Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto. . . $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov jjj GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki TKUKTOH FIUINI: 4087 C O K TULNDT. Entered m Second-dug Hatter, September 31, 1108, at She OfflM st lew York, V. Y, the Act of of March 9» 187», (TELEFON PX8AKNX; 4881 POXTLAltlW. NO. 108. _ ŠTEV. 108. NEW YORK, SATURDAY, MAY 8, 1915. — SOBOTA 8. MAJA 1915. VOLUME »»m LETNIK TXTTI, CUNARD PARNIK "LUSITANIA" TORPEDIRAN. NAD 900 MRTVIH, NAD 200 AMERIKANCEV. WASHINGTON OSUPEL, KO JE IZVEDEL VEST. I UMIRAJOČE IN RANJENE SO PREVEDLI Z DRUGIMI PREŽIVELIMI VRED V QUEENSTOWN. — DRUGE SE JE ZOPET IZKRCALO V KINSALE IN CLONAKILTY. — STEWARD PRAVI, DA STA BILA ODDANA DVA TORPEDA. Položaj v Karpatih. Bitka pri Dunajcu. Nemci poročajo, da je roška ar. mada v Karpatih čito obkoljena. Rusi so se nmaknili proti severa. RUSKO POROČILO. Nemške in avstrijske čete so prekoračile Vislok. Odbiti ruski napadi v južnem delu Galicije. MESTO NAPADA. NAPAD SE JE IZVRŠILO NEKAKO OSEM MILJ OD IRSKE OBALI VČERAJ POPOLDNE. — PREŽIVELI PRIPOVEDUJEJO O JUNAŠTVU ČASTNIKOV 4 * LUSITANTE *\ — PREDSEDNIK WILSON JE DOBIL ZVEČER BRZOJAVKO TER JE V RAZBURJENOSTI SAM ODŠEL IZ BELE HIŠE. London, Anglija, 8. maja. — Najmanj 900 človečkih življenj je bilo izgubljenih, ko je bil parnik Lusitania'' torpcdir&n brez vsakegasvarila in ob belem dnevu včeraj popoldne od nekega nemškega podmorskega čolna. Glasom izjave prvega častnika Jones pa je izgubilo celo 1500 ljudi življenje. Med mrtvimi je najbrž tudi kakih 200 Amerikancev, ker jih je bilo na krovu nekako 400. V brzojavki iz Queenstown, ki je došla danes o polnoči, se glasi: "Dosedaj se je tukaj izkrcalo 520 potnikov "Lusitanie". Deset ali enajst čolnov je že prišlo do brega, drugih se pa še pričakuje. Motorni čoln "Elizabeth" je dospel v Kinsale ter sporočil, da je vzel na krov rešence rešilnih čolnov. Neki vlačilni čoln iz Cork je prevedel rešene v Queenstown. Bili so povečini ženske in otroci. "Lusitania ni mogla spustiti v morje veliko svojih rešilnih čolnov. — Majhni bolnici v Kinsale in Clonakilty sta prenapolnjeni s preživelimi. Jf Veliki Cunard parnik pa počiva sedaj na morskem dnu, nekako Osem milj od Kinsale Head in dvajset milj od uhoda v Queenstown pristanišče. V London so došle tekom noči brzojavke, da so trije pamiki prevedli preživele v Queenstown. Admiraliteta pravi, da se jih je pet do šeststo že izkrcalo v Clonakilty in Kinsale, v katero zadnje pristanišče so prišli čolni s pomočjo nekega grškega parnika. Motorni ribiški čolni, ki so se nahajali v bližini pozorisča nesreče, so pobrali kolikor mogoče veliko brodolomcev z čolnov ter jih prevedli v veliki vlačilni čoln "Stormcock". En steward, ki se je nahajal v prvem čolnu, ki je dospel v Kinsale, je izpovedal, da je izgubilo najmanj 900 ljudi življenje. Katastrofo je opisal sledeče: "Potniki so bili ravno pri obedu, ko se je prikazal neki podmorski čoln ter oddal dva torpeda, ki sta zadela "Lusitanio" ter povzročila strašno eksplozijo. Kapitan Turner je dal takoj povelje, naj se spusti v morje rešilne čolne. V vodo se je spustilo deset čolnov in 400 do 500 potnikov je stopilo v te čolne. Čoln, v katerem sem se nahajal jaz, se je z drugimi vred približal deželi in vzel nas je na krov "Stormcock". Bojim se, da je bilo le malo častnikov rešenih. Obnašali so se hrabro. Le petnajst minut je minulo od torpediran j a pa do časa, ko je izginil parnik v valovih. Bil je strašen pogled.---" Krog polnoči je objavila admiraliteta, da je bil parnik napaden brez vsakega svarila iu ob belem dnevu. V neki brzojavki na "Daily Chronicle" iz Queenstown se glasi, da je bilo oddanih sedem torpedov in da je le eden teh pogodil ravno sredino ladije. Nobenega dvoma ni, da je bil podmorski čoln, ki je povzročil to velikansko nesrečo. PARNIK, KI JE HITEL NA POMOČ, NAPADEN. Nadalje se poroča, da je zapazil parnik "Narrangasett" podmorski čoln, ki je najbrž potopil "Lusitanijo". Ta podmorski čoln je izstrelil torpedo na "Narragansett", ki pa ni pogodil cilja. Parnik je nato hitel na pomoč preživelim katastrofe. Petnajst minut po sprejemu signala na pomoč SOS se je skoro popolnoma izpraznilo Queenstown pristanišče. Vse je hitelo na po-zorišče nesreče, v upu, da pomaga pri rešitvi. RAZPOLOŽENJE V WASHINGTONU. Washington, D. C., 7. maja. — Novica o potopu "Lusitanie in vesti o velikih izgubah človeških življenj so pretresle Washington na način kot se to še ni zgodilo izza časa, ko je bila pognana v zrak križarka "Maine". Prvotna poročila, da se je vse potnike in moštvo rešilo, niso dajala povoda, da bi se smatralo razmerje med Združenimi državami in Nemčijo kritičnim. Ko pa je postalo gotovo, da se nahaja med žrtvami nemškega barbarstva in divjanja tudi veliko Amerikancev, se je pričel vsakdo zavedati resnosti položaja. Predsednik Wilson je le malo skrival čuvstva, ki so ga navdajala. Ob osmi uri zvečer je dobil od ameriškega konzula v Cork sledečo brzojavko: "Lusitania" potopljena ob 2.30 popoldne. Najbrž veliko preživelih. Z rešilnimi deli se nadaljuje. Ali naj vam pošljem seznam preživelih? F Kakor hitro je prebral predsednik to brzojavko, je vzel klobuk in odšel iz Bele hiše in sicer brez vednosti mož Tajne službe, ki g?J neprestano varujejo. Predsednik je šel po 16. cesti do Corcoran St. ter se vrnil nato v Belo hišo, da čaka nadaljnih informacij ter za. snuje v duhu protest, katerega bo poslal nemškemu zunanjemu uradu, kakor hitro se bo izvedelo za vse posameznosti. IZJAVA POLKOVNIKA ROOSEVELTA. Syracuse, N. Y., 7. maja. — Ko se je polkovnika Roosevelta obvestilo o strašnih posameznostih te katastrofe, je izjavil: "Skoro nemogoče je, da bi ne posegli vmes v tej zadevi. To dolgujemo ne le človečanstvu, temveč tudi spoštovanju do samih sebe. To dejanje ne predstavlja le pomorskega roparstva, temveč roparstva v širšem obsegu kot se ga je kedaj izvajalo. To je način bojevanja, s katerim se je razrušilo Louvain in Dinant ter umorila na stotine mož, žensk in otrok v Belgiji. Vojevanje proti nedolžnim Berlin, Xcijuija. 7. maja. — Zuia«ra. ki »i j«» izvojevale nemško in avstrijske čete v zapadnem delu '»a lici je. j>r«"se«ra vse na^t-prirakovanje. Število jetnikov z vitkim dnem ra^t«*. Zavezniški armadi naznanja : Kitka <»b l«-v*-m hr«*jni reke Ihi-iiajei- v je v.Vraj končala - j*>-|w»lu«» naš.-sra »»rožja. Ka- zen male i <"*adke «»b r»-ki VUli beži vsa ni>ka armada pr«»ti vzhodu. Nenn-i nadaljujejo s svojim o-fenzivnim prodiranjem v vzhodne baltiške province. Južno «h| Sza-dova. v fniberniji Kovno. >1110 Ku-se popolnoma potolkli. Vjeli smo kakih loOO mož. ostali so pa pobegnili. Južno od Kalvarje smo odbili vse ruske napade. Bitka v zapadni Galiciji. Berlin, Nemčija, 7. maja. — Veliki generalni štab nemške ar-made naznanja: V zapadnem delu Galicije je naša zmaga nad rusko armado popolna. Ruske postojanke smo začeli obstreljevati že prvega maja. Skoraj vsa ruska armada se je nahajala za sedmerimi zakopi in se je čutila popolnoma varno. Pri napadu so se posebno odlikovali naši pionirji ki so pod varstvom naše artilerije razdejali žienate o-graje in nam napravili takorekoč prosto pot do sovražniškega tabora. 2. maja zjutraj smo otvorili si-' len artilerijski ogenj na štiri milje dolgi fronti. Po štiriurnem obstreljevanju so zasedle naše čete nekaj ruskih postojank. Sovražnik se je zatem le malo časa u-stavljal in je že proti večeru žarel bežati. Vjeli smo 120.000 mož, zaplenili smo veliko topov in preko 40 strojnih pušk. Položaj v Beskidih. Dunaj, Avstrija, 7. maja. — Avstrijske in nemške čete prodirajo v zapadni Galiciji in zasledujejo sovražnika. Vse ceste, ki vodijo proti prelazu Dukla se nahajajo v avstrijskih rokah. Nekateri deli ruske armade so popolnoma obkoljeni. Avstrijsko uradno poročilo se glasi: Nemško in avstrijsko vojaštvo je prekoračilo reko Vislo in se sedaj nahaja južno od Jasla. Na vzhodni fronti v Karpatih so odbili naši vse sovražniške napade. Rusom se je napad na goro Ostri j izjalovil. Vjeli smo 1300 mož. Angleška vest. London, Anglija. 7. maja. — Iz poročil, ki prihajajo iz vzhodnepra bojišča se da sklepati, da sta si priborili zavezniške armadi v Galiciji preeejŠnje uspehe in da se nahajata najmanj petnajst milj onostran Dunajca. Cela situacija je odvisna od operacij ruske armade v Karpatih. Ce bo ta armada dobro operirala, bodo morali Avstrijei in Nemci kmalo zapustiti zavzeto ozemlje. Če bi si Rusi nikakor ne mogli priboriti poti v Ogrsko nižino, bi se lahko umaknili do reke San in začeli izpred Przemysla z novo ofenzivo.. To pa skorajgotovo ne bo potreba, ker bodo dobili v kratkem času zadostno pomoč, da bodo z lahkoto premagali avstrijske čete, ki branijo karpatske prelaze. Boji pri Dardimlah. Velike turške izgube. Turki so izgubili dosedaj pri Dar danelah 13,000 vojakov. Boji na polotoku Galipolis. UNIČEN BATALJON. Nad glavnim mestom Turčije, Carigradom, se je pojavilo včeraj vezniških zrakoplovcev. vec Berlin, Nemčija. 7. maja. — Zavezniško vojaštvo je bilo na polotoku Galipolis zojM*t poraženo. Neki bataljon levega krila je bil jtopolnoma uničen. Turki so pregnali Angleže iz okopov pri Sedd-il-llahru in zaplenili veliko vojnega materijala. Poročilo turškega generalnega štaba se glasi: Naš«* armada je navalila na levo krilo zavezniških čet ki >•• nahajajo na polotoku 14ali{M«Iis. Po hud»ui boju smo uničili neki vražniški bataljon ter zaplenili dvoje strojnih j. iik in precejšn« množino muni**ij»'. London, Anglija. 7. maja. — Iz Aten, Tenedo-va iti L*-mu«tsa }«» r«M-ajo. da zavezniki neprestan«-obstreljujejo turške utrdbe ob Dardanelah. Pri obstreljevanju se v prvi vrsti poslužujejo požipal-iiili bomb. Mesto Maidos je v plamenih. Med Canakom in Killid Bahrom je razdejanih nekaj so-vražniškili fortov. Angleške -čete. ki so se izkrcale pri Gaba Tepeh. so začele prodirati v notranjost polootoka Galipolis. "Times" je dobil iz Dedeaga-ča sledečo brzojavko: Turške čete 11a Galipolisu so imele dosedaj izvanredno velike izgube. Palo oziroma ranjenih je bilo 10.000 Turkov, več kot 3000 smo jih pa vjeli. Atene, Grško, 7. maja. — Iz Sofije naznanjajo, da se je pojavilo včeraj nad Carigradom nekaj angleških zrakoplovcev, ki so začeli metati bombe na hiše. Med prebivalstvom je zavladala panika. Nekaj hiš je zelo poškodovanih. To poročilo ni uradno potrjeno. Petrograjsko poročilo. Petrograd, Rusija, 7. maja. — Ruski generalni štab naznanja, da so Avstrijci in Nemci v zapadni Galiciji izvojevali zmago. Iz vsega se da sklepati, da bodo začeli v tej okolici z odločno fenzivo. Nemci so dobili zadnje dni velika ojače-nja. Tak vroči boji kot so bili oni v zapadni Galiciji, se še niso vršili v sedanji vojni. — Napačno je nemško poročilo, da preti ruski armadi v Karpatih kaka nevarnost. V dolini Laboree so odbili Rusi z bajoneti vse nemške napade. Nemci so samo zategadelj prekoračili reko Dunajee. da bi preprečili rusko prodiranje preko Censtohova v Šlezijo. S tem, da so zavzeli Nemci porečje Dunajea niso veliko dosegli. Tla so nepri-pravna za transport in za obrambo. Prej ali slej se bodo morali u-makniti. Avstrijska ofenziva nima nikakega upliva na položaj Rusov v vzhodnem delu Beski- dov. Načrti avstrijskega generalnega štaba. Benetke, Italija. 7. maja. — Šef avstrijskega generalnega štaba, Konrad pl. Hoetzendorff, je izdelal načrte, po katerih bo operirala avstrijska armada v Galiciji. Načrti so sestavljeni po najmodernejših strategičnih predpisih. Na fronto se je podal šef generalnega štaba ter nadvojvoda Friderik in Karol Ferdinand. Astorjev zrakoplov. Aeroplan Vineenta Astorja je bil včeraj demoliran pri Marble-head, Mass. možem, ženskam in otrokom, ki potujejo po morju, vojevanje proti našim sodeležanom in sodeležankam, ki se nahajajo med žrtvami." Parnik "Lusitania" je bil dosedaj največji parnik, ki je postal žrtev nemških podmorskih čolnov. Zgrajen je bil leta 1906 v Glasgo-wu te je vseboval 32,500 ton. Vozil je s hitrostjo 25 vozljev na uro ter se ga je zgradilo z Mauretanio'' vred z namenom, da se vzame Nemcem rekord glede najkrajše vožnje preko Atlantika. Parnik je prišel na rekordnem potovanj« v petih dneh in 54 minutah iz Anglije v Ameriko in nemški parniki so se pričeli pripravljati, da zbijejo ta rekord. Parnik je stal 17,500,000. Italija in vojna. -Situacija kritična. Odločitve Italije se pričakuje z veliko napetostjo. Posvetovanja na Dunaju in v Rimu. IZHOD NEMCEV. S kraljevskim dekretom se je preložilo vpoklican je senata in parlamenta do 20. maja. Rim, Italija. 