PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O’- T5 :> > o -o
O :• C:-!
: ro o
Tl
Pl
Pj
O	
	
”=	
m	
	
TV	
c.	
J>	o::
	C!
iz	Ul
c_	■h-
r~i	
••••K	j>
z	J>
•—i	
n	
	
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 65 (12.097)
Obisk predsednika ZK SZDL v Italiji
PROBLEMATIKA SLOVENSKE MANJŠINE V OSPREDJU ROŽIČEVIH POGOVOROV
Rožič opozoril na dejstvo, da mora zaščitni zakon veljati za Slovence vseh treh pokrajin naše dežele
BOJAN BREZIGAR
RIM — Problematika slovenske manjšine v Italiji in še zlasti skrb za odobritev zakona za globalno zaščito je bilo osrednje vprašanje dosedanjih pogovorov, ki jih je imel predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Marijan Rožič v Rimu. Tako na srečanju s predstavniki krščanske demokracije, kot tudi na sestankih s predsednikom senata Cossigo ter z vsedržavnim tajnikom PSDI Pietrom Longom in s socialdemokratskim ministrom Carlom Vizzinijem je namreč Rožič poudaril potrebo po čimprejšnji odobritvi zaščitnega zakona brez vsakršnih diskriminacij do Slovencev glede na pokra-jiho, v kateri živijo. To problematiko bo Rožič iznesel tudi na srečanjih s predstavniki liberalne, republikanske in socialistične stranke ter na srečanju s predsednikom vlade Craxijem, ki je napovedano za ponedeljek, prav tako pa tudi s članom vodstva KPI Pajetto.
Sicer pa je bila problematika zaščite slovenske manjšine eno osrednjih vprašanj vseh dosedanjih pogovorov, ki jih je imel Rožič v Rimu. Tako je bil že na srečanju z delegacijo krščanske demokracije govor o tem vprašanju in tu je Rožič poudaril pozitivno oceno pobude predsednika vlade Craxija, ki je zadolžil ministra za dežele Vizzinija, da predloži svoj zakonski osnutek. Dejal pa je, da je treba s tem pohiteti, naglica pa ne sme nikakor škodovati kvaliteti. Obenem je predsednik SZDL poudaril, da morajo biti zaščitna določila enaka za vse tri pokrajine, ker med pripadniki slovenske manjšine niso možne bistvene razlike. Predstavniki KD so v odgovor zagotovili, da nameravajo pospešiti razpravo o
globalni zaščiti in nikakor niso oporekali vsebinskim predlogom Marjana Rožiča.
Tudi srečanje s predsednikom senata Francescom Cossigo je potekalo v zelo prisrčnem vzdušju. O vprašanju zaščite slovenske manjšine je Cossiga govoril zelo poglobljeno, dejal pa je, da obstajajo pravne in kulturne razlike med posameznimi pokrajinami. Poudaril je sicer, da on gleda na manjšino kot na celoto, vendar pa je opozoril na te razlike, ki so nedvomno problematične. V zvezi z zakonom o reformi višje srednje šole je Cossiga na izrecno Rožičevo vprašanje dejal, da problematike slovenske šole ne bo mogoče konkretizirati preko tega zakona, ampak samo preko zakona o globalni zaščiti. Cossiga je tudi zagotovil zanimanje, da se reši vprašanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
O vprašanjih slovenske manjšine se je Rožič razgo-varjal tudi z generalnim sekretarjem Pietrom Longom in na priložnostnem srečanju z ministrom za deželne zadeve Carlom Vizzinijem. Medtem ko je Longo poudaril zavzetost socialdemokratske stranke za rešitev tega vprašanja je bil Vizzini mnogo natančnejši, saj je predvsem Rožiča seznanil z delom, ki ga je doslej opravil, nato pa je zagotovil, da se bo ponovno sestal z enotno delegacijo slovenske manjšine, preden bo predložil osnutek zakonskega besedila vladi. Vizzini je tudi dejal, da vladno besedilo ne bo togo, ampak da bodo možni popravki in da ga bo torej moč izboljšati v teku parlamentarne razprave.
Rožičev obisk v Rimu se bo nadaljeval še v začetku, prihodnjega tedna, ko bo predsednika SZDL sprejel tudi predsednik vlade Bettino Craxi, predvidena pa so še srečanja s predstavniki drugih strank.
Trst, sobota, 30. marca 198
O".
o
o
o
ro
Dvodnevni posvet j
0 gospodarskem razvoju tržaške in goriške pokrajine
TRST — Včeraj in danes so se na pobudo deželne KPI v prostorih kom grešnega centra tržaškega sejmišča zbrali številni predstavniki gospodarskega, pohtičnega in upravnega življenja v naši deželi in še posebej v tržaški in goriški pokrajini, da bi s posvetom o možnostih gospodarskega razvoja Trsta in Gorice prispevali k reševanju neodložljivih in v marsičem dramatičnih problemov gospodarskega zastoja v Julijski krajini.
