36
Eler & B. Surina: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška 
založba Slovenije, Ljubljana. pp. 756–784.
r a v n i K , V., 2002: Orhideje Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 192 pp.
Zahvala
Zahvaljujemo se B. Trčak in A. Šalamunu iz CKFF za posredovanje podatkov in izdelavo 
zemljevida razširjenosti.
br a n k o do l i n a r , bo ž o Fr a j M a n , jo ž e ko s e c , a n k a ku h e l j , si M o n a st r G u l c k r a j š e k
83. Geum reptans L. 
Drugo nahajališče v Julijskih Alpah
The second locality in the Julian Alps
9648/2 (UTM VM03) Slovenija: Julijske Alpe, Triglavsko pogorje, na grebenu Kanjavec–
Poprovec, malo naprej od kote 2474 m (kjer je mejnik nekdanje italijansko-jugoslovanske 
meje), v smeri proti Poprovcu, prisojno pobočje tik pod grebenom, na grobem apnenčastem 
grušču, 2740 m n. m. Leg. & det. Branko Zupan, 2. 7. 1999, herbarij LJU. Fitocenološki popis 
nahajališča naredila I. Dakskobler & B. Zupan, 26. 7. 2007, delovni herbarij ZRC SAZU. 
Plazeča sretena je južnoevropska gorska vrsta, značilna predvsem za silikatna melišča 
alpinskega in nivalnega pasu (a e S c h i M a n n & al. 2004: 758). V Sloveniji, kjer v alpinskem 
pasu prevladuje karbonatna podlaga, je zelo redka. Vse do julija leta 1999 smo jo poznali le 
na enem, a precej obsežnem nahajališču, na Mangartu (W r a B e r & s K o B e r n e 1989: 171). Po 
arealni karti, ki so jo kasneje objavili j o g a n & al. (2001: 181), je sicer ta vrsta razširjena na 
skoraj celotnem slovenskem ozemlju, vendar je to očitno groba napaka in je pri natisu te karte 
prišlo do nesporazuma, zato prilagamo sliko njene dejanske razširjenosti (sl. 1), ki smo jo 
pripravili z računalniškim programom FloVegSi (s e l i š K a r & al. 2003). 
Najditelj novega nahajališča (prvi avtor tega zapisa) je svojo najdbo sporočil prof. dr. 
Tonetu Wraberju in mu poslal tudi herbarijski primerek. Novo nahajališče je bilo prvič 
posredno, brez navedbe najditelja, objavljeno v monografiji o Henriku Freyerju (Wr a b e r 
2002: 116), pri podnapisu k fotografiji vrste Geum reptans, nato tudi v knjigi 2 x Sto alpskih 
rastlin na Slovenskem (Wr a b e r 2006: 78), v Planinskem vestniku (Wr a b e r 2007: 34) in v 
novi izdaji Male flore Slovenije (Ma r t i n č i č 2007: 251). Menimo, da je umestno, da to novo 
nahajališče predstavimo tudi v reviji Hladnikia.
Plazeča sretena na grebenu Poprovca raste na zelo majhni površini, okoli 1 m
2
, na grobem 
grušču tik pod grebenom, na stiku dveh tu prevladujočih rastlinskih združb – združbe 
triglavske rože (Potentilletum nitidae Wikus 1959), ki porašča sam greben in skalnate dele pod 
njim (v njej smo, malo naprej proti Poprovcu, našli tudi triglavsko neboglasnico, Eritrichum 
nanum) in združbe okroglolistnega mošnjaka in julijskega maka (Papaveri julici-Thlaspietum 
rotundifolii T. Wraber 1970), ki naseljuje grušč tik pod grebenom.
Notulae ad floram Sloveniae

37
Vrstna sestava združbe, v kateri uspeva plazeča sretena, je naslednja:
Nadmorska višina: 2470 m
Nagib: 10˚
Lega: SSE
Kamnitost: 20 %
Zastiranje: 80 %
4.3 Geum reptans
1.3 Potentilla nitida
+.2 Poa alpina
+.2 Papaver alpinum subsp. ernesti-mayeri
+.2 Festuca alpina
(+.3) Saxifraga paniculata
(+.2) Achillea atrata
(+.2) Taraxacum alpinum agg.