7. maja. — Senat in parlament se bosta sestala dne maja in ne. kot je bilo sprva določeno, dne 12. maja. Tozadevni kraljevski dekret je izšel danes. Situacija postaja vedno bolj napeta. < asopisje j.- mnenja, da hi ninpel h- čudež odvrniti Italijo vojne. H i iti čaka nadaljnega razvoja z mrzličnim nemirom in znano j*-, da s»* trudi Nemčija na vse načine, da bi pregovorila Avstrijo /.-» nadaljne kone«-sije. Avstrijski poslanik j«* baje včeraj izročil italijanskemu ministru za zunanje zadeve. Sonnino. noto. ki vsebuje skrajne koncesije, katere j.* Avstrija voljna dati lta-liji. Glede teli koncesij se varuje najstrožja tajnost. Po sprejemu neke brzojavke iz Berlina se je včeraj popoldne naenkrat zaprlo nemško šolo v tem mestu. Učitelji. kakor tudi veliko število nemških časnikarskih poročevalcev je takoj odpotovalo proti Nemčiji. Glasi se, da je Vatikan naročil vsem nemškim in avstrijskim bo-goslovcein, naj takoj odpotujejo iz Rima. Tajno posvetovanje s kraljem. Kralj Viktor Emanuel se je pričel ob osini uri zjutraj posvetovati z vojnim ministrom, generalom Zupelli, in eno uro pozneje sta se pridružila obema še ministrski predsednik Salandra in minister za zunanje zadeve, Sonnino. Priznava se resnost položaja. Berlin, Nemčija, 7. maja. — V nemških vladnih krogih se priznava resnost položaja z ozirom na Italijo, vendar pa se daje izraza upanju, da bo morebiti Italija konečno vendar sprejela predloge Avstrije. Koneesije so baje tako velike, da nima Italija ničesar več pričakovati tudi v slučaju, da izvede zmagonosno vojno. Avstrijski cesar se posvetuje. Dunaj, Avstrija, 7. maja. — Baron Burian, avstrijski ministrski predsednik, je imel danes posvetovanje s cesarjem Francom Jožefom. Semkaj je dospel ogrski ministrski predsednik grof Tisza in vršilo se bo najbrž kronsko posvetovanje, ki bo imelo za predmet situacijo, nastalo vsled razmerja napram Italiji. Pojasnilo od Turčije. Pariz, Francija, 7. maja. — "Petit Parisian" prinaša poročilo iz Turina. v katerem se glasi, da bo Italija nemudoma zahtevala od Turčije pojasnila glede vdeležbe turških častnikov pri ustaskem gibanju v Tripolitaniji. Dotične ustaše baje vodijo turški armadni častniki. MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 so vendar enkrat dospele. Dumb smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 1 svode; 5. Slovenske večendoe, 68. zvesek; 6. Duhovni boj (motttvanik), naj nam dopofflje OTP* 1 DOLA*. Knjige odpošljemo, ali po po-M, ali Z zapadnih bojišč. Brezuspešni naskoki. Nemci vstrajajo v pozicijah, katere so zavzeli v zadnjih dneh na griču št. 60 pri Ypres. NAPREDOVANJE. Francozi poročajo, da so odbili nemške naskoke pri Peron ne in pri Beausejour. Berlin^ Nemčija. 7. maja. — Nemško armadno vodstvo poroča o bojih na zapadnem pozorišču: "Brezuspešni so ostali vsi poskusi Angležev, da bi nam zopet iztrgali {rrir- št. 60. katerega smo osvojili v bojih od 17. aprila naprej. Pridobili smo nadalje na o-zeinljn v smeri proti Ypres ter zaplenili tekom bojev sedem strojnih topov. Pri nadaljevanju njih naskokov so imeli Angleži težke izgube. Med rekama Maas in M osel smo vstrajali v utrjenih pozicijah. kat»*re smo zavzeli na višinah pri Maas in zapadno od gozda pri A illy. Odbit naskok v Argonih. Pariz, Francija. 7. maja. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes popoldne sledečo izjavo : "Nemci so vprizorili včeraj zvečer naskok na Bagatelle v Argonih, ki pa se je popolnoma izjalovil. Na ostali fronti, posebno severno od Ypres, so vršo težki artilerijski boji. iV ofieijelnem večernem poročilu se glasi, da so vprizorili Nemci v noči od četrtka na petek dva naskoka, enega pri Frise, zapadno od Peronne, drugega pa v Champagne, proti poljskim utrdbam pri Beausejour. Oba naskoka se je odbilo z artilerijskim ognjem in bajoneti. Skrajno neugodno vreme je oviralo danes zjutraj vsako akcijo in tudi popoldne so se vršili le artilerijski boji. Požar v gledališču. Toronto, Ont. 7. maja. — Danes zjutraj je izbruhnil v Princess gledališču požar, ki je v eni uri uničil eelo poslopje. Požarna hramba je varovala sosednja poslopja, da bi se požar preveč ne razširil. Gledališče je bilo staro, kljub temu je pa povzročena škoda precejšnja. Aneksija Belgije? London, Anglija, 7. maja. — "Daily Mail*' poroča, da se je 5. maja objavilo v Antwerpenu pro-klamaeijo. v kateri se izreka anek-sijo Belgije od strani Nemčije. — Tozadevno poročilo je poslal listu njegov rotterdamski poročevalec. Eksplozija v smodnišnici. Rim, Italija, 7. maja. — Deset ljudi je bilo včeraj ubitih pri eksploziji, ki se je za vršila včeraj v tovarni za smodnik v Fontana Liri. Na lice mesta se je odposlalo čete, da preprečijo paniko med prebivalstvom. POZOR! Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (za štirimesečno naročnino), dobi zastonj SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915. Ker smo lansko leto tiskali tri-tisoč iztisov več, ga imamo še nekaj v zalogi. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike! Koledar dobe tudi stari naročniki, če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo. Slovenic Publishing Co., 82 Oortlandt 8t„ New York City. P OZ O BI Dobili smo še par sto "PRA-TIK". Kdor jo želi dobiti, naj pošlje 12 centov. &LOVENIO PUBLISHING OO. 82 Cortland* How York City, Kitajska in Japonska. Kitajska bo najbrže sprejela omiljene zahteve. Vojne ne bo. Odgovor bo kmalo izdelan. Tokio, Japonsko, 7. maja. — Ker je Japonska črtala iz ultimata točko št. V. in je druge zahteve nekoliko omilila, se je vojna napetost med obema državama zmanjšala. Zahteve'v točki št v. V. so bile naravnost pretirane. Japonska je namreč zahtevala od Kitajske, da bi se smela umeša-vati v vse njene politične in vojaške zadeve, ter da bi bila izdelja-va in nakup vojnega materijala pod kontrolo .Japonske. Prebivalstvo je zelo nezadovoljno. ker je japonska vlada tako popustljivo postopala. Nekaj članov japonskega kabineta bo začelo z odločno opozicijo. Peking, Kitajsko. 7. maja. —• Atašeji zunanjega ministrstva so eelo noč prestavljali japonski ultimatum in formulirali odgovor. Danes »a bodo predložili predsedniku Yuan-Si-Kajn in državnemu svetu. Ja(>onski jtoslanik bo dobil odgovor že nocoj ali jutri zjutraj. Kitajska vlada bo pojasnila svoje stališče, odgovorila na ultimatum in najbrže sprejela vse omiljene zahteve. Trditev, da bo izbruhnila na Ki. tajskem revolucija, je neutemeljena. Washington, D. C., 7. maja. — Iz oficijelnega vira je znano, da je kriza na daljnem iztoku presta-11a. Napeto razmerje med Japonsko iu Kitajsko je končano. Eksplozija. V hiši št v. 238 zap. 38. cesta, New York, se je včeraj zastrupil s plinom neki neznanec. Stražnik Walter C. Rosendale je vdrl v stanovanje in prižgal žveplenko. V istem hipu je plin s silnim pokom eksplodiral. Stražnika so pripeljali smrtnonevarno ranjenega v bolnišnico. Snidenje po 39 letih. Catawiesa, Pa., 7. maja. — Po nekem čudnem zaključju sta se po 39 letih vprvič videli sestri I. W« Jolie in S. E. Raup. Cel ta čas sta živeli 11a farmah, ki sta bili oddaljeni komaj dvanajst milj druga od druge. Moža omenjenih sester sta se slučajno sešla v neki gostilni in se pričela pogovarjati o družinskih zadevah. Lahko si je misliti, kakšno je bilo presenečenje, ko sta dognala, da sta njuni ženi sestri. Nižje cene za denarje v staro domovino. Pošiljamo denar na Kranjsk«, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in & grško tako zanesljivo kakor pre^ vojno. Iz poslovanja zadnjih trelj mesecev smo se da dobrega pre* pričali, da pride denar tudi sei daj sigurno v roke naslovnikovi Vojakom se ne more sedaj de« nar pošiljati, ker se nikdar za gen tovo ne ve kje se nahajajo, i4 nam skoraj vsako pošiljatev vojake e. kr. poštni urad vrne. Denar nam pošljite po "DA mesti« Postal Money Order ^ ter priložite natančni Vsi naslo^ I 19.80 91.45 23.10 24.75 26 40 28.05 29.70 31.55 33.00 41.25 49.50 67.75 66.00 74.25 82.50 99.00 115.60 132.00 148.50 153.00 sedal Jake spreminjali (Maje na naj ogla« »IKiH, lati. \ ■ •mei K * K .90 130 ... 10.... l.ts 130 .m* 15.,.. 2.60 140.... 20..., 3.40 150.... 26.... 4.25 160.... 30.... 6.05 170.... 35.... 590 180.... 40..., 6.70 190.... 45. w 7.56 200.... 50.... 8. <5 250... 55.... 9.10 800.... 60.... 9. do 360..,. 65...# 10.75 400,... 70.... 11.55 460..« 75.... 12.40 500..»» 80.... 13.10 «00...» 85.... 14.05 700.... 90.... 14.85 800.... 108..M 16,50 900.... 110 ... 18.15 100«.... aaj rojaki GLAS NARODA, 8. MAJA, 1915. 'GUS NARODA" {Slovenk: Dally.) Owned ud published by the ftlcnr^nic Publishing Co. (• corporation.) r2 Cortlandt St., New York City. Telefon 4*87 .Cortlandt. IL'i bila kitajska verzija o zahtevah Japonske resnična, bi japonski diplomati še vedno našli duri za trditev, da njih zahteve ne ogrožajo neodvisnosti in teritorijalne nedotakljivosti Kitajske ter da so takozvana '"vrata" še vedno odprta. Kar se tiče zahtev, tikajoeih se Mandžurije, Šantunga, Tsien-Tau-a, bodo drugi narodi malo oporekali. Velesile bodo preje vznemirjene vsled duha zahtev, ker je iz teh zahtev razvidno, da se hoče podjarmiti Kitajsko, kije bila na najboljšem potu, da se razvije v prosto moderno državo. Druge svetovne velesile ne bodo posebno vznemirjene, ako dosežeta Japonska iu Kitajska sporazum, ki bi zadovoljil Japonsko, ne da bi ogrožal suvereniteto Kitajske. Kakor hitro pa bi se po-služila Japonska vojne, da izsili svoje zahteve, bi imela opravka z Združenimi državami, Anglijo, Francijo in Rusijo, ki žele, da se vzdrži na Daljnem Iztoku status quo. Japonska bi se izpostavila splošni obsodbi, ako bi skušala vsiliti Kitajski svojo voljo le ra-ditega, ker so vse druge interesi-rane države zaposlene. ko poteguje za pravice Slovencev, gancein srečo, ne pa nesrečo!" 'uši z mene. pa bi jih rad spravil skrbi za njihovo izobrazbo in jim Vindeks je bil pojrumen mož in h kraju, da se to ne zgodi." In svetuje, kako bi prišli do boljše vedeli so, da besede, ki so jih euli praskal se je dalje in šepnil z ro-bodočnosti. Ravno zato, ker piše iz njegovih ust. niso bile le praz- ko pod suknjo. "Na tisoče jih resnico, ima veliko nasprotnikov, na slama. Njegov govor je bil imam in moji tovariši tudi." Tudi pri nas je taka. Človek si sprejet z živahnim odobravanjem Stotnik: "Reehts um! Marš!" skoraj ne upa odpreti ust, ker je in burnim ploskanjem. Vsi galski ln namesto k raportu SO jih pe-povsod vse polno patriotov, ka-( stotniki so prisegli na svoj meč, ljali v posebne^ sobo in jiii tam teri skrbijo le za to, kdaj jim bo- da se čez mesec vrnejo s sprem- pošteno očistili, nakar so odšli k de goba polna ječmenovea. Neka- stvom, primernim njihovemu* pre- svojemu polku, teri čakajo bose v saloonu. da jih moženju. ^Sato so se vračali v J napoje, misleč, da bodo dobili ka- svoja mesta. Sedaj je bila krinka! Iznajdjivi noši vojaki, ko boljše delo. Za Slovensko Ligo potegnjena z obraza in meč iz Martin Sire iz Visokega ki se se ne zanimajo — ideja je pre- nožiiice. Vindeks je drugič pisal nahaja v boju v Karpatih, ui imel vzvišena zanje. Eden izmed njih Galbi. _ I papirja, da bi pisal domu. V kar- nn je poslal danes po posti joliet- Odkar je bil Galba v Španiji, patskili gozdih morajo biti obilne sko plenico. Odkrito mu povem, je storil vse, da se je priljubil breze. Ta vojak olupi brezovo koda bi boljše napravil, če bi jo o- prebivalstvu. Nikoli se ni udajal žo, odreže notranjo gladko, papir-besil na stranišče. Z jolietskimi nasilnostim, kakor so jih navad- ju podobno kožo v velikosti bojne patrioti in njihovim glasilom no- no zagrešali pretorji; če že ni mo- dopisnice in piše svojemu prijate-čem imeti nikakega opravka. Jaz gel preprečevati izsiljevanj, je lju županu na Visokem, da se na sem vedno ljubil svoj rojstni kraj pomiloval žrtve. Nikoli ni govoril haja tam v Karpatih zdrav v bo-in bom ostal Slovan do svoje smr- slabega o Neronu, toda dovolil .iu zoper Ruse. Ta dopisnica je priti. Dopisniki A. S. imajo presne-'je, da so krožili po deželi satirič- šla kot druge vojne dopisniee na to veliko masla na glavi. Posebno ni verzi in cesarja žaleče