Včeraj popoldne so udeleženci poslušali obsežno uvodno poročilo člana deželnega vodstva KPI Tullia Paize, ki mu je sledila razprava in po njej posebna okrogla miza. o gospodarski kooperaciji na mejnem ob-
h
iS
močju. Udeležili so se je poleg domačinov tudi gostje iz SR Slovenije in SR Hrvaške, posvetu pa sta prisostvovala tudi generalni konzul SF RJ v Trstu Mirošič in konzul Banko v potrdilo velike pozornosti, s katero jugoslovanska stran spremlja razvoj gospodarskih odnosov na meji z Italijo. Med drugimi udeleženci naj omenimo še podpredsednika deželnega odbora Zanfagninija, podpredsednika mešane zbornice Italjug Brava, poslanca in prvega podpisnika zakonskega predloga KPI o obmejni kooperaciji Cuffana in predsednika Zveze industrijcev Cogola.
NA 5. STRANI
Spominska svečanost za Eziom Tarantellijem potrdila nujnost po demokratičnem soočanju
Ameriški dolar spet padel lira pa se drži
RIM — Vrednost ameriškega dolarja je včeraj spet padla: v Italiji je kotiral 1979,25 lire proti 1991,37 lire v četrtek, v Frankfurtu pa 3,09 marke proti 3,11 predvčerajšnjim.
To gre pripisati znamenjem, ki kažejo novo upočasnitev v razvoju ameriškega gospodarstva, sicer pa negotovosti v bančnih krogih ZDA vpričo zadeloženosti nasproti tujini ter vesti, da se je trgovinski primanjkljaj v februarju povečal, pa četudi v omejenem obsegu. Kakšno je resnično trenutno stanje gospodarstva v Ameriki, naj bi pravzaprav pokazali statistični podatki, ki jih bo pristojna zvezna oblast objavila danes.
V Italiji kotacija dolarja ni bila tako nizka že od 5. februarja. Vrednost lire nasproti zahodnonemški marki je ostala nespremenjena pri 639,80, prav tako tudi nasproti francoskemu franku (210,10 lire) in deloma funtu šter-lingu (2.444,35 lire proti 2.450,55 dan prej), medtem ko se je odločno okrepila v primerjavi s švicarskim frankom: 751,47 lire proti 755,50 predvčerajšnjim.
RIM — Včeraj je b,ila na Trgu Ve-rano spominska svečanost za Eziom Tarantellijem, sindikahstom CISL, ki je padel pod streli domnevnih rdečih brigad (te so napovedale še atentate na neapeljske sodnike, policijskega funkcionarja in sedež NATO v Bagnoli ju). Navzoči so bili predstavniki najvišjih državnih oblasti s Per-tinijem na čelu, zastopniki vlade, po-
litičnih strank in sindikalne zveze ter delavske delegacije iz vse Italije.
Župan Vetere je svečanost označil kot odločen odgovor tistim, ki bi radi demokratično dejanje, kot je napovedani referendum o draginjski dokladi, spremenili v spopad med političnimi silami in delavstvom, skratka, v splošen družbeni spopad. O pokojniku sta spregovorila univerzi-
tetni profesor Caffè in glavni tajnik CISL Camiti, nakar je bil v bližnji Baziliki San Lorenzo verski obred.
Tarantellijev uboj še neti polemike. Evropski parlamentarec Mattina (P SI) : »Minister Scalfaro mora povedati, če so bili Tarantelli in drugih 1399 oseb, ki so bile v seznamih teroristov, o tem obveščeni. V nasprotnem primeru mora minister odstopiti.«
Predsednik skupine neodvisne levice v poslanski zbornici, ugledni e-konomist Rodotà, je izrecno izjavil, da kdor vidi krivdo za Tarantellijev uboj v referendumu, ta v bistvu sprejema logiko rdečih brigad.
Odgovorni urednik glasila KPI l’Unità, Macaiuso, meni, da sta smiselno povezovanje TarantellijeVe smrti in sporov okrog referenduma sprožila vladno predsedstvo s Craxijem na čelu in PSI, medtem ko sta, denimo, KD in CISL pri vsej zadevi mnogo bolj umerjeni in resni. Macaiuso omenja izpad Claudia Martellija, ki je očital predsedniku ustavnega sodišča, da podpira KPI samo zato, ker je sodišče razglasilo ustavnost re-
ferenduma. Naša politika, je še rekel Macaiuso, je bila vselej odločno in dosledno proti terorizmu, tudi takrat, ko je ta ali oni sodobni Kato z njim imel stike.
