima tačicama svoje brade. Liščki in kanarčki so postali naenkrat vsi navdušeni in pričeli so tresljati s svojim najčistejšim glasom najlepše poskočnice, kakor bi se hoteli združiti v zbor s temi krasnimi melodijami. Domači petelin je majestetično prikorakal izpod figovega drevesa, kot Ahil izpod svojega šotora, in dvigal pri tem svoje noge^ tako umetno in enakomerno, kot izšolan konj. Domačih kokoši pa, ki so že od nekdaj najbolj prozaične živali, tudi to ni moglo odvrniti od njihovega edinega opravila: mirno so si iskale zrna za kljun in gnezda za jajce. »Kaj je to?« je vprašala kaplanava gospodinja. »To je Don Deopolvo,« je odgovorila Dona Escolastika. »Da bi te ta in oni s tvojim Deopolvom!« je pripomnil Don Jose. »Kolikokrat sem ti že rekel, da mu je ime Leopoldo, Leo-pol-dol Razumeš?« Dona Escolastika je prikimala in nadaljevala : »Don Deopolvo je dobil torej danes zjutraj svoje stvari, ki mu jih je še mogol rešiti njegov prijatelj; med drugimi stvarmi je bila tudi njegova flavta, in sedaj piska nanjo gori na zvoniku — in kako dobro zna!« »Krasno!« je prikimala cerkovnikova nečakinja, ki bi bila prav tako lahko njegova teta. »Tako lepo je, kot bi prihajali glasovi iz nebes, kot bi muzicirali sami angeli.« (Dalje.) Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Ccnčič. Tisk« Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,