pesmi, župana Okorna na Visokem, ka-maslen je oni iz Clevelanda, ki se Njegova okolica je na ta način tero hrani kot vojni spomin, je podpisal "Eden izmed tisoč", uganila njegove načrte, ne da bi Da, prav jo je pogodil. Le med jih bil komu aupal. Onega dne; 1 tisoč neumneži se zamore dobiti ko je sprejel Vindeksovo odpo-eden, ki spravi take klobasarije slanstvo, je priredil svojim prija-j na papir. A. S. bi svetoval,fda naj teljem slavnostno pojedino; ko pusti Franka Sakserja v miru,'jim je bil sporočil o uporu v Ua- Srbeči opahki, DAROVI za nesrečnega J. Zupana v Grove City, Pa. Darovali so sledeči rojaki West Allis. Wis. Po : Neime- t< Japonski ultimatum. eno dejstvo je jasno kot beli v sedanjem sporu med Jato in Kitajsko in to je, da je ila Japonska situacijo v Ev-ter stavila Kitajski zahteve, I ih bi gotovo ne bila stavila, ne bile roke Anglije, Fran-Rnsije in Nemčije zvezane velikanskega boja v Ev- mnska strani za vladajoča sila na Daljnem u ter da bi ustanovila trgov-r-e že no politično suvereni- leno in nerazvito I slenost mirn« Ako u pos Kita isl p i 'BI, i> iščejo Japonci na -sobne privilegije in de s tem le vzgledu •odov. Evropske ve-č.'le udomačevati ko je bila ta de-politično še brez gospodarja abek plen vsakega tujega pri-iča. Japonska je pozno stopila nižino teh velesil, a je odločil neumorno zasledovala svojo tiko absorbiranja. Pridobila ■tok Fomiosk), anektirala Ko-pregnala Rusijo z Liao-polotoka, razširila svoj v Mandžuriji ter iztočni oliji in v zadnjem času od-Neincem tudi koneesijo -Tau. Nobenega vprašanja la hoče sedaj razširiti svoj na Kitajskem ter bo šla v neri takt* daleč, kolikor bodo dopustile evropske države ali pa brezbrižnost Združenih držav. hn drugi. Obrnil se je k Galbi, ga Ajnik' Albln deležnik, Fr. Moč-pogledal v obraz in dejal "Galba, čemu tovali, da-li lioč Neronu kakor srbečica, kraste, lišaj, oblotočnik, brsljansko zastrupi jen je. srab. slani tok, luskine, prišč in mozolji zahtevajo r.ade-vanje tešilnega mazila. Severa's I Skin Ointment » ft ft ft ft ft ft £ (Severovo Mazilo zoper kožne bolezni) prežene bolečine in odpravi opahke. V nekaterih slučajih bi SEVERAL MEDICATED SKIN SOAP (Severovo Zdravilno milo) okrajšalo čas zdravljenja s tem, da bi vzdrževalo bolne delo v čistem stanu. C'itajte više naznanjeno pi-=mo in so prepričajte. Cena Severoveji ffqzila zoper kožne boleznijo BOc Cena Scverovefa Zdravilnega mila je ŽSc Opahki so izginili. "Naznanjain Vam. tla jo Severi>vo Mazilo zoper kni-ne t*^lP7.ni »zborni pripravek zoper nzne kožno <>-p.thke. To govorim po o-sebnem opazovanju. Moj sin jo ime) opahke ver k''t eno leto. Zdravnikovi računi so postajali vedno vivji toda nir mu ni poliut-K:.l«>. t*"ital sem v časopisu o Sever.»vem Mazilu z«>per kožne lioleznl ter sens ira poskusil in je d<>bn> «?in-ko\ak». Ko smo ji nibili tri lončke, so »tsitiki izginili." Alb»-rt S k nO« lak. UI Walnut >t.. Itineltainton. N. V. Severa's Tab-Lax bi morali rabiti vsi. ki trpijo vsled /apeke si!i enakih neprilik. So prijetno sladkorno odvajalo za otroke iu txlni-'e. Cv. ua 10 in C.1 centov. K.iaeun Anton Kos, Louis Kaste- prerokovanje določilo za cesarja. ^ pri t(lj priti in Jim napov^'John Radovieevič, Ana Ob- liil je sj»osoben mož v vsakem o- vojno. Toda čemu i Ker hoče, da1!;, , C hl°rJailc% Maks Kode1' žiru. da bi stopil na čelo upora. si Ri,„ijimom raje ti cesar nego.^ f 1 LlIlear' Joe ^trupnik. Vindeks mu je v tajnih pismih tican Neron razkril ves načrt podjetja; oblju-| -("e soglasate s tem. se zbere-! bil mu je, da mu pošlje na pomoč j mo petega dne prihodnjega me-stotisoč Galcev, in ga je prosil,! seea v xovi Kartageni, da osvobodimo nekoliko sužnjev", je odgovoril Galba, kakor da bi ne biii čul vprašanja. Galbovi prijatelji so izjavili, da so ])iipravljeni priti in so razširjali glas. da se bo na tem sestanku odločevalo o usodi cesarstva. Določenega dne so se sešli v o-inenjenem kraju vsi odličnejši domačini in tudi drugi ugledni možje, ki so..se ravnokar mudili v Španiji. Vsi so prišli z enakim namenom, navdahnjeni od enake želje iu z enakim sovraštvom. Galba je stopil na govorniški o-der, nakar so vsi soglasno in z velikim navdušenjem proglasili za cesarja. da, četudi ne bi hotel prispevati k Neronovemu padcu, naj vsaj ne odkloni najvišje časti, po kateri ni nikoli hrepenel, ki pa se mu je ponudila sama. Kar se tiče Galbe. ni ob tej priliki prav nič zatajil svojega mrkega in neodločnega značaja. Sprejel je pisma in jih ji- zažgal, da je tako uničil vsako sled, toda njihovo vsebino si je vestno ohranil v spominu. Vindeks je čutil, da se bo puščal Galba prositi; sicer ni sprejel njegove zveze, toda tudi ni izdal onega, ki mu jo je bil ponudil; s svojim molkom je pokazal. da se strinja. Trenutek je bil ugoden. Dvakrat v letu so se zbirali Galci na rodnem zboru v Klermontu. Tu je Vindeks razodel svoje načrte. Sredi razkošja in pokvarjenosti rimske kulture je Vindeks o-hranil svojo pristno galsko narav. Združeval je v sebi hladno Desetletni junak. Krakovska "Nowii Reforma*' poroča: Te dni so pokopali z vojaškimi častmi lOletnega Janeza j Višnjevskega iz tarnovske okoli- in trdno odločnost prebivalca se- Njegovi stariši so bili pobeg-vernih krajev s smelo in zvenečo j,^ vzeli ^ dečku naši vojaki s zgovornostjo juga. (seboj in pridni, neustrašeni deč- "Tu se. posvetujete o stvareh/ko je služil polku kot donašalee tičoeih se Galije", je dejal, poročil, raznašal je provijant, pa-vzroka naše nesreče iščete Vjtrone, vodo sredi sovražnega og-lastni sredi; motite se, ta vzrok nja dan na dan z največjim vese-najdete v Rimu. Neron je krivec,! 1 jem, ali priletel je strel iu dečko ki nam je polagoma ugrabil vse'je bil težko ranjen. V bolnišnici naše pravice, ki nam je upropa- so skrbeli zanj pazno, ali dečko stil naše najbolj eveteče dežele in užalostil naše naj plemenitejše rodbine, (bi je sedaj poslednji svojega rodu, in ravno zato. ker je poslednji potomec cesarske ro-doviue, se ne boji niti tekmovalcev, niti maščevalcev, temveč nadaljuje s svojim divjanjem, ne boječ se ničesar. Daja se voditi od svojih strasti, pod kolesi njegovega voza se zdroblja glava Rima in udje njega dežel. Gledal sem že cesarskega, krouauega atleta in pevca; da. videl sem ga, kako je bil pijan in kako je bil nevreden eelo časti borilea in komedijanta. Čemu naj bi ga ven-čali z naslovom cesarja, vladarja, premilostnega? To naslove si je bil zaslužil božanski Avgust s svojo čednostjo, božanski Klav-dij s svojim duhom, božanski Ti berij s svojo dobrotljivostjo. To da ta nesramni Neron je podoben Edipu, Orestu; po teh bi se ga moralo imenovati, kajti v čast si šteje ime podleža, ime materine ga morilca. V prejšnjih časih so si naši pradedje z naskoki osvajali Rim, pri čemur jih je vodila edino želja po izpremembi in po dobičku. Sedaj imamo plemenitejše razloge, da posnemamo svoje pradede. Mesto meča starega Brena vrzimo na tehtnico svobo-, ni ozdravel, podlegel je ranam. Pogreba so se udeležili oficirji, na krsti je bil venec z napisom: '"Malemu osirotelemu junaku." Vojaški kurat je imel na grobu krasen govor, ki je skončal: V tem grobu je pokopano malo truplo poljskega junačka; zgodovina Avstro-Ogrsko obdrži njegovo ime v trajnem spominu. Cigan in "bele bolhe". I*o hudi bitki se je 11 vojakov izgubilo od svojega polka. Po dolgem tavanju sem in tja- so dospeli do kraja K. Tam so se prijavili tretji dan pri mestnem poveljstvu. Stotnik jih je vprašal, zakaj se niso prijavili takoj, ko so dospeli v K. Vojaki so povedali, da so ležali za barakami, ho-teč se najprvo očistiti, ker so polni uši. "Polni belih bolh", je pojasnjeval cigan, ki je bil član te izgubljene čete. "To so uši"', je popravil stotnik zoologično zmoto ciganovo, "ali to vas ne opravičuje, da se niste takoj javili. K raportu!" Cigan se je začel nato zvijati in praskati po ramenih. Stotnik: "Zitkaj ne stojiš habt acht?" " Prosim lepo, gospod stotnik, John Kmet, Joe Bregar, John Bratanič, Ant. Saje, Simon Kor-neža, Frank Benda, John Špehar, Geo. Pod križu i k, Sil. Kumeršek. Ivan Dumovič, Štefan Glušak. John Golkonda, Mihael AVicher, Ignacij Kušljan in J. Brajer; po lof: Frank Čaudek, Joe Grand-lič in Matija Štamcar; po 10f: Neimenovan, Jack -Jenko, Joe Horvat, Matija Kastelic, M:iry K a ste lie, Frank Beranič, Anton Turk, Frank Tereak in John Kos-man; Anton Amf 35^. (Anton Recelj in John Ilerga, nabiralca.) Cleveland, Ohio. Josip Beseni-čar $1. Skupaj $24. Vsi nadaljni darovi bodo pri-jbčeni v Glas Naroda. Rojaki, pomagajte revežu in darujte mu še kaj! Uredništvo. LISTNICA UREDNIŠTVA^ F. Gerželj. _ Žal, da nam ni mogoče. Znano nam je samo ono, kar je bilo natisnjeno v našem listu. Najboljše je, če pišete v domovino po potrebne informacije. J. K., Cleveland, O. — Žal, da vam ne moremo povedati ničesar natančnejšega. Poročila dobimo iz Ljubljane taka, kakršna natisnemo v listu. Pišite kaki osebi v stari kraj, mogoče boste izvedeli podrobnosti. M. M., Cleveland, 0. — Združene države z otoki vred merijo :{.74:i.344 kvadratnih milj in imajo (po zadnjem štetju) 109 milijonov :io7 tisoč 4!)0 prebivalcev. Brez otokov pa merijo :j.61f>.484 kvadratnih milj in imajo 07 milijonov :i:J7 tisoč prebivalcev. — Canada meri .3,720,665 kvadratnih milj in ima 7,206.643 prebivalcev. Heronim Svetlin, Sheboygan. Wis. — Izjavljamo, da vi niste v nobeni zvezi z dopisoma, tičočirna se gledališke igre, ki sta bila pri-občena v Glas Naroda dne 30. npr. Toliko v naznanje, da vas ne bodo rojaki po nedolžnem obsojali. IšČe se JANEZ GLOVAN. doma iz vasi Škrilj. Njegov cče je u-mrl v Leadville in zapušča nekaj dedščine. Naj se oglasi na naslov: Martin Gradišar, c o A. V. Smelter. Leadville, Colo. (4x 8,15,22,29—5) ?HOnt 2K' !■ mm Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St--eer gal.................— Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Bye Whiskey D let star, zuboj____ $11.00 Rudeča Obio vina per pal.....55c., 60c., 65c. Catawba in Delaware por fral.......75e.—80c. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, zf ^ 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj NHroT-ilii naj se priloži denar ali Money Urder in nataneni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. 0 I pade se ini zategadelj, ker se ta- ^o narodov, in, prinesimo prema- da bi pri raportu v pisarni padale NA PRODAJ SALOON in POSESTVO v bližini slovenske St. Mary's cerkve. Vprašajte pri: Clara Pietrowski, 490 - 53rd Ave., West Allis, Wis. (2x 5&S—5) Za slovenske grafofonske plošče, Columbia graf of one, zlatnino in srebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, Frontenac, Ksd >. __ Hrrllliobl___ K g g g Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno oprem!jena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Karpatska bitka. K hit ki, ki se tačas vrni v prostoru Konieczna-Užoški prelaz, podaje v "N. F. Pr." neki vojaški strokovnjak naslednji opis prizadetega in daljnjega ozendja: Od CJorlie (304 m) vodi eesta navzgor na 604 111 visoki greben Mgr. Malastowke ter pade neposredno nato h koti 466; odtod dospe na 559 in visoko sedlo Ko-niecz-Zhoru. Ozemlje na obeh straneh te eeste ne kaže prevelikih višinskih razlik. Višine redko presegajo 600 in 700 m. Z gozdom je ozemlje obilnejše obraščeno na o-grsko-gališki meji. Cesta .laslo (233) —Zmigrod (302 in) prekorači proti Zboru tri znatnejše višinske grebene do Al. Polvanke. t ez prvi greben gre eesta pri koti "»47. pade hitro na 377. se vzpne na višino 648 in pade zopet hitro na 503. nakar prekorači mejo pri koti 592, 600 do 700 m visoke višine, ki spremlja-•jo cesto, su gostejše obraščene z gozdom, nego one ob prvo navedeni cesti. Med tema dvema cestama leži severt.o od Zbora 7.13 m visoki Smilili Vrh, ki je o priliki velikih manevrov leta 1913 igral posebno vlogo. Velika duklanska eesta vodi od Dukle v komaj vidni napetosti k 502 m visokemu Duklanskemu prelazu ter se spušča potem j>o la-domerški dolini v F. Szvvidnik dol k Ondawi. Obmejne višine ob o-beh straneh I luklanskega prelaza, nad 700 m visoke, so min*no za-raščene z gozdom. Otidawa prihaja iz okoliee prelaza Konieezna in teče najprej v juŽnovzhodni smeri. Južno ki ha/alt ni stožee sta zua-Jineitji tega mesta. V isti črti začenjajoče se višine in označena stož-ch obv ladujejo eelo to ozemlje. < »h cesti Kapi llunusfalca nahajajoča m' severua pobočja nad 11HK) m visokega Sovarskega pogorja tvorijo na severu s prej imenovanimi višinami braiubni nasip mesta Kperies in okoliee. Od S. S. Szwidnika čez Sztorpko v ofl-dawski dolini Toplve vodijo velike eeste k ju/.nemu izhodu pogorja v varansko kotlino. Po dolini reke Laboreza vodi velika cesta in železniea Zagorcz-Hottiona. Prva prekorači Reskid na višini 65."», druga obide ta Bc-skid v velikem ovinku čez Lup-kouski prelaz. Laborcz prihaja iz (»r< l«z« <'zeremcha. 