Novi izbruh terorizma so obsodili tudi na milanskem tridnevnem zasedanju naprednega sodstva. Poudarili so nujo po ureditvi problema organi-ka in po večji ažurnosti mladih sodnikov.
Med številnimi sožalnimi brzojavkami, ki jih je prejela CISL, je tudi brzojavka sindikalne zveze iz Nemške demokratične republike.
Jutri
Primorski dnevnik na 16 straneh
Kazalec pomakniti uro naprej
Od jutri poletna ura
Kot že vrsto let bo tudi letos zadnjo nedeljo v marcu stopila v veljavo poletna ura. Tako bomo jutri, v nedeljo, ob 2. uri pomaknili kazalce naprej za 60 minut. Od jutri do nedelje, 29. septembra, za skupno 182 dni bo v veljavi poletna ura. Pridobili bomo uro luči, kar pomeni, da bomo prihranili pri porabi električne energije. Računajo, da bomo v Italiji privarčevali okoli 500 milijonov kilovatov, se pravi približno 50 milijard lir. Letos bo poletna ura veljala v skoraj vseh evropskih državah in bo začela veljati povsod istočasno.
Košarka: drevi ob 21. uri v Trstu
Jadran v mestnem derbiju
Jadranovi košarkarji bodo drevi ob 21. uri v tržaški športni palači v mestnem derbiju prvenstva C-l lige igrali proti zadnjeuvrščene-
mu moštvu Servo-lane Leasest. Čeprav so Škedenjci na zadnjem mestu lestvice, pa vlada med ljubitelji košarke za današnji derbi veliko zani-bianje. Slovenski košarkarji so v tem srečanju sicer nesporni favoriti, Ške-'knjcev pa ne gre podcenjevati, saj bodo igrali psihično povsem neobremenjeni Njihova usoda v tem prvenstvu je namreč že zapečatena. Poleg loga pa bodo imeli motiv vec, da se
proti visokouvrščenemu moštvu in mestnemu tekmecu izkažejo.
Ta konec tedna pa bo bogat še z drugimi športnimi dogodki. V Cima Sappadi bosta jutri kar dve smučarski prireditvi : tekmovanje v organizaciji ŠD Breg in zamejsko smučarsko prvenstvo.
Odbojkarice Mebla bodo drevi v Nabrežini igrale proti moštvu Torrefranca iz Trenta, v moški C-2 ligi pa bo slovenski derbi Val - Olympia Terpin. Slovenski derbi bo tudi v košarkarskem promocijskem prvenstvu med Borom Radensko in Poletom (jutri v Dolini). Zaradi nastop« reprezentance Furlanije - Julijske krajine na turnirju dežel pa bo amaterski nogometni spored dokaj okrnjen.
NA ŠPORTNIH STRANEH
Spet odložitev razprave o Slovencih
SANDOR TENCE
TRST — Tržaški občinski svet je pozno sinoči že drugič odložil oceno proračunskih resolucij, vključno s tistimi, ki od blizu zadevajo našo narodnostno skupnost. Za odložitev razpxrave so dejansko soglašale vse politične sile, čeprav so se v četrtek načelniki skupin dogovorili, da bodo resolucije na dnevnem redu na sinočnji seji. Vse skup«j je sedaj odloženo po veliki noči in ni izključeno, da bo o tem govor šele p» majskih upravnih volitvah, ko bo morda v državi (in tudi’ v Trstu) zavladalo strpnejše vzdušje. Dve od štirih predloženih resolucij (prvo so predstavih fašisti, drugo predsednik Liste za Trst Cecovini) imata neposredno ali posredno za cilj frontalni spopad o tematiki, ki je tukaj pri nas zelo občutena in ki kot taka zahteva trezno in strpno soočanje mnenj.
Ni velika škoda torej, da je občinski svet sinoči odložil to razpravo, ki bi v vzdušju, ki ga v teh dneh doživljamo tukaj v Trstu, samo še bolj razdvojila javno mnenje, ki je itak že pod določenim kvarnim vplivom lažnive propagande nacionahstičnih sil, tistih, ki so na
nedavnem rimskem srečanju s senatorji trdili, »da hočemo Slovenci premakniti italijansko - jugoslovansko mejo v deželo Veneto«.