(+.3) Minuartia gerardii
(+.3) Moehringia ciliata
(+.3) Saxifraga oppositifolia
(+.2) Alyssum ovirense
Slika 1: Znana razširjenost vrste Geum reptans v Sloveniji.
Figure 1: Known distribution of Geum reptans in Slovenia.
Hladnikia 20: 27-40 (2007)

38
V bližnji okolici rastejo še druge meliščne vrste kot so Thlaspi cepeaefolium subsp. 
rotundifolium, Papaver alpinum subp. rhaeticum, Valeriana supina, Cerastium carinthiacum, 
Pritzelago alpina idr., prav tako vrste blazinastega alpinskega rastja, npr. Minuartia sedoides, 
Saussurea pygmaea, Gentiana terglouensis, Sesleria sphaerocephala idr. 
Na dan fitocenološkega popisa smo našteli okoli 40 plodečih primerkov plazeče sretene 
(ob prvem obisku leta 1999 celo nekaj več) in drugod na in pod grebenom Kanjavec–Poprovec 
je nismo opazili. Ta greben je bolj ali manj brezpoten in ga najbrž gorniki redko obiskujejo, 
kljub temu je nahajališče plazeče sretene zaradi zelo majhne populacije potencialno ogroženo. 
Morda ta vrsta raste še kje pod Poprovcem, npr. na zelo strmih meliščnih pobočjih na osojni 
strani grebena, nad Jezerom pod Vršacem. 
Literatura
ae s c h i M a n n , d., K. la u B e r , d. M. Mo s e r & J.-P . t h e u r i l l a t , 2004: Flora alpina. Bd. 1: 
Lycopodiaceae−Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp.
Jo g a n , n., t. Ba č i č , B. Fr a J M a n , i. le s K o v a r , d. na g l i č , a. Po d o B n i K , B. ro z M a n , s. st r g u l c 
- K r a J š e K & B. t r č a K , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. 
Ma r t i n č i č , a., 2007: Rosaceae – rožnice. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za 
določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 243–285.
s e l i š K a r , t., B. vr e š & a. s e l i š K a r , 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
Wr a b e r , T., 2002: Henrik Freyer kot botanik. In: Š. Predin (ed.): Slovenski farmacevti v 
naravoslovju: zbornik referatov s simpozija ob 200 letnici rojstva Henrika Freyerja (1802–
1866), Mariborske lekarne, Maribor. pp. 105–140. 
Wr a b e r , T., 2006: 2 x Sto alpskih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 230 pp.
W r a B e r , t., 2007: Bodičnik in sinja penuša. Balkansko-apeninski rastlini v Kamniških 
Alpah. Planinski vestnik (Ljubljana) 107 (7): 30–34.
W r a B e r , t. & P. s K o B e r n e , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. 
Varstvo narave (Ljubljana) 14–15: 1–429.
br a n k o Zu P a n & iG o r da k s k o b l e r
84. Hieracium alpinum L.
Prvo nahajališče alpske škržolice v Kamniških Alpah.
The first locality of Hieracium alpinum in the Kamniške Alpe.
9653/2 Slovenija: Kamniške Alpe, Korošica, vzhodni del [14°38‘38‘‘ E, 46°21‘20‘‘ N]; 1810 
m, lokalno zakisana tla, travišče. Leg. & det. B. Fr a J M a n & P. sc h ö n s W e t t e r , 01.07.2007 (LJU).
Alpska škržolica se od podobnih, v (sub)alpinskem pasu pogostejših vrst škržolic (npr. 
Hieracium villosum) razlikuje po prisotnosti žleznih dlak na listih, na steblu pa se razvije en 
Notulae ad floram Sloveniae