57") m visoko, ki je hil kot bojišče že opetovano imenovan. Tu gre komunikacija Rymanow—Jaslcka v Mezo—La-borez. Višine ob meji nad MX) m visoke sn močno zaraščene z gozdom. Višinski grebeni, ki spremljajo lahorško dolino, so vseskoz obilno zaraščene z gozdom. Povprečno komunikaeijo od Lal»orez-reva {Krasuihrod) v Stropko je poM-hno omeniti. Ozemlje vzhodno od Lupkovv-skega sedla loči sever od juga iz 17. polk. Z bojnega polja je prejel "Slovenec"' sledeči dopis: Slavno uredništvo! Jako redko je najti \ dnevnih listih poročila o junaških činih 17-tih, kljub temu, da jih hrabri sinovi Kranjske v trdi borbi izvršujejo dan na dan. V prvi vrsti je doslej manjkalo časa in prilike za opise in treba se je bilo zadovoljiti s tem. da se številni junaški čini službeno pribi-jejo. Mnogoštevilni opisi o dogodkih pri drugih krdelih me vzpodbujajo. da tudi jaz kaj povem o vrlih 17-tih v svrho, da priobčite v svojem cenjenem listu. Uvodoma naj naglasim, da se je naša divizija vedno uporabila ondi .kjer je bilo treba opravljati težko delo; tako tudi sedaj, ko velja, razen sovražnika zmagovati tudi vse neprilike, ki jih prinaša ostra zima. Bolj nego kdaj prej zaslužijo vrli polki že v prejšnih bojih pridobljeni pridevek "železen". kajti železne volje in železne konstitucije je bilo treba, tla so se zmagale neizmerne muke in napori. Ležal je meter visok sneg, ko je bataljon podpolkovnika pl. Ventour opoldne odrinil na pot proti prelazni višini kota 1426. Brez poti in steze, ob ledenomr-zlem vetru je bataljon po neizrekljivem trudu dospel na višino. Kljub utrujenosti so se takoj napravile snežne koče in ute iz vej. da se vsaj za ostali del noči najde varstvo preti vremenskimi krutostmi. Oh jutranjem svitu se je začelo s kopanjem postojank, da se more sovražnik, ako bi se morda približal, dostojno sprejeti. Medtem je dospel na višino in po neizrekljivih težavah tudi tren na tovornih živinčetih. Iz malo koč je takorekoč kakor bi trenil nastala cela vas na kraju, kjer preje ob tem času nikdar ni bivalo človeško bitje. Vsled velikega mraza pač ni bilo mogoče zatisniti očesa, vendar pa se je moglo dati trudnim udom nekaj ur počitka. Naslednji dan pa smo odrinili v dolino, sovražniku nasproti, ki je hil že naznanjen. Ob tej priliki bodi častno omenjeno izredno delo nekega poizvedovalnega oddelka pod poveljstvom rezervnega praporščaka Ladislava Fedinecz. Nikaka malenkost in po meter vi-sokem snegu, brez poti, gaziti proti sovražniku in poizvedovati njegove postojanke in moč. Praporščak Fedinecz in dodeljenih mu 40 mož so nalogo sijajno izvršili. Za izvrstne poizvedovalne u-spehe je hil praporščak Fedinecz na višje povelje predlagan v visoko odlikovanje, mnogo mož njegovega oddelka pa v odlikovanje s hrabrostim svetinjo. Žal je bil j»raporščak Fedinecz. ki se je smatral že za neranljivega, po izpolnitvi svoje naloge ranjen v hrbet, k sreči sicer ne težko, a vendar znatno. Naš nasprotnik je hil najprej en kozaški polk. s takoimenovauo "kozaško baterijo" s štirimi topovi. Kozaki so zlodjcvo dobri vojaki, žilavi, trdi. jako gibčni iu v in-fanterijskem boju zelo vztrajni. Ne udajo se ne in jih je izredno težko ujeti. Tako smo šli tedaj v trdem boju kos za kosom naprej, zelo po- re,no potom do 1000 m visokega T*^ kor 0,1 nal>adov v ozkl ,,oli-gozdnega lirbta na gališko-ogrski!,n bl,° P"«k°vati uspeha ter meji. ki poteka od Mezo Labor- * b,l° U^ trH,a izvaJati z rzu in od Lnpkowskega sedla na I';,M^stra.iskili v,šm. Izgube v bo-ravnost k 1335 m visokemu Hali- i'h ,,lso1 hl,,e .{K^hno velike, za «/u oh I /..skem prelazu. S te-a kaf hv*U »vrstnemu vodstvu; gorsk« ga -rebena teko na jug Vo- it,K!" mraz sta "*P»vila v nava I 'dava in C/iroke. ki se ste- \tlHVht .vrstMh vel,ke vrzc,i; ,nno-' kajo v loiborez. in riiezketerHta- VOJakl Zal ozebl>- posebno na s/.siea. ki se stekata v l"ntr. Na se- ver teko Oslawa. lloezewka. So-linka. Weltlina in Woloaata v San, ki priteka iz okoliee Turke in teče naprej proti severozapadu. Skozi in skozi težavno, močno z gozdom pokrito, visoko, tudi pre-rej pusto gorsko ozemlje. Severno od velikega obmejnega grebena teko paralelno s Sanom do 1000 m visoki gorski grebeni. Outran njih oh Sanu ob izlivu \Vo- nogah. Sijajno delo je izvršil major Pi-ehler s svojim bataljonom, ki je v 50-urnem maršu v gorah sovraž-nika obšel, ga potem prijel od strani in za hrbtom in ga prisilil k begu v hudem infanterijskem in ognju iz strojnih pušk. Sijajen uspeh z jako majhnimi izgubami in samo petimi omaganci na celi poti. Drugo izredno delo je izvršil losatke leži v zadnjih vojnih po-! l^P;>^ovmk pl. \ entuor s svo-ročilih imenovani kraj Smolnik. iJ™ l,,ataIjonom- \22-urne« tru-lako tHlIežrn kraj. Najnevarnejša 11 »I«1"«*® Protiiranju na gorah se- ^ <-!!} fBf« y'i v koi mer i.........i ^ Um BATTLE UNB. too /so Mties mi močmi stremo sovražnika. Predno pa smo šli v splošni direkciji naprej, je bil polk dodeljen neki ad hoc osnovani ojačeni brigadi, . lovci zavzame neki močno zaseden in žilavo hranjen kraj. Ko je ljuto. v temi in gozdu skrajno neprijetno streljanje pojenjalo. je hrvatsko doinobran-stvo nadomestilo bataljon stotnika Moebiusa. ki je odšel iz postojanke. Zbiranje je trajalo mnogo ur in šele proti četrti uri zjutraj" smo mogli po brezkončni, popolnoma ravni gozdni preseki slediti bataljonu stotnika Žerjava. Temu Ke je bilo medtem posrečilo, tla je zavzel majhen tlel dotičnega kraja, medtem ko napad Bošnjakov v moreče m sovražnem ognju ni mogel nikamor naprej. Jutro se je jelo šele svitati, ko smo se v tesnem stiku z 9-timi lovci razpostavili k napadu. Ceiokupna naša artilerija je začela z različnih strani obstreljevati sovražne postojanke in pritiskati na ruske topove. ki so nas zelo nadlegovali. Nevzdržno kakor vihar so se naši vrgli naprej in bil je ponosen prizor. kako so vrli 17-ti. ne ozirajoč se na ogenj, z blazno smelostjo vihrali proti Rusom. Na levi vrli 7.. v sredi 17. in Bošnjaki, na desni 9. lovci in zopet 17. — takega napada tudi tod premočni Rus ni mogel vzdržati. Kar ni na mestu ostalo mrtvih ali ranjenih Rusov, so zapustili postojanko v divjem begu. Ob tem je bilo ujetih veliko sto sovražnikov in 7. so uplenili 4 topove in nekaj strojnih pušk., To je bil za nas prvi veliki kra-jevni boj. ki smo se ga udeležili v vseh fazah. Naša artilerija je iz- vrstno učinkovala in storila celo tlelo. Njeni izvrstni podpori je bilo tudi zahvaliti uplenitev 4 ruskih topov. Bojno polje je nudilo strašen pogled: kadeče se razvaline razstreljenih hiš. mnogoštevilni krog in krog posejani mr vi in ranjeni Rusi so nam nepo-retlno kazali vse grozote vojne. vT mirnem času vzbuja pogled na mrtvega človeka čisto posebna čuvstva, tu korakamo po mrliškem polju, slišimo vzdihovanje in ječanje ranjencev in k sreči nimamo časa. tla bi sprejeli vse to gorje, kajti vse naše misli so obrnjene na končni cilj: — Za bežečim sovranžiiikom nevzdržno naprej in naprej. Oh tem boju je padlo v naše roke zelo veliko vojnega materijala in ako veselje nad tem lepim in popolnim uspehom ni bilo neskaljeno. je bil vzrok ta. da je na tem, s krvjo napojenem polju časti in slave dalo svoje življenje za domovino in cesarja tudi mnogo naših. Po štiriurnem. težko zasluženem počitku, med katerim so povzeli zasledovanje sovražnika dragonci in honvedni huzarji, smo odrinili zopet naprej iu šli vso noč, tla se sovražniku ne tla pokoja. Nadaljno prodiranje je postalo zelo težavno; Rusi so dobili znatna ojačenja. tla za vsako ceno u-stavijo naše zmagovito prodiranje. Tu se je razvil eden najkrva-vejših bojev, ki sem se jih udeležil. Rusi so v zvezi z nekim kra-jem tamošnje na dolgo raztegnjeno strmo pobočje izpremenili v bastijo. V zgradbi utrdb so mojstri. to se jim mora priznati. Z gozdnega roba se je razločno videl j cela postojanka, in ob pogledu nanjo si je pač marsikdo mislil svoje. Medtem ko se je bataljon stotnika Žerjava boril v fronti pod jako težavnimi pogoji, je ostali del polka popoldne ob 5. uri dobil povelje, da napade to bastijo in jo skupaj s hrvaškimi domobranci zavzame. Ponoči in v ostem gozdu smo nenadoma prišli v globelj, iz katere nismo mogli dalje. Preostalo nam ni drugega. nego postaviti izdatne straže in se utaboriti na lieu mesta pod drevesi. Noč je potekla mirno in nenadlegovani smo inogli oh jutranjem svitu nadaljevati prodiranje. Kmalu so začele žvižgati kro-glje in kot prva žrtev je dobil strel v stegno poročnik Herman Krall, ki je neustrašeno hitel naprej pred svojo stotnijo. Nesli so ga mimo mene in na moje sočutno vprašanje, kako mu je, je samo odgovoril: "Dum-Dum-kro-gla." Posledice, žal. niso izostale in štirinajst dni kasneje smo zvedeli. da je mladi junak podlegel ranam. To je bil žalosten začetek, toda za premišljevanje ni bilo časa. saj smo morali osvojiti bastijo. Ruska artilerija je cel dan strahovito streljala in s tem zadrževala našo pehoto. Naslednji dan je začela naša artilerija jako uspešno obstreljevati bastijo in razločno se je videlo, kako so Rusi. kadar je udarila t-^žka granata, meter visoko leteli v zrak iz svojih kritij. Ko smo si tako polagoma priborili pot v bližino, se je drugo jutro izvršil naskok. Pred vsemi drugimi so z največjim zaničevanjem smrti vdrli naprej hrabri 17. Posrečilo se je udreti v postojanko. toda v trenutku, ko smo razvrščali ruske ujetnike za transport. je ruska artilerija naperila strahovit ogenj v ta človeški klopčič. Natlporočnik Klug in rez. poročnika Korent in Potokar so imeli dovolj prisotnosti duha, tla so lastne ljudi odpeljali iz uničujočega ognja. Sedaj je bilo treba še enkrat jurišati. Bil je strahovit udar, toda 17. in hrvaški domobranci so končnoveljavno ostali zmagovalci. 1300 ujetnikov in brezštevilno vojnega materijala je padlo v naše roke. Seveda so se tudi naše vrste močno razredčile in ob zbiranju zvečer smo potrtega srca žalovali nad junaško smrtjo ljubih tovarišev in krasnega, nad vse hrabrega moštva. Nova ruska železnica. Rusija je sedaj v zvezi z zahodom samo z železnico preko Ka-rungija ob južni švedsko-ruski meji. Kakor smo namreč slišali, je Belo morje zamrzlo iu torej pristanišče v Arliangelsku čez zimo za ladje nedostopno. Vsled izkušenj sedanje vojne, se Rusija sedaj trudi, odpreti si nova pota do Severnega ledenega morja .Tako je bilo sedaj sklenjeno, zgraditi takozvano Murmausko železnico, k naj bi tekla od Kema ob obali Belega morja, do kamor je železnica že izpeljana, ob Karelski o-bali po lapskem ozemlju preko zahodu jega dela polotoka Kole do Murmanske obali, ki je prosta ledu. Kot pristanišče ob koncu te železnice je določeno mesto Kola, na južnem koncu istoimenskega zaliva in ob izlivu reke Tulome in Kole. To pristanišče je namreč prosto ledu. Za pripravljalna tlela za to železnico, ki se naj začne i-stočasno z obeh strani, je določila ruska vlada 3.600.000 rubljev. Razen tega naj se podaljša železnica v Arhangelsk proti severu do kakega pristanišča, ki naj leži bolj ugodno, kakor Arhangelsk. kjer mora plovba počivati celo zimo. Tudi za to so že dovoljena potrebna sredstva. Mnogo pa se s tem podaljšanjem ne bo dalo doseči, ker je železnica v Arhangelsk še vedno ozkotirna in torej ne more mnogo koristiti tudi če pomnože število lokomotiv in vozov, ki jih. je ruska vlada že naročila. Nova Murmanska železnica od Kema naprej pa bi dobila prav pomen seveda šele, če bi bila pri-klopljena ostalemu železniškemu omrežju, kar se bo tudi zgodilo. Ruski ministrski svet je namreč pred enim mesecem dovolil 17 milijonov rubljev za gradbo železnic iz Petrosavodska ob jezeru Onega do Belega morja. Proti Murmansk! železnici je slišati v gotovih ruskih krogih mnogo ugovora ker bi bila ta železnica pomembna samo za sedaj in za čas vojne in bi malo pomagalo, če bi jo začeli sedaj graditi. Drugi pa, med njimi admiral Lindstroem, pravijo, da bo Murmanska obal vedno za Rusijo važna, ker je edini prosti izhod Rusije do morja. Preplave na Francoskem. V srednji Franciji so postale preplave nevarnt. V dolini Savne so širne pokrajine pod vodo. iCENIK KNJIgS katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. (( MOLITVENIH: Marija Yarhinja i—.60 Marija Kraljica (—.60 Marija Kraljica, elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi —.60 Rajski glasovi elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi, elegantno vezano $1.40 Pot k Bogu, elegantno vezano $1.20 Skrbi za doio, elegantno vezano $1.20 Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški »—.40 POUČNE KN7I1K:' Abecednik ilovenski, vi ian —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano *—.40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.7."» Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1; in 2. del —.45 Hitri računar, vezano —.40 Navodilo za spis o van je raznih pisem —.70 NensSčina brez učitelja, 1. lil 2. del po .50 •femščina brez nčitelja, 1. in 2. del. vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nank o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorili —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- Jki slovar $1.20 Slovenski pravnik .$1.00 Slovar slovensko - nemški (JanežiČ-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko-angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 Zirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Avstrijska ekspedicija ^-.20 Baron Trenk _.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka _.20 Bitka pri Visn i_.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo _.15 Božični darovi _,15 Burska vojska _.25 Cerkvica na skali __.15 Cesar Jožef II. _.20 Cigan ova qsveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke _.20 Don Kižot _.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hci —.20 Pabiola —.35 George Stephenson, oče železnic .—.20 Grizelda —.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, .—.20 Qildegarda —.20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po .—.20 Iltistrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub _ —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet .—.20 Jama nad Dobrašo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb (—.20 Križana umiljenost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukec .—.20 Leban, 100 beril r—.20 Lepa Vida (Cankar) —.80 Maksimilijan 1. —.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman. $1.00 Malomestne tradicije —.25 Mir Božji —.70 Miklova Zala —.35 Mirko PoštenjakoviS — .20 Na divjem zapadu, vez. —.60 Na indijskih otokih ;—.30 Najdenček —.20 Na jutrovem —.36 Na krivih potili —.30 Na različnih potih —.20 Narodne pripovesti, l.f 2. in 3. zvezek po —.20 Naseljenci —.20 Na valovih južnega morja —.15 Nesrečnica 1—.25 Nezgodan a Palavanu —.20 Nikolaj Zrinski —.20 0 jetiki —.15 Odkritje Amerike, vez. —.80 Pasjeglavci $1.00 JPrihajae —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrb cevem Grogi —.20 Prst božji —J20 Pariški zlatar —.25 Randevouz —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila ^—.15 Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki —.26 Strahovalci dveh kron, 2 zvezka $1.60 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.20 Srečolovec —.26 Strah na Sokolskcm gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Slovenski šaljivec —.35 Štiri povesti —.20 Tegetthof —.25 Turki pred Dunajem —.30 1 Trije rodovi —.50 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča —.50 Življenja trnjeva pot —.30 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem, 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75 SPILMANOVE PO VRSTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček —.23 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —J25 7. zv. Sultanovi Bužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.36 9. z v. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica * —.36 12. zv. Korejska brata —.30 13. z v. Boj in zmaga —.36 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. z v. Zlat okopi —.30 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.36 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev 19. zv. Mlada mornarja -.25 -.36 I TALIJA: Zbirka gredaliških Iger. Brat sokol Cigani Dobro došli Doktor Hribar Dve tašči Pri puščavniku Putifarka Raztresenca Starinarica V medenih dneh Zupanova Micka —.25 —.40 —J20 —JO —.20 —.20 ^-.20 —.30 —3) —JO —.30 RAZGLEDNICE: NewyorSke, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po — Opomba: Naročilom je prflož iti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaznici, aH poštnih znamkah. Poštnina je pri vlek eenah že vraitmana. GLAS NAHODA, 8. MAJA, 1915. B-=j Jugoslovanska rsi--- # K -=lal atol. Jednota - Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. JI0™ " GLAVNI URADNIH: Predsednik; J. A. GERM, 507 Cherry .Way or box 87, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK : Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MTKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, JOHN VOGR1CH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AI'SEC, 5427 Ilomer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRZlŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itv. 1 Ely, Minn. LOUIS* CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itv. 2, Ely Minn. JOHN GRAHEK, it., od druitva Slovenec, Itv. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov ae ne bode oziralo Drožtveno glasilo: "GLAS NARODA". čali. V srcu se mi je pojavil ne- •mir, pojavil se je strah, slutnja, o------------------------ da sem napravila veliko krivico,} "Ali ste Vi Ana Obrov, doma ker nisem dala revežu ničesar. — i" pristojna v Zagorje, zdaj že tri Ohtoženka se je dvignila s klopi, gledala sodnika in molčala. ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi tirez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Iz urada društva sv. Barbare štv. 33 J. S. K. J. v Trestle, Pa. INICIJ ATIVA. Naš«* društvo j-- na svoji redni seji dne l"*. aprila sklenilo sledeče : 1. da hi s.* tedenska bolniška podpora znižala od — na .+6.— lia teden in hi bili za prvih šest mesecev tedenski odlomki po 8«"> centov dnevno; 2. večina članov je zavarovanih pri dveh ali treh društvih za precej visoko podporo, zato da zahtevajo bolniško podporo za vsako malenkost; 3. z asementom mesečnih 7-~> centov se /.a tako visoko podporo ne more izhajati; 4. v sedanjih slabih časih naj bi se ne nalagalo previsokih ases-inentov n/.iroina doklad, ker se še za vsakdanje potrebe ne zasluži; f>. one elaie\ ki bivajo nad en inesee v bližini kakega društva J. S. K. .1. in pripadajo kakemu bolj oddaljenemu društvu t«* Jednote ter no> ejn i/poslovati prestopnega listh. naj hi se suspendiralo. — Taki bolniki se gotovo ne ravnajo po društvenih pravilih in niso od društvenih članov zadostno nadzirani. Dodate k. Nas.- društvo je na tej s.-ji tudi enoglasno sklenilo, da naj centralizacija ostane. —-■ ( lani so odločno obsojali napade na glavne uradnike. 1'radniki niso ničesar zakrivili, oni samo kontrolirajo delovanje. — Centralizacijo so sprejeli delegatje. — Za bornih 7.r> centov na »uesec ni mogoče plačevati tako visokih podpor kot jih plačuje ravno naša .Fednota. — Craduikom .1. S. K. .1. moramo izreči zaupanje. Z bratski mpozdravom (Pečat). Anton Eržen, predsednik, Frank Šifrar, tajnik. Frank Kacin, zastopnik. Berač. Marcel Prevost. Za Gl. N. prire-dU J. T. Kratko dogodbieo vem iu je tako lepa. <1m sem je sklenil zapisati. Nič posebnega ni v njej. do-padla se je pa vsem, posebno zategadelj, ker nam jo je povedala lepa ženska. Zvečer smo sedeli v razkošnem salonu pri še bolj razkošni večerji. Pogovarjali smo se o navadnih stvareh, za katere se drugi ljudje skoraj ne zmenijo, ki imajo vrednost le za onega, kateri jih doživi. Vsi so izpovedali svojo slabost, smojo smešnost, kratkoma-lo. kar so imeli na srcu. Samo neka mlada ženska ni rekla ničesar. Vse je poslušala, poslušala napeto iu z velikim zanimanjem, in proti koncu se je za-itiojrlo opaziti \ n jenem krasnem obratu začudenje in nemir. - — Kaj pa Vi, madama. ali nimate ničesar na srcu? — Niti naj-manje utvari ?.... Smeje se priklonila in začela pripovedovati z zvonkini glasom: na Place de la Concorde sva rnol- — Moj Bog. — — jaz vendar lic morem reči. da štejem številke kočijažev, ali da pogledam, p redno ležem k počitku, če je vse v re-lu v moji garderobi... Kljub team se mi je pred par dnevi nekaj Inevi nekaj pripetilo, česar ne bom, če je tudi malenkostno, pozabila do smrti.... Izprevidela >em. da je v človeku neka sila. neki! moč, ki ga sili da nekaj napravi. da mora nekaj napraviti, pa tuji če bi se podrl svet.... Dobro.... pred šestimi ali sedmimi dnevi se je to zgodilo. — S svojo hčrko Suzano, ki je stara kakih osem let. sem šla na izprehod. — Ker je bilo prelepo vreme, nisva najeli kočije. Veselo sva se pogovarjali in sami nisva vedeli, kdaj sva dospeli do Kont-Pointa. — Tam je sedel na klopi berač, mlad bolehav človek, iu prosil vbogajme. — V levi roki sem držala solučnik. v desni pa krilo. — Rada pri pozna in, da se mi ni ljubilo, seči v denarnico in podariti revežu par eentimov. Suzana jc nenadoma utihnila in ni celo pot izpregovorila nobeue besede. Tudi meni je bilo nekako čudno pri srcu. Še ko sva prišli Ponavadi sem sahia s seboj na či stem in lahko vsak svoj korak zagovarjam pred svojo vestjo, v tem slučaju je bilo pa drugače. — Sicer pa sem poskušala prepričati samo sebe--sieer se pa nisem pregrešila proti dobrosrčnosti. Vsakemu beraču, ki ga srečam na cesti, vendar ne morem darovati. — Če bi imela milijone, bi mi zmanjkalo. Bom pa drugemu dala, saj so pravzaprav vsi enaki in vsi potrebni podpore.... Tako je govoril moj razum, sr ee je bilo pa drugačnega mnenja. Tako me je težilo, da sem se mi-slila najmanj desetkrat obrniti in popraviti krivico. Ko sva dospeli do Rue Lafitte, me je moja mala Suzana prijela za krilo in zašepetala: — Mama ! — Kaj je dušica ? Pogledala me je s svojimi velikimi modrimi očmi in rekla: — Mama. zakaj nisi dala beraču eentima? Torej je tudi ona ravno isto mislila kakor jaz! Tudi ona je bila nemirna in preplašena, toda bila je bolj odkritosrčna kakor jaz. — Prav imaš. otrok, sem ji odvrnila. Sli sva hitreje kakor po navadi in vem, da so bile najine misli enake, kaj. če berača ne bo več tam? — Poklicala sem kočijaža in mu naročila, da naj kolikor mogoče hitro vozi. — Po vsem telesu sva se tresli in čutili sva, kako nama je utripalo srce. — Če ga ne bo več? — Če sva se zastonj vrnili? — Pri Rond Pointu sva skočili iz voza. Berača ni bilo več. Vprašala sem neko staro ženico. če ga je videla. Rekla je. da ga je videla, in pristavila. tla ni navaden berač, da ni podoben onim. ki posedajo dan-zadnem na mostu. Nisva vedeli, kaj bi počeli. — Ko sva hoteli stopiti v voz. je Suzana narahlo vzkliknila in pokazala za debelo devo. — Tam je sedel na zemlji in držal klobuk na kolenih. Suzana se mu je po prstih približala ill mu spustila zlatnik v klobuk. — Nekaj časa naju je -ledaI kakor v sanjali, potem so mu pa solze zalile oči. Sklonil se je in hotel poljubiti rob Suzaninega krila. V vozu sva se objeli in zajokali. — Zdelo se je nama, kakor da sva ušli veliki nevarnosti____ Mlada dama je utihnila. — Mi smo jo tiho in z velikim zanimanjem poslušali. — Zdelo se nam je, kakor da hi ves čas njenega pripovedovanja vdihovali svež zrak. kakor da hi pili bistro stu-denčnico.... Anuška pred poroto, Piše: France Bevk. Sodna dvorana, obsijana z medlimi žarki, je dobila svečano obliko. Cesarjeva podoba nad sodno mizo je blestela z bleskom imperatorja; porotniki so zasedli drug za drugim ?voje prostore: resni možje, z važnimi gestami, v njih rokah leži usoda današnje olni-ženke. Sodniki so na svojih mestih. zapisnikar; državni prav-dnik se naslanja na stol z groznim obrazom branitelja pravice. Domi šljavi advokat se nalahno ziblje ter zre na obtoženko z nasmehom, kot hi imel največje dopadanje nad njo. Zadaj je občinstvo. Nekaj mladih juristov ki pazijo, da jim ne uteče nobena beseda in gesta: vse kritizirajo. Radovedneži, ki ne zamudijo nobene porotne razprave. Par časnikarjev. Vsi čakajo. Mislili so. da bo razprava tajna, pa je javna. Zato se je prostor za občinstvo