Nekateri pristaši samozvanega odbora za itahjanstvo Trsta so prisostvovali sinočnji seji občinskega sveta, a so morah spet razočarani domov. Spjet razočarana pa je ostala tudi peščica pripadnic ženske melonarske organizacije, ki očitno ne uživa prevehkih simpatij niti med svetovalsko skupino LpT. Pred odložitvijo razprave se je oglasil le misovski federai Giacomehi, ki je zahteval od župana, da občinski svet posveti eno svojih prihodnjih zasedanj izključno manjšinski problematiki.
Občinski svet je sinoči po dolgih pjolemikah končno izvolil posvetovalno komisijo, ki bo pomagala pri organizaciji p>ariške razstave »Spoznajmo Trst«. V komisijo so bih izvoljeni Fabio Vidah in Renata Cargnelh (LpT), Roberto Tognon (KD), Alfio Morelli (MSI), Roberto Costa (KPI), Arduino Agnelli (PSI), Bruno Mayer (PSDI), Isabella Gallo (PLI) ter Jože Pirjevec, ki je bil izvoljen na predlog Slovenske skupnosti in Tržaškega gibanja. Pariški razstavi od blizu sledi tudi Darko Bratina, ki je član posebne strokovne komisije francoskega inštituta za italijansko kulturo.
Prvo glasovanje v znamenju spopada
RIM — Devet poslancev radikalne stranke je včeraj spravilo v hude težave večino, ki v poslanski zbornici na papirju šteje kar 520 glasov, šlo je za glasovanje o čl. 50 konkordata med italijansko državo in Vatikanom, členu, ki predvideva državni prispevek za nekatere cerkvene sklade. Ko je predsedujoči Lattanzio dal člen na glasovanje, je bilo v zbornici 9 radi kalcev in 8 poslancev drugih strank. Radikalci so izkoristili priložnost in prvič v tej zakonodajni dobi glasovali in, logično, večino tudi preglasovali. Takrat je prišlo do kaosa. Lattanzio nekako ni hotel in ni hotel proglasiti izzida glasovanja in trdil, da so radikalci prišli v zbornico, ko je glasovanje bilo že v teku.
Palmella je živahno protestiral, kot ima že navado, in Lattanzio je u-kazal kvestorjem, naj ga izključijo iz zbornice. Vse bi Mo v redu, vendar ni bilo v zbornici niti poslancev, ki so bili imenovani za kvestorje, za tiste poslance, namreč, ki morajo skrbeti za red. Pannella je tako nemoteno ostal v zbornici. Medtem se je slednja nekoliko napolnila, glasovanje so ponovili in tokrat je čl. 50 prejel potrebne glasove, da je šel skozi.
Od včeraj v Bruslju vrhunski sestanek deseterice pod Craxijevim vodstvom
Sporazum o vstopu Španije in Portugalske v EGS izvedljiv le s pristankom Grčije
BRUSELJ — Craxi je kot predsedujoči ministrskemu svetu deseterice včeraj popoldne posebno zadovoljno odprl dvodnevno vrhunsko zasedanje EGS. Vrh med predsedniki vlad skupnosti je bil pogojen sklenitvi sporazuma o vstopu Španije in Portugalske v EGS, ta pa je bil dosežen šele včeraj ponoči, zato je tudi vrhunsko srečanje bilo do zadnjega v šahu. Za sporazum o raztegnitvi Evropske gospodarske skupnosti na pirenejski državi ima poleg tega izrecno zaslugo italijansko predsedstvo EGS (mandat mu zapade konec junija) in Andreotti v prvi osebi, ki mu je italijanski državni poglavar Pertini brž po uspešnem zaključku pogajanj tudi brzojavno čestital.
Sedaj bo treba sestaviti pogodbeni besedili o španskem in portugalskem vstopu v ÉGS, ju podpisati — verjetno na drugem vrhu EGS junija v Milanu — in ratificirati do konca leta, saj bi Madrid in Lizbona morala postati članici skupnosti 1. januarja 1986.
Zadeva seveda ni tako preprosta in v resnici ni bilo včerajšnje posvetovanje v takšnem- navdušenem vzdušju kakršno je izbruhnilo takoj po
razglasitvi o sklenitvi sporazuma. Pa ne zato, ker so Španci in Portugalci dogodek proslavili s pirenejskim penečim se rdečim vinom, namesto s ’ francoskim špampanjcem, in to polemično do Pariza, ki je pomenil v teh osmih letih glavno oviro za dosego sporazuma. Pač pa zaradi neznanke, ki jo pomeni Grčija. Ta je pogojila svoj pristanek na vstop Španije in Portugalske v EGS sprejetju zahtev, ki jih je postavila atenska vlada na področju izpeljave »sredozemskih integriranih načrtov«. Gre za posebno finančno podporo obrobnim območjem držav EGS, da bodo lažje prenesle morebitne negativne posledice razširitve EGS na svoj gospodarski razvoj. To pa ne zadeva le Grčije, marveč tudi italijanski in francoski Jug.