nenavadno napolnil. Celo ljudje, ki niso nikdar videli sodne dvorane, so plaho vstopili in čakajo z odprtimi usti. kaj se zgodi. Ohtoženka, sedeča na klopi ravno in skoraj ponosno, je pogledovala zdaj porotnike, zdaj sodnike in slednjič smehljajoče se advokata. Mičen, bled obraz pod čr stvari gotova in bo spravila sod nike in porotnike v zadrego, ob činstvo pa v smeh. Zapisnikar je prečital obtožbo leta v tolerančni hiši tu?" "Sem. Anuška mi pravijo. Nekdo izmed gostov me je imenoval Anuško in sem tako ostala . . . Cisto malo se ji je tresel glas; nekaj težkega, trdega je bilo v njem; pripovedovala je o svojem imenu, kot bi bilo to za celo stvar neizmerne važnosti. Obrnjena je bila pol proti sodnikom, pol proti porotnikom. "Kot ste ravnokar slišali, ste obtoženi, da ste umorili namenoma v svoji sobi dne 17. januarja t. 1. gospoda I. I., oziroma ga po škodovali tako, da je potem kmalu izdihnil. Ali priznate to dejanje?" "Dejanje samo priznam. Ali kriva nisem bila jaz I*' Občinstvo je nalahno šumelo, kot veter skozi listje. Stopalo je na prste, da bi bolje videlo obtoženko. "Opišite nam tedaj dogodek natančno, kakor se je zgodil. Nave« lite nam olajševalne razlo ge . . ."' Ko je sodnik končal, je bila A-nnška v zadregi. Pogledala je v tla. na svoje čevlje, potem na stražnika - ušel ji je pogled na občinstvo, na sodnike, na državnega pravdnika. ki jo je gledal s trdim. temnim pogledom, in na vedno z dopadenjem se smehljajočega odvetnika. Njeno malo telo se je dvignilo in pokašljala je, kot bi iskala prve besede. Nosnic, oči n ustnice so se za trenutek stisnile. Potem je pričela s trdim gla som, v katerem je bil gnus do vsega in velika obtožba. Besede je poudarjala in se obračala do vseh kot da vsem te besede, ki jih govor, in so vsi sodniki in tožniki. Vsi. ki so jo poslušali, so nagibali glave naprej in pod vtisom njenega glasu in besed mrščili o-brvi in puhali čelo, dasi se njene poteze niti za trenutek niso izpre-menile. Govorila je takole: "Dolžite me nečesa, kar se je moralo zgoditi. Storila sem nekaj, kar I >1 bili storili tudi vi vsi, ee hi živeli v istih odnošajih. v katerih sem živela jaz. Se prej, prej bi bili to storili. Pri stotih dvestotih ... še večkrat, me je prijela ta misel, pa sem bila prebojazlji-va, zato sem čakala trenutka, da se nabere toliko jeze in bridkosti v meni, da bo mera polna. In slednjič je prišel tisti čas. Čudno vam se zdi. zakaj sem to storila? Zakaj mi je prišlo na misel že pri stotih, dvestotih prej ---ki so mi jemali moči in čast za tisti denar. Vzrok je bil brez dvoma velik. Brez tega ne bi bila storila kaj takega ... ne jaz ne kdo izmed vas. ki ste ljudje, kakor jaz. le da imate drugačno ime . . , Umorila scin ga radi hinavstva . . . laži. Ne boste me razumeli, če vam ne opišem eelega svojega življenja. in ne vem, če me boste razumeli tudi potem. Pa storila bom svojo dolžnost in se vsaj pred lastno in pred onimi, ki me bodo razumeli, opravičila; vest drugih naj sodi po svoje ..." Sodnik je pomignil z roko, da hoče govoriti. "Kratko! Opišite dejanje samo. kako se je izvršilo in kaj Vas je privedlo do tega. Za ostale podrobnosti ni časa." Sodnik se je naslonil na pult in poslušal z napeto pozornostjo. A-nuška je zopet pogledala v tla, pomolčala za trenotek ter se nato ozrla po zijajočem občinstvu in p< porotnikih. 'Celo moje življenje je v isti meri zanimivo in spada k stvari z zadnjo podrobnostjo ,kot dejanje samo. radi katerega se moram zagovarjati in ki se je izvršilo v enem večeru, v enem četrt ure. Povedala bom glavne stvari. Ko sem prišla v zavod sramote, mi je bilo težko. Vi ne veste in ne slutite, kako dolga in težka je pot od nedolžnega detinstva do tistega dne. ko je treba žrtvovati vse, vesel smeli otroka, mladost, materino ljubezen, očetovo skrbnost in še sto dragocenosti, ki so spremljale človeka in se mu ponujale. Vselej, kadar sem se spomnila, kako sem se igrala doma z bratom, majhna, vesela deklica, plezala očetu na kolena in čez prsi na rame, kako se mi je prijazno in gromko smejal, me je popadla žalost, da sem se zaklenila v svojo nimi lasmi. Celi lahek nasmeh ji -------*-------------------- . .„«JU je tlel na ustnih: kot da je svoje 8obo i'1 jokala. Zdaj nimam ne _____:__i______ - t. ____ -i ', _______a.____ rv- . brata, ne očeta, ne matere. Oče in mati sta umrla. Brat je šel po sve tu. Nisem ga videla že dolgo. In četudi ni nobenega vee tam. v ti ----.--------JV - _------* «.X Sodnik, ki je sedel na sredi, se je 5ti hiši, z bršljanom obrasli hiši-zganil. "Ana Obrov I" Izpod čr- c* zunaj mesta ob fabrikah, sem nih, košatih obrvi je pogledal na šla večkrat tja iu gledala v okna obtoženko in se nagnil na svojem Takrat, ko sem se čutila najbolj stolu naprej. 'srečno doma in se mi je še blato na cesti smejalo ter mi vzbujalo I veselje, je rekla mati nenadoma: V službo pojdeš. Oče in brat sta pritrdila. Takrat je bila delavska I stavka. Ni se vedelo, koliko časa bo to trajalo in kaj bo konec. Zato sem bila obsojena v službo. Zakaj morajo dekleta v službo? Vzgojena pri materi, da b iposta-la enkrat tudi sama mati in go-spodinja, pa mora med trde ljudi. v svet. pot bremena in pesti, j Ne glejte me! Govorim k stvari! Govorim to, kar imam na srcu in kar je izsililo moje dejanje . . . In če gredo dekleta v službo, če morajo iti, zakaj jim ne dajo potrebnega varstva ? Izpostavljene so vsemu; vsa umazana reka se vali preko njih. V fabrikah nisem dobila dela, ker je moj oče stavkal. Na prošnjo matere me jc vzel neki gostilničar iz predmestja za par kron na mesec. Zato, je rekel, ker sem bila mlada in lepa. Tja so zahajali dijaki. Spolzkih pogledov in besed, 'ahkoživi, da so se mi pristudili na mah. Ko me je eden njih prijel okrog pasu, sem ga u darila. Dobila nisem zato ne ve čerje, ne zajtrka. Ko sem prišla do matere, sem jokala; mati pa mi je rekla, naj potrpim. Sovra žila sem vse. Ali nisem imela prav, da sem ga udarila? Kakšno pravico je imel do mene? In s kakšno pravico me je gostilničar kaznoval? — Slišala sem, da je nekoč natakarica nadležnega udarila po obrazu, ostali gostje po so ji zabila šla takrat v tisto deželo iu zastonj stregla tistim ljudem velikih duš. Zvedela sem kmalu, zakaj prihajajo dijaki tja. Stregla sem v tisti "odlični" sobi sama. Šla sem skozi vse roke. Norčevali so se z besedami in kretnjami. Trpinčili so me in oboževali iz hudobije in ironije. In kot sem jih sovražila, sem se morala smehljati; toda slednjič nisem mogla več strpeti sem ušla. Niso mi vzeli poštenja. a padal je listič za lističem." Pripovedovala je razburjeno, naglo in gledala na porotnike, na sodnika, na občinstvo. Vse j? bilo mirno in je poslušalo. Njen nastop njene drzne besede so jim zadrževale sapo. Temu ali onemu izmed občinstva se je orisal nasmeh krog ust. Ko je za hip prenehala govorom, je vse zasoplo in se oddahni.lo kot bi bila sveža sapa zavela skozi dvorano. "Kmalu sem dobila drugo službo, v boljši gostilni, kamor je zahajala gospoda. Vesela sem bila te službe. Izmed mladih, divjih ljudi sem hrepenela k boljšim, ki bodo znali ceniti mojo čast in svojo. Pa! Kot vi danes gledate z nasmehom mene. eno 'tistih* žensk, tako gledam jaz vas vse. Vsi enaki! Šla sem v naslednjih svojih službah iz gostilne v gostilno in spoznala vse, delavce in gospodo: vse isto! Kot da je vaš rod prisegel, da mora v brezposelnih urah v svojo zabavo uničevati delu zasužnjena bitja. Vi ste svečani in pošteni samo v paradi, respektirate samo lastne žene, pred oltarjem z vami zvezane, ko bi nTm-ali toliko bolj tuje . . . mlade, boječe. trudeče se za kruh. Če bi bila jaz hotela ohraniti svoje življenje brez madeža, bi bila morala umreti lakote. Tudi grda beseda je madež. V teku šestih let nisem videla, ne srečala človeka, ki bi mi bil prišel z odkrito, lepo besedo nasproti". * Tu je prenehala. Tresla se je kot gladina ribnika, če mu pade kamen na dno. Solze so ji silile v >či, pa jih je pogasila še v tistem hipu. Nekateri so se držali resno, drugi pa so se smehljal. "Tako sem prišla tja noter. Ko ste mi ubili telo in dušo, očeta in •nater, sera otopela in dozorela. Odločila sem se kmalu nato, ko je nekdo izmed vas izvršil hudodelstvo, radi katerega ne bo nikdar klican pred sodnika; on hodi s ponosom po svetu in mc gleda z zaničevanjem ,ki sem hudodelka, kakor me gleda prezirno marsikdo izmed vas. In koliko je morilcev med vami? Morda je on sam tukaj!" Ozirala se je po občinstvu, ki :e je začelo premikati. Moški so postajali nervozni, grenko so se -lasmihali in se ozirali na sodnike n na državnega pravdnika, kot bi čakali od tam pomoči. Porotniki so postajali bolj in bolj pazi j i vi in resni, sodniki so se parkrat spogledali. Odvetnik pa se je ves as tiho in zadovoljno smehljal in ■»e, prekrižavši roke na trebuhu, zibal v svojem stolu. "Ni ga . . . Pa saj je vseeno. Ko sem postala mati. me je pretepal in mi jc prisegal, da me ne ooroči. Peljal me je k modri ženi in ubil lastnega otroka! Koliko umorov je med vami, poštenjaki, nekaznovanimi velemorilci l a i , Jaz pa sem umorila tujega človeka, ki ga nisem nikdar videla . . . Slavna sodnija! Kdaj boste sodili te ljudi, radi veleumorov in vele-hinavstva ?" (Konec prihodnjič). Požrtvovalen strežnik. Neštevilni so zgledi požrtvovalnega delovanja sanitetnih vojakov. Izpostavljeni istim nevarnostim kakor borilei. neumorno vr-še svoje težke rešiteljske dolžnosti. Izmed neštetih slučajev tihega junaštva, ki se dogajajo dan na dan, bodi kot zgled, navedemo le delovanje Četovodje (sanitetnega podčastnika) Antona Šolarja 47. pešpolka. Šolar se jo tekom cele sedanje vojne izkazal kot vrli in zanesljivi podčastnik. V naj-ljutejšem sovražnem pehotnem in artilerijskem ognju je spravljal težko ranjene iz bojne črte, jih odpravljal na varno in jim nudil prvo pomoč. Nekega dne je sam prinesel iz bojne črte dva težko ranjena vojaka, ker je njegovega pomočnika medpotoma zadela krogi ja ter je obležal. Komaj je spravil ranjenca na pomočim postajo, ko so začele granate udarjati v hišo. v kateri so bili ranjenci, ter jo napol porušile. Z naporom vseh sil se je sedaj Šolar prizadeval, da bi rešil težko ranjene iz nevarnega položaja. S smrt zaničujočo smelostjo je vedno zopet hitel v ogroženo hišo in odnašal varovance do gozdnega roba. TtpT so bili na varnem. Tudi izven boja se je izkazal kot zvest strežnik; z največjim požrtvovanjem in ne o-zirajoč se na lastno življenje, je Šolar strcgel na koleri obolelim vojakom. V priznanje mu je bila podeljena srebrna hrabrostmi svetinja I. razreda. O mesto X. Senat dunajskega deželnega so-dšča s»* j«' pečal nedavno s tožbo jSolicitatorjeve žene Emilie II.. ki zahteva od znanega dunajskega kirurga odškodnino 12.851 K iu precej visoko rento. Tožiteljiea navaja, tla se je obrnila na tože nega kirurga radi svojih — bogu ,bodi potoženo — X-nog. Zdravnik |jo jc najprvo operiral, jo nato več j tednov masiral in končno poslal v i toplice. Toda posledice njegove-Iga zdravljenja so bile strašne; j noge so sicer opustile črko X. zaljubile pa so se v črko O tako hudo. da gospa Emilija niti dobro ^hoditi več ne more. Sla je k svoj ■-i mu profesorju ter mu tožila s> bol. Trdosrčni človek pa se ji je (od rezal: '"Zakaj ste pa silili k o-Iperaciji in ji nasvetoval — naj se da š»* enkrat operirati. Sedaj se je zatekla gospa Emilija k so-jdišču. Toda to ji ni moglo zapisati tožbo. češ. kirurgu se ne da očitati ničesar kaznjivega. Za smeh in kratek čas. zn 3E DOBER ODGOVOR. — Zakaj prepovedujejo vojakom pijačo? — To je nekaj čisto naravnega. Boje se. da bi ne videli v pijanosti dvakrat toliko sovražnika kol ga je v resnici in da bi ne pobegnili pred njim. Slab izgovor. VZROK. — Zakaj vas ni bilo včeraj v pisarno ? — Pa saj bi prišel, pa so mt stegna bolela. % POZNA JO. Zena : — ('e me boš še kdaj raz žalil, bom takoj odpotovala k svoji materi. — Kamorkoli hočeš, samo k materi ne. Prepričan sem, da b se drugi dan obe vrnili in bi i-mel dve ženski na plečih mesto ene. Slab začetek. —- Vam, da bi posodil sto do-darjev ! Saj vendar ničesar nimate. — Saj vas ravno zato prosim. IZPRED SODISČA. Sodnik mladi dami* — Tukaj, je torej obtoženec o katerem pra-v.it. da vas je včeraj ponoči brez vaš <_r; dovoljenja poljubil. — AI i je res bil ta? Dama: — Dovolite mi, gospod sodnik, da mc !;u še enkrat poljubil. potem bom šele vedela. V ŽIVEM SPOMINU. Nevesta: — Ker ho že v sobote najina poroka, ne bom šla dane: kegljat. — Kaj ne, da si zadovoljen ? — Ravno nasprotno, le idi š< danes in povej prijateljicam, de po poroki ne boš več kegljala. Zasledovanje v vojni. Rezervist A : — Prokleto. že šti--i ura je zjutraj, midva pa š»- vedno nisva doma. — Moj Bog, če bi vedela moja dara!.'... NEVTRALNA ZASTAVA. Ker je prinesel petošolec Kurjač slabo izpričevalo domov, si je poiskal zavetja pod nevtralno zastavo kar mu pa ni posebno po-, magalo. ____, GLAS NARODA, &-MAJA, 1915. CLOVCNSKAllCfl «J m ® L-(D i Xiav«i •jMa-j.tHA^iiriav •iiiniiK IZVKŠEVALNI ODBOR: Frank Sakaer. predsednik, 82 Cortlandt St.. New York. N. T. Tajniki: Edward Kalisfa. «119 St. Clair Ave, Cleveland. Ohio. Rudolf TrmX. JM W. Central Park. New York. N. Y. Mm Jmgrr, blagajnik. 5241 Upton Ave. So.. Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo po®latl Mr. Jobn Japru. Vsaka vplačana svota bode potrjena ik> blagajniku in razglašena po slovenskih listih. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom laliko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Pravil in raznih drugih tiskovin Liga do danes št nima. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. ' EDWARD KALISH. glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POZOR! Pravila Slovenske Lipe bomo začeli razpošiljati tekoči teden. — I>cIo je bilo nekoliko zastalo, ker nismo dobili pravočasno odgovora od vseh delegatov. — Tajniki podružnic naj nam sporoče. koliko iztisov potrebujejo. Uredništvo. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Iz ruskega ujetništva ogla- llraščal 2ti. miš« I'lin V & ah. v Matija sestram Iz < >1 i pišejo. Otonicarjevi v . pri Postojni niso štiri nič slišali o Matiju. Dne it je iz Voroneža prišlo pi-Otoničarjevo liišo v Ilra-kateivm je dal "mrtvi" materi, očetu, bratom iu na znanje, da še gleda rdnee in tla se bodo še vitem svetu, če IJotr da. — aniee v Moskvi piše Peter prijatelju v Ljubljani: bolnišnici, imam revmati-ikaj imamo vedno mraz in - Krati Praprot i lik je po-i/. Rusije osameli — Anton . Josip Kocijančič se je o-glasil iz liorovska, ki loži južno-zapadno od Moskve. — Janko Loža r piše i/, liarnaula v Sibiriji: Zdrav ■^.•m in hodim v mesto delat, tko da j«* vedno za kakšen pril>oljšek. Na Svečnico se je brala sveta maša v tukajšnji katoliški cerkvi za naše zdravje. 1'jet-niki smo /ložili v ta namen skoraj 2<> rubljev. — Ivan Avsee >«• je oplasil iz Zadonska v voroneški giibcrniji v evropski Kusiji. Piše «w'stri Mariji, ki služi v Ljubljani: Draga sestra! Nahajam se v ruskem ujetništvu v Zadonsku. ki leži na reki Don. — Ivan Zura se nahaja \ Ižiinu v tobolski guber-ii i j i v Sibiriji. — A. Žlcbnik iz Stanežič pri Št. Vidu se nahaja z Ivanom /uro v Išimu, kakor je sporočil d<»mu Jakobu Zlebniku. —- Mirko Tomažič piše prijatelju \ Ljubljani, da jo ruski ujetnik. Vladimir Pirkovič piše iz Petro-pavlovska v Sibiriji. — Ivan (Vrne piše ženi iz ttaguline v samar-ski guherniji: Od Pl. decembra sem ruski ujetnik; 14 dni smo se vozili po ze'eznici preko prostranih ruskih ravnin. 12 dni smo pa peš hodili. Delamo pri kmetih po i'n ali dva pri eni hiši. Dobivamo ruske kopejke, da plačujemo kmetom, ki nam ga dajejo. — Iv. Zirovnik piše i/. Jelabuge v vjat-ski guherniji Matiju Žirovniku v Gabrju pri Dobrovi. — Anton Habcršek se je ogtaail iz IJazdjel-ue ob Črnem morju. — Fran Prešeren, o katerem smo že poročali, da se nahaja v ruskem ujetništvu. piše sestrični v Ljubljani: Sem še vedno tukaj (v Išimu v Sibiriji).' Vendar j«' že boljše. Zima je precej ponehala. Vesele velikonočne praznike Ti želi Tvoj bratrance Fran Prešeren. Z Bogom ! Pismo je bilo pisano dne 1. sušea. — Jožef Papler piše iz Or-lova v vjatski guherniji: Mali moji otročički in ženka, vsi bodi-ifi ii tfshi poždravljuu u daljne« V ga kraja. Pisal sem Ti že dvakrat, pa niseni dobil še nobenega odgovora od Tebe. Ali ste vsi zdravi? .laz sem zdrav. Z I>o-gom! — Ivan Kraljic piše iz Je-katerinoslavska ženi Ivanki na Dobrovi: Prisrčen pozdrav Tebi in otrokom in moji materi. Tukaj je tudi Vovko i/. Viča in iz Vna-njih goric Tvojega jeroba sin .Janez. V tem kraju še ni preveč slabo. Dve uri imamo prej jutro in dve uri prej večer kakor doma na Kranjskem. Kruh je tukaj poceni. Za pet krajcarjev ga je en funt in to belega! Mesto Jekateri-novskaja leži v južni Rusiji med 1'rnim iu Kaspiškim morjem. Proti severu se razprostira nedogled-na ruska ravan, proti jugu se pa dviga v nebeške višave veličastno kavkaško gorovje, ki je čez 5000 metrov visoko. Odlikovan podčastnik. Jurij Staudahar iz Starega trga v er-nomeljskem okraju, četovodja pri li7. domobranskem pešpolku, je prejel srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda. Odlikovanje si je zaslužil 1 .">. decembra pri škala-čicah v (ialiciji. Pol njegove stot-nije se j.- jmd poveljstvom nad-puiMH-nika borilo proti celemu rusk« mu bataljonu. Tekom boja je nadporočnika zadela ruska krog-lja iu ga ubila. Nato je prevzel poveljstvo četovodja Staudahar in dve uri vodil hraber in junašk boj proti ruski premoči. Držal je postojanko, dokler ni prišla pomoč in so morali Rusi poraženi bežati. Nevarno obolel je na tifusu dr. Andrej Veble. Leži v kraju Wa-doviee v Galiciji. Umrl je na velikonočno nedeljo v Zagrebu c. in kr. stotnik 53. pešpolka Oto Rudman, sin Josipa Rtidmana, trgovca v Krški vasi na Dolenjskem, liil je na južnem bojišču ranjen in za izredno hrabrost ponovno pohvaljen in dobil odlikovanje "Sigiium laudis'? z vojno dekoracijo. Umrli so v Ljubljani: It gina St rekel j, hči vpokojenega železniškega čuvaja. 18 let. — Oton Le-ben, sin mizarskega pomočnika, 8 mesecev. — Andrej Zima, delavec. 74 let. — Ana Jaklič, liiral-ka. 88 let. — Katarina Jakša, mestna uboga, ?S6 let. Posledica predragega krompirja. Dne 14. aprila je prišel nek obrtnik na Cesarja Jožefa trg v Ljubljani, da bi kupil 100 kilogramov krompirja, ter se obrnil na pri vozu stoječo posestnico iz Posavja. Ko mu ga je cenila 30 K in nikakor ni hotela cene znižati, je to moža razburilo, da je ženski povedal par slabih besedi, in to pa je žensko zopet tako ujezilo, da je pograbila za bičevnik in z njim treščila obrtnika po glavi, da je bila takoj ves krvav. Tudi dve drugi ga hoteli "šturmati" in ko bi se mož, ki je vse tri že hotel bombardirati s krompirjem, ne da bi zadržal, bi se bila vsem tem preklicano slaba godila, toda umel je položaj iu se mirno odstranil na rešilno postajo. da ga je zdravnik obvezal, nato je pa stražnik hudo Posavko odvedel na c. kr. policijsko ravnateljstvo. Pri sodniji se bo morala zagovarjati. Majdičev mlin stoji. Valčni mlin Vinka Majdiča v Kranju, ki je eden največjih mlinov v Avstriji. je popolnoma ustavil obrat. štajersko. Smrtna kosa. Umrl je v Celju dimnikarski mojster in hišni posestnik Franc Fuehs. — Na Dunaju je v bolnišnici umrl mizar Alojzij Kobe. Dcbrnske toplice pri Celju je vojaška uprava vzela v najem. Pa ne samo toplice, ampak vsa prazna stanovanja v vasi dobrn-ski in bližnji okolici. Pričakujejo ondi vsak čas okoli 600 vojakov rekonvaleseentov in beguncev. Da je ta akcija vlade velikanskega pomena za Dobrno, je jasno. Kaj bo z navadnimi obiskovalci naših toplic, se še ne ve, t. j. ni še določeno, če bodo zanje toplice na razpolago. O tem se bo šele kasneje izvedelo. Gradec zaprt beguncem. Graški listi poročajo, da je štajerski namestnik grof Clary po izposlova-uem pooblastilu zaprl mesto Gradec proti nadaljnemu dohodu beguncev. Grazer Tagblatt*' pozdravlja prepoved, češ, da ne bodo porabili več toliko živil in da ne bo tudi več drugih neprilik vsled velikega števila beguncev. Tudi se pomirijo duhovi, ki so bili že precej razburjeni. Uporaba moke in žita. ŠUijer-ski trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki so dobili razvidne tedenske karte za uporabo moke iu žita. Vsak posamezni obrtnik mora voditi natančni seznani, koliko moke, žita ali kruha je z ozirom na določeni ključ porabil vsak dan zase. za delavce, uslužbence, odjemalce ali za goste. Na teh kartah je natanko določeno, koliko moke, žita ali kruha se sme porabiti. Tedenske karte služijo politični oblasti za kontrolo, ali se posamezniki držijo uradno določenega ključa o porabi moke in žita. Vsak obrtnik je dobil tako karto in j«' pod kaznijo obvezan voditi tudi natančen seznam o svojih zalogah moke in žita. Karte se morajo vsako soboto ali nedeljo oddati pri občini. KOROŠKO. Kakih 200 vojakov rekonvaleseentov iz Celovca je dobilo 14-dnevni dopust za obdelovanje polja. Smrt vzor-moža. Iz Kotmare-vasi poročajo: Stari oče Žmuk je umrl. Ta tužna novica je naznanjala 26. marca po kotmarski fari in okolici, da smo zopet izgubili izmed naše srede moža, ki mu ga je naši fari težko najti par. Že udeležba pri pogrebu je pričala, da je bil priljubljen v celi fari. Zares je izgubila naša 1'ara najboljšega župljana. Predno ga je zalezla visoka starost 82 let, je bil dejansko vzor-mož, vzoren Slovenec. plemenit in blag značaj, katerega so spoštovali tudi politični nasprotniki. Iiil je prej nadvse skrben gospodar. Imel je dve posestvi. katera je pa že pred leti OPOMIN MOJIM DOLŽNIKOM! Vse one. ki mi kaj dolgujejo, opozarjam, opozarjam, da se oglasijo do 1. junija t. 1., ker inače sem primorana obelodaniti njih imena v tem listu in izročiti sodniji v iztirjatev. To velja za vse, ki žive izven mesta Sheboygan. MARY ANDROJA* " 1102 N. 8. St., Sheboygan, Wis. (7-11—5) IZUČENA BABICA se priporoča slovenskim in hrvatskim ženam. Rojakinje v okolici North Chicago in Waukegan, 111., kadar potrebujete babico, me pokličite na telefon 1544 R. Katarina Terlep, 64:i Cummings Avenue, (6-10—5) Waukegan, 111. Kje je JOSIP PRIMOŽIČ? Pred 7. meseci je bival v AViden, W. Va. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga sporoči, ali naj se sam javi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Joseph Mezge c, p. O. l»ox 26, Harding, W. Va. (6-8—5) Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-lerzAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Waihioftoa St., N.w Y«rk, N. T. Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA 1VANČIČ. Doma je iz vasi Strmica ne Primorskem. Pred enim letom sva bila skupaj v West Virginiji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Matija Mahne, P. O. Box Sheffield, Pa. (6-3—5) Poročilo iz Ljubljane. Ravnokar smo prejeli novo zalogo knjig od sedanje vojne v slov. jeziku kakor tudi vojne razglednice. Kdor jih hoče imeti, naj se nemudoma naroči: Imenik novih knjig: Vojna knjiga v slov. jez... 50c. Vojne razglednice, 5 kom. 25c. Kažipot Amer. Slovenkam $1.00. Carjevič Rudolf........30c. Veliki vsevedež mag. zb... 50c. Zdravilna knjiga N. Zdravila ...................75c. Kdor vse te knjige naroči skupaj, jih dobi vse za tri dolarje. Naročajo se samo pri: SLOV. KNJIGARNA 535 Washington St.. Milwaukee. Wis. HARMONIKE mt» Miti*«* m »•»ravljua po mafnlljlh Natk, * ti*•■■• la muim1)1to. V peprvv* Ma* -■lflT« vnklo polije, kar % dm <• 1*1 IttkaJ T tam poalu It m6aJ ▼ «▼«-.mm* .