Izvršna komisija je predlagala, da bi zainteresiranim območjem prispevali za dobo 7 let okrog 1.800 milijard v obliki izrednih podpor in 3.500 milijard lir v obliki posojil z možnostjo olajšav pri odplačevanju obresti. Grčiji predlog ne diši in hoče učinkovitejša jamstva. Vendar tudi Bonn in London vihata nos, češ komaj je EGS sklenila voditi smotrnejšo denarno politiko in že bomo začeli na debelo deliti milijarde.
»Tu ne gre za nobeno koncesijo tej ali oni dr-
žavi,« je včeraj v tej zvezi pribil Craxi in rekel, da bo treba najti z Grčijo nujno sporazum-, drugače Španija in Portugalska ne bosta vstopili v EGS. To bi po njegovem (in po splošnem mnenju vseh v Evropi, ki si prizadevajo za utrditev A-tlantske zveze, za uresničitev »nove, politično združene Evrope« ali celo, kot je rekel Piccoli, Združenih držav Evrope) pomenilo, da ostane Španija še vedno izven pakta NATO in da se bo sistem zahodnih demokracij ošibil. Najpogostejša ugotovitev v ocenah sporazuma o raztegnitvi deseterice pa je včeraj bila ravno ta, da vstop Španije in Portugalske pomeni politično učvrstitev zahodne Evrope.
Na bruseljskem vrhu so včeraj obravnavali poleg teh problemov splošno socialno - gospodarsko stanje v EGS, politiko okolja, lakoto v svetu, politično sodelovanje med EGS in državami Bližnjega vzhoda, odnose Vzhod - Zahod in, čeprav neformalno, vprašanje sodelovanja EGS z ZDA na področju tehnoloških raziskav za krepitev strateške obrambe. Gre za sporno vprašanje, ki zadeva poblizu Reaganov vesoljski ščit in ki ga Irci ter Danci zavračajo; vprašanje, ki menda tudi ne sodi v ta forum.
Mladim pojasniti dogodke iz NOB in povojne zgodovine
LJUBLJANA — »Nekdanji borci se čutimo ogrožene, saj nam želijo nekateri posamezniki podtakniti nekakšno krivdo, da smo se z orožjem zoperstavili sovražniku in domačim izdajalcem. Hočejo tudi dokazovati, da je bil narodnoosvobodilni boj napačen, primitiven in krut, česar ne t>omo dopustili,« vedno glasneje in ogorčeno poudarjajo slovenski partizani na številnih sestankih in posvetih ter se obenem sprašujejo, če so res že tako daleč, da bi se morah pred svojim narodom zagovarjati in bi jih moralo biti celo sram, da so se borih za svobodo in socialistične ideale.
-Ostre in nadvse kritične besede izrekajo na račun v zadnjem času vse očitnejših poskusov spretnega potvarjanja zgodovinskih dejstev in blatenja NOB ter revolucije, kar vse se kaže v nekaterih časopisnih polemikah in izjavah, ter zahteva posameznikov po narodni spravi z narodnimi izdajalci. Nekdanji borci in aktivisti se sicer zavzemajo za proučevanje zgodovine, pa tudi za to, da je treba mladim naliti čistega vina, ko gre za nekatere, doslej manj znane dogodke iz NOB in povojne zgodovine (dogodki na Rogu, dachauski proces, informbiro). So pa ostro proti potvarjanju zgodovine in tendencioznim ocenam, iztrganim iz celotnega dogajanja. Prav tako ne morejo kar mimo pisanja dela mladinskega tiska, kjer poskušajo avtorji še dodatno naelektriti že- tako ničkaj rožnato splošno družbeno ozračje, ko gre za premagovanje najrazličnejših težav in družbenih odklonov.