±Mtnam loao. V popravas ruma «r»»jake kakor r»a (rui» aaraaalke ■** po 4«la kjtkortaa kM m- • *»»» |r«i -OHN WENZEL, HIT «1. St.. Cleveland, Ohio. POZOR, SLOVENKE! Slovenka dobi takoj službo kot gospodinja in za kuhati. Plača dobra. Starost od 25 do 40 let. Katero veseli, naj piše na: Gospodinja, c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St.. New York City. (5-S—5) PIŠITE PO ILISTROYAM CENIK! "I Z V R S T N O!" Tako se je >e vs:ik izrazil k«lor ra!»i brivski aparat, kar je pa tudi res. kajti s tem aparatom se zelo hitro iu «"i>to obrijete in glavno je to, oSljite ih> Postal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri: Alois Adamič & Co., P. O. Box 1581, New York, N. Y. PIŠITE PO ILISTROVANI CENIK! / Zopet boljši so se odprli za naše rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo domačijo v najrodovitnejšem in naj-krasnejšem kraju države Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Že sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, ki jih mika iti na farme, si lahko še ustvarijo boljše čase, ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t. j. da se naselijo v kraju, ki slovi po svoji krasoti in rodovitnosti zemlje in ki ima tudi vse druge ugodnosti za uspešno kmetovanje. Blagovolite se o tem prepričati na lastne oči! Rojakom ne moremo dovolj toplo priporočati, da si o-gledajo sedaj, ko vse bujno rasle in je najpripravuejši čas za to. — Pišite še nam še danes za nadaljna pojasnila in natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno. slovenska naselbinska družba, 198 — 1H Ave., Milwaukee, Wis. BITTER-W1HE Prihranek. Absurdno se zdi navajati ljudi k varovanju največjega zaklada, — zdravja, — katerega ni tako lahko mogoče dobiti nazaj, kadar je enkrat izgubljeno. Opazimo pa lahko nevrjetno zanikrnost, kot da vabijo ljudje bolezen in smrt v njihova telesa. Hranite rajše svoje zdravje kot ^a dolarje. Onim, ki so izgubili zdravje ter ga želijo do-iti nazaj, priporočamo TRINER-JEVO ameriško Elixir grenko vido To naravno sredstvo obstaja iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč ter ima večkrat hitre in dobre uspehe, ako se ga jemlje redno pri oslabelosti jeter, konstipaciji, izgubi teka, nenadnih slabostih, bolečinah y črevu, krčih, želodčnem katarju in pri vseh drugih boleznih, kjer je treba hitrega^izčišče-nja telesa, ne da bi se ga oslabilo. To zdravilno sredstvo okrepča sestav ter mu omogoči delovanje brez vsakega prekmjenja. Dobro učinkovito je zdravilo pri želodčnih boleznih, onih na jetrah in v drobu. TRI NcROVO HORKE V1H0 '^■"k'wd br joseph trlht* 7*9^SAsKUnd Awe. V vseli lekarnah. Cena $1.00. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. Imejte vedno Trinerjev liniment pri roki. Morda ga ne boste rabili danes, a jutri vam bo prišel prav ter bo zmanjšal bolečine v mišicih in sklepih. Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 60 centov. GLAS NARODA, S. MAJA, 101 ">. ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda prevel G. P. J (Nadaljevanje). Bila sta pri Vratih iu voila jima je segnla do kolen. Pred njima pa s«- j.- raztezala v »t" jardov dolga stena iu krog te stene sta morala priti, da sta prišla na )>esek zunaj. Mareela je hita vsa obupana. Pred njo s«- j.- raztezalo morje, brezkončno morje. sie«-r mirno. « strašno. Na oh»-h >tran»*h izhoda pa m- je dvignila plima in pri zunanjem zidu je bila voda »"isto globoka. Moj Bog! — je vzkliknila. — Saj se m ti rekla. Iiohau. da hc tako! Roban j»- stal v v«xli kot tnlna skala t«*r se j.- h- smejal. Nič ne boj. — j.- odvrnil ter stopil bližje k njej. — Drži pre dpasnik! Ona je ubogala in Rohan je del v predpasnik eoklje in nogaviee «»beh ter knjigo, katero j.' bil čital. Nato jo je dvignil v naročje kot pHttM. T< /ja si kot si bila nekoč. — je r«-kel t.-r *«• nasmehnil. Mar-r«la pa s.. j.* oprijela krog tilnika, docim je korakal on naprej, oprezno iu po- asi. Videti je bilo. da se mu prav nič ne mudi. ko je v.-iuiar imel \ naroč ju tako sladko breme. Pri vsakem koraku pa je pottajala voda globlja in koncem stene mu je sedala že do pasu. — Ce bi s,- izpodtaknil! — je zakričala Marcela. — Ne bom se. — je mirno odvrnil Rohan. Marcela pa ni bila tako gotova ter s»* ga je tesno oprijela. Ni j«' bilo strah, kajti pretila jima ni nikaka nevarnost. Imela pa je v »-••hi oni pravi ženski strah pred mokroto. V slučaju resnične nevarnosti bi s,« gotovo vrgla v razburkano morje ter bi eventualno poginila kot junakinja. Stena se j«- nalahno zaobrnila in Rohan je bredel s svojim hrenunom proti bregu ter je bil kmalu na mestu, kjer mu je segala voda h- do kolen. Srce mu je burno utripalo, lica so mu gorela in obstal je v vodi. kot da se noče iznebiti sladkega bremena. — Rohan, hitro, ne stoj! Tedaj je bilo. da je prvič obrnil svoj obraz proti njenemu in zapazil je nekaj, kar mu je še bolj pognalo kri v lice ter ga napolnilo s sladko ;*rozo. Kaj pa je bilo to? V razburjenosti in naporih pota je zlezla Marceli pečica nazaj in gosti, temni lasje so se ji vsipali po ramenih ter ji deloma zakrivali lice. Rekli smo. da so lasje bretonske deklice deviški kot je obraz ženske i/ Jutrove dežele. Videti ga sme le oni. katerega ljubi deklica. — Rohan! Hitro me spusti na tla! Sedaj sta stala na suhih tleh. a še vedno jo je držal v svojem naročju. Lasje deklice so se dotikali njegovih ustnic in kot blazen jih jc počel poljubljati . . . — Jaz t*' ljubim, Marcela! MENHIR. Četrto poglavje. V življenju Robana in Marcele je prišel trenutek, ko je dosegla njujina ljubezen višek. Polastila se j,, duše obeh z vso silo. Zavesa je padla ki je visela med dušo in dušo in poznala sta drug drugega hrepenenje in želje. Nešteto dni sta hodila skupaj, po ure in ure. Od otroških let naprej sta si bila tovariša, a nikdo ju ni smatral za ljubimca, niti v šali lic, ker sta si bila preveč v sorodu. Sedaj, ko je bil Roban štiriindvajset in Marcela osemnajst, se ju je smatralo za prijatelja kot prej,, in nikdo jima ni pWTWtl posebne pozornosti. Hoditi v. Robanom je pomenilo toliko kot hoditi s Hoelom. Gildasom ali Alain-om, ki so bili njeni bratje. Sama dva sta se pač zavedala sladke simpatije, ki ju je vezala. Ljubeze,, čuti p redno govori, trepeče predno vidi in sluti predno ve. Bila sti, lepa v oeeh drug drugega že dolgo časa. a nihče njiju ni vedel zakaj. Ta ko sta ohranila sladko skrivnost, skoro pred seboj. Nezgoda S Čepico ill pogled na deviške lase pa je razkril vse. Ko sta šla po pesku, jo je še vedno držal v naročju ter je ni hotel spustiti. Njeni lasje so mu padali na lice. Ona ni mogla govoriti, uiti se braniti. Kouečno je pričel govoriti. — Jaz te ljubim. Marcela — in ti? Bil je le trenutek odmora, tekom kojega je poglobila svoje oči \ one Rohaua. Nato je zaprla oči in v odgovor se j.- nagnila in ga poljubila na ustni. To je bilo boljše kot vsaka beseda, sladkejše kot vsak pogled. Duši sta se združili v dolgem poljubu. Nato jo je Rohan postavil na tla in stopila je na noge. tresoča se po celem telesu in onemogla. Robanu pa ni zadostoval prvi poljub. Prieel ji je poljubljati roki, jo privil zopet k sebi ter jo neštetokrat poljubil na ustni in lica. V tem Času pa je prišla Marcela zopet k sebi. Nežno se je izvila iz njegovih rok. — Prenehaj, Roban. — je rekla nežno. — Lahko naju vidijo gori na pečinah. .Marcela je nato pobrala svoje nogaviee in eoklje, ki so padle v mehki pesek ter istotako one Robana in knjigo. Vse to je namreč imela v svojem predpasniku. Sedla je na tla s hrbtom, obrnjenim proti Robanu ter se oblekla. Popravila si je tudi čepico ter skrila vanje lase. Ko je vstala ter se obrnila, je bila čisto bleda in hladna. Oh takih prilikah se ženska hitreje navadi na srečo kot pa možki. Tudi Roban je bil oblekel nogavice in nataknil eoklje, a se je še veoral. — Tudi oni bodo za to.--- Nato je nastal inal odmor. Da smo odkriti je treba priznati, da je Roban nekoliko dvomil o svojem stricu, kajti to je bil mož čudnih idej. ki so se razlikovale od njegovih lastnih. Korporal bi morda našel kake zapreke in ker je bil mož strogih načel, bi jih tudi skušal uveljaviti. Misel na to pa je bila mimoidoč oblak in lice Rohaua se je kmalu zopet zjasnilo. Bil je čist in svetel dan in na skalah je bilo razločno videti vsak izrastek in vsako zarezo. Morje je bilo mirno kot steklo ter pokrito s pftjčolauoni megle, sličnim rosi na ogledalu. Visoko na dglavama obeli sta krožila dva gavrana iti na vedrem nebu je bilo opaziti v veliki višini bele oblačke. Kmalu sta prišla do stopnjic. ki so vodile od vnožja pečin prav do vrha. Deloma so bile naravne, deloma izklesane od človeških rok. Sempatam so bile nevarne, kajti na nekaterih mestih so odpadle kanienite stopnjice in ostal je le še spolzki obronek. To so bile Lestvice sv. T r i f f i n a. Pot vkreber do vrhunca je bila naporna in Roban je izdatno pomagal Marceli pri plezanju. Sempatam sta obstala ter si oddahnila. Konečno sta dospela do vrhunca, na zeleno planjavo iu tam sta sedla ter si odpočila. — Marcela je bila zelo utrujena. Tako bi ostala za večno, odkar sta bila tako srečna. (Nadaljuje se). i »Vit II flfk n Velika zaloga vina in žganja. MARIJA ORIILL Prodaja belo vino po ................ 70c. gallon črno vino po ................ 50c. ,, Drožrik 4 pal Ione za .................... fll.00 Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St. Gair kit,, N. L, Cleveland, Ohie Vt ii ^/b ■■ Vb ii iffii ii Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?. Velikost je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka držav*, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer o3 Rusije, Nemči f, Francije, Belgije in BalkanskiludržaT. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.| Naročila in denar pošljite nai" Šlovenie Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (IZ REŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako u ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali ved red nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na šib HASSAN PREMIJ SKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. t. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) f ^ ifvi r/1. t' M TVT J-.fv: Najmodernejša^ TISKARNA "GLAS NARODA" iivriuje vsakovrstne tiskovine po nizkih etaalL, ■BaKSSHMMBHHBBi Dab ekasae. „ lirrfaje prerod• v 4rtfi UnQako Poeebaoet te totvesa pravila. ekražakaT ceririM, Vea naročila pofljitc jug Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. T. oipor ROJAKT. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", XSAI-VECJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. VAZNAKTLO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik r Veliki vojni atlas Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za li?>t "Glas Naroda*' in iz dajati pravoveljavna potrdila. Ro jakom pa toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. I Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bureau of Industrie« ud immigration" ca državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropa ai ali ■ katerimi se je slabo rav nalo. Brezplačno se daje nasvete pri »eljencem, kateri so bili oslepar jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalce-* oarobrodnih listkov, ipremljeval iev, kažipotov in posestnikov go rtilm. Daje se informacije v aatnrali-'-acijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za dr '.avljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali ■ priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in ' >do »večer od S do 10 ur« vojskujočih se evropskih drža? in pa kolonij-skfh posestev vseh yelesil Obsega 11 raznih zemljevidov.' na 20tih straneh in vBaka stran je 10i pri 13! palca velika. Cena eamo 25 centov. Manjši vojni atlas občega devet raznih zemljtvidor aa 8 straneh, vsaka Btran 8 pri 14 palcev. C ena samo 15 centov. Vsi semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas j Pri več j cm odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, ^^Cortlandt Street, New York, N. Y. ® ® & ® NAJBOLJŠA ® ® ® & SLOVENSKCT-ANGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s bo- £ delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. , Cena v platna vezan i*$1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobe 1;} isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Qair Ave., N. E. « gnopasnie francoska parobrodna družba.) Dlriktm tria do Havre, Pariza, Švica, laomosta Id Ljubljana •AireovEMca* mmtwm rUalm Petal! S«tfBlk$ m "lAtLOXKAOtl« •&A SAVOfZ" M *im T "lA*nUJICK> laalMMMtefc* POZOR ROJAKI! TJajboli r-BpeSno mazilu /..i 1..-I1-sJit» in m').;ke laso. kakor tudi z a moike brin* in brrido. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v f> tednih kra^":. irosti in dolyi lasje. kakor tudi rrvvškim krasne brke in brt^da in nplx>- do odpnriali in ne osiveli. Keviratizr-m, kostibol ali trrranie v rokah. nncah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bu'e. ture. kraste in grinte, petne notre. kurje cči. brado\-:re. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za ?5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB \YAHČIČ, 1093 E. 64tb St., Cleveland, Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA ; "JBagara» Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., CJh«Mbrongfe Baildin*. Pdtnl parniki odplujejo vedmo ob credak ia yrlstamlUa Revflai IT, * B. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do Jobregafsem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve ▼ sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem ▼ staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.