Na nedavnem posvetu, ki ga je sociahstična zveza pripravila s predstavniki občinskih svetov za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij, je b,ilo moč slišati marsikatero grenko resnico. Ko je dolenjski partizan govoril o narodni spravi, je na svojem lastnem primeru dokazal, da je spravo prineslo življenje samo, ne pa kakšen vsiljen dokument ah direktiva od zgoraj. Zato se, kot mnogi drugi, tudi ne more sprijazniti s tem, da bi zdaj vsem, ki so umrh v vojni morali zgraditi še spomenik. Borec z drugega konca Slovenije, iz Ptuja, pa je s preprostimi besedami takole dejal: »Delavcem in kmetom je kaj malo mar, kaj se gredo pri nas nekateri posamezniki s potvarjanjem resnic o NOB in revoluciji, kajti imajo preveč vsakodnevnih težav, s katerimi se morajo spopadati, kakor vedo in znajo. In to je še sreča, zato tudi ne moremo reči, da so polemike in zaplotniška razmišljanja dobila kakšne večje in zaskrbljujoče okvire.«
»Vehko boljo bi bilo, je bilo še shšati, če bi se bolj poglobili v sedanje težave in jih začeh koreniteje razreševati, ne pa, da z burkanjem nekaterih zgodovinskih dogodkov preusmerjamo pozornost tja, kjer ne bo večjega haska. A kaže, da je prav to slednje nekaterim poglavitni namen, saj je zaskrbljenost in nezaupanje ljudi kaj lahko preusmeriti v rušenje ustvarjalnih sil. Prav te pa bi zdaj, v hudo zaostrenih druž-benobkonomskih časih, še kako prav prišle.«
B. L.
Poročilo o gospodarskem položaju v državi
Leto 1984 v glavnem pozitivno za italijansko gospodarstvo
RIM — Leto 1984 je bilo za italijansko gospodarstvo relativno pozitivno. To je vsaj ocena, ki jo daje Cra-xijeva vlada v splošnem poročilu o gospodarskem položaju države, ki so ga predložili včeraj. Ministra za proračun Romita in za zaklad Goria sta dokument že poslala obema zbornicama, potem ko ga je odobril ministrski svet.
V preteklem letu je prišlo do relativne poživitve italijanskega gospodarstva, sicer skromne, vendar otipljive. Notranji dohodek se je povečal za 2,6 odst., nekaj več kot v povprečju v EGS in je znašal skupno 612 milijard lir. Istočasno so zabeležili močan padec v kmetijstvu, pač pa sta se okrepih industrija in terciarno področje.
Naj navedemo še nekaj pomembnih podatkov. Uvoz blaga in storitev se je močno povečal (za skoraj 10 odst. v primerjavi z letom 1983), istočasno pa se je povečal tudi izvoz, za približno 7 odst. Ta razlika seveda
pomeni, da so italijani potroših več kot so zaslužih. V tem smislu je pomemben trgovinski primanjkljaj, ki je znašal 19.163 milijard hr, skoraj 8 tisoč več kot leto prej. V Italiji je davčni pritisk v letu 1984 bil 41-od-stoten, kar pomeni, da gre državi 42 hr za vsakih 100, ki jih Italijani zaslužijo.
Kljub temu pa se je potrošnja za trajne dobrine in tudi avtomobile povečala. Vendar je najbolj zanimiv podatek, ki zadeva investicije. Naložbe so močno poskočile, še zlasti na zasebnem področju in to največ kar zadeva tehnologijo, kar je seveda pomenilo skrčenje zaposlenosti. V tem smislu 60 tisoč novih delovnih mest ni dovolj, da bi odtehtalo tisto, kar je bilo več brezposelnosti zaradi u-vedbe novih tehnoloških postopkov.
Naj omenimo še, da so se plače zvišale poprečno za 11,4 odst., se pravi nekaj več kot se je v istem obdobju zvišala inflacija.
R. G.
Karabinjerji aretirali roparje rimskega Brinks Securmarc
Odprtje beograjskega avtomobilskega salona
Razvoj jugoslovanske avtomobilske industrije možen ob večjem izvozu
RIM — Razglašeni rop v podjetju za prevoz vrednosti Brink’s Securmarc, ki je kriminalcem navrgel bajno vsoto 35 milijard hr, nima več skrivnosti. Karabinjerji iz Rima so i-dentificirah štiri izvršilce in štiri pomagače, od teh je eden umrl, eden se še skriva, preostali pa so vsi pod ključem. Prvi je padel v roke pravice 44-letni Germano La Chioma: ita-hjanski preiskovalci so ga aretirali 3. marca v Kanadi, kamor se je zatekel s svojim delom plena. Drugi član roparske tolpe naj bi bil znani rimski ponarejevalec Antonio Chichiarel-li, ki je septembra lani bil ubit iz zasede. Imena preostalih dveh karabinjerji niso sporočih. Družbo v zaporu jim še delajo Gaetano Miceh (ukra-
del je avtomobile za roparski »podvig«), 44-letni Turinčan Gughelmo Tabusso in pa dva nameščenca Brink’s Securmarc, ki sta roparjem izdala informacije o caveauju.
Preiskovalci so prepričani, da bodo vsaj del plena lahko ponovno izročili okradenim lastnikom.
Rop v Brink’s Securmarcu je sprva imel tudi čudno pohtično ozadje, v katerega pa preiskovalci niso verje-h. Ostaja vsekakor dejstvo, da je mladi rimski slepar Chichiarelh imel široko razpredeno mrežo in da je i-mel vezi s ponarejevalci denarja in dokumentov, teroristi, tajnimi službami in ložo P2. Vpleten naj bi bil tudi v umor časnikarja Mina Pecorellija, ki je bil ubit leta 1979.
BEOGRAD — Novosti v svetovni avtomobilski industriji so izziv, ki ga morajo jugoslovanski proizvajalci avtomobilov sprejeti. Iz tega izhajajo tudi skupni interesi in skupne naloge, je poudaril • podpredsednik ZIS Bordsav Srebrič na slovesni otvoritvi mednarodnega salona avtomobilov v Beogradu.
Razvojne možnosti in možnosti za povečanje dohodka je treba iskati v večjem izvozu. Ne gre samo za želje, ampak za povečanje konkurenčne sposobnosti, kar je mogoče uresničiti samo z združevanjem celotne avtomobilske industrije, je še dejal.
Vsak razvoj, ki ne bi prispeval h krepitvi jugoslovanskega nastopanja na tujem tržišču, je vnaprej obsojen na propad. Zato skupni program raz-
voja jugoslovanske avtomobilske industrije pomeni ekonomsko nujnost. Pripravljanje načrtov za prihodnje petletno obdobje je enkratna priložnost, da jugoslovanska avtomobilska industrija dobi skupni program razvoja.
Na mednarodnem salonu avtomobilov razstavlja 250 razstavljalcev iz države in okoh sto iz tujine, odprt pa bo do 7. aprila, (dd)
□ BAGDAD — Iraško letalstvo je baje ugotovilo, kje je iransko oporišče, od koder streljajo rakete na iraška mesta. Oporišče naj bi bilo pri mestu Koramšar, 120 km od iraške meje, rakete pa so stare sovjetske REF 17, ki so jih nekohko spremenili in imajo domet 220 do 240 km.
Novinarji za svobodo tiska, proti loži P 2
RIM — Vsedržavni svet Novinarske zbornice je potrdil sankcije, ki jih je proti novinarjema Francu Di Belli in Giorgiu Rossiju izrekla lombardij-ska Novinarska zbornica, ker sta bila na seznamih tajne framasonstoe lože P2. Di Bello so novinarski kolegi opominih, Rossija pa suspendirah za šest mesecev. Vsedržavni svet novinarjev je pri tem izdal dokument, v katerem poudarja, da je članstvo v tajnih združenjih proti pravilnemu pojmovanju avtonomije in profesionalne vloge novinarjev in da krha zaupanje državljanov v sredstva javnega obveščanja. Svoboda tiska je dobrina, ki jo morajo časnikarji v prvi vrsti in osebno braniti, piše še v dokumentu, in jim zato ni dovoljeno, da se postavljajo v položaj, ko se nad njimi lahko izvajajo pritiski in izsiljevanja.
Zabeležite si naslednje številke...
in spoznali boste, da se vam izplača. Nuovi Magazzini Gerbini
NEKAJ PRIMEROV:
579
tisoč
BARVNI TELEVIZOR PHILIPS 14 PALCEV z daljinskim upravljanjem
99
tisoč
LIKALNIK VAPORSIMAC S POSODO ZA VODO
1.079
tisoč
VIDEOREGISTRATOR HITACHI VHS - 1985
139
tisoč.
STEREO RADIOREGISTRATOR GRUNDIG RR 350
309
tisoč
HLADILNIK IGNIS bele barve z zmrzovalnikom 4 ZVEZDE — 230 LITROV
239
tisoč
RAZNOBARVEN STEREO RADIOREGISTRATOR SHARP QT 12
159
tisoč
STEREO RADIOREGISTRATOR AIWA CS 210

Soalasno odobrena resolucija o Slovencih
na zadnji seji pokrajinskega sveta v Vidmu
Tudi videmski pokrajinski svet je zaključil svoj mandat pred majskimi upravnimi volitvami Na zadnji, dokaj dolgotrajni seji, ki je bila v sredo, je pokrajinski svet odobril dve pomembni resoluciji, obe na pobudo KPI. Prva zadeva gospodarski razvoj obmejnega področja (pni podpisnik Contin), druga pa izraža pričakovanje, da bo parlament v doglednem času odobril normativ za zaščito jezikovnih manjšin v Italiji in še posebno slovenske manjšine (prvi podpisnik Petričig). 0-dobritev obeh dokumentov je bila skoraj soglasna, saj
se je proti izrekel samo svetovalec MSI, za pa vse ostale skupine (KPI, PSI, KD, PSDI in PRI).
Med kratko razpravo o obeh resolucijah je svetovalec Petričig s privoljenjem predsednika Englara podal kratko pozdravno izjavo v slovenščini. Vsi ostali svetovalci so ga mirno in molče poslušali, samo proti koncu je predsednik Englaro vljudno pozval predstavnika KPI, naj bo s svojim izvajanjem v slovenščini bolj kratek. Ob tem je prišlo tudi do medklicev (na primer s strani misovca La Brune), ki pa se niso izrodili.
Tudi v Spetru se je občinski svet sestal na zadnji seji pred razpustom
Občinski sveti v Beneški Sloveniji so imeli v tem tednu zadnje seje v sedanji mandatni dobi pred razpustom zaradi upravnih volitev 12. maja. V Špetru, glavnem središču Nadiških dolin, je bila zadnja seja občinskega sveta v torek, ko so odobrili vrsto pomembnih sklepov glede rekonstrukcije, javnih gradenj in načrtov za nove gospodarske pobude.
Ob koncu seje je župan Marinig podal nekakšen obračun dela občinske uprave v zadnjih mesecih mandatne dobe: bilo je veliko stikov s pokrajinskimi in deželnimi oblastmi za reševanje problemov občine, posebno kar se tiče gospodarskega razvoja Špetra. Zelo številna pa so bila srečanja z občani raznih predelov občine, kar je bila glavna značilnost dela občinske uprave v novi fazi, ki se je začela leta 1980. Potem ko se je zahvalil neposrednim sodelavcem, odbornikom in svetovalcem, občinskemu tajniku in vsemu osebju, je Marinig podčrtal, da so bile posledice potresa že skoraj povsem odpravljene in da bo država zagotovila nove posege — kot je zahtevala resolucija, ki jo je občinski svet soglasno odobril — za dokončno fazo rekonstrukcije.
Končno je župan izrazil zadovoljstvo, ker je bilo sodelovanje občanov pri delu uprave res zgledno. Tudi zaradi tega je bilo mogoče doseči pozitivne rezultate, še posebno na področju zaposlovanja in stanovanjske politike.
Odprtje bo jutri v Kulturnem centru
Razstava na Trbižu o kmečki arhitekturi
V Kulturnem centru na Trbižu bodo jutri ob 15. uri uradno odprli razstavo o »Zgodovini in kmečki arhitekturi v Kanalski dolini«. Razstavo so na pobudo Slovenskega kluba Kanalske doline pripravili arhitekti Beltrame, Cesare, Moschitz in Palmieri ter Salvatore Venosi za SLORI. Razstava bo odprta do 8. aprila z naslednjim umikom: zjutraj od 8. do 12. ure, popoldne pa od 17. do 19.
Pred odprtjem razstave pa bo prav tako jutri ob 11. uri v Planinskem domu Mangart v Žabnicah srečanje predstavnikov Slovenskega kluba z zastopniki iz zamejstva in matične domovine. Svojo navzočnost so najavili tudi uradni predstavniki občin Trbiž in Jesenice.
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Uspešno pogajanje ali draga pomoč
Svet direktorjev Mednarodnega monetarnega sklada (IMF) in jugoslovanska vlada bosta najbrž že v začetku prihodnjega meseca podpisala sporazum o novi finančni pomoči Jugoslaviji- Pogajanja z izvedenci tega sklada so namreč končana, zvezna skupščina pa je tudi že sprejela pogoje, ki so jih naši pogajalci dosegli z IMF. Gre za finančno pomoč, vredno 300 milijonov dolarjev, kar je sila skromna vsota, ki pa omogoča nekaj drugega, za jugoslovansko gospodarstvo pomembnejšega. Na podlagi sklenjenega sporazuma z IMF se Jugoslavija namreč lahko začne pogajati o odložitvi vračanja letošnjih tujih posojil (oz. o t.i. reprogramiranju tujih dolgov), ki bi jih sicer morala povrniti drugim finančnim u-stanovam in vladam, zlasti pa večjim poslovnim bankam. Ta vsota je pomembna, ker gre kar za 2 milijardi dolarjev tujih posojil, ki bi jih Jugoslavija sicer letos morala vrniti.
Pogajanja z IMF tudi letos niso bila lahka, toda naši pogajalci (torej zvezna vlada) ne skrivajo zadovoljstva, da so se uspeli sorazmerno hitro dogovoriti. Zadovoljstvo namreč izvira iz dejstva, da letos IMF ni zahteval tako rigoroznih gospodarskih ukrepov kot prejšnja leta. To je za vlado seveda potrditev, da pelje pravo gospodarsko politiko. Sadovi te gospodarske politike so namreč omogočili, da zvezni vladi letos ni treba potrditi svojih ukrepov na gospodarskem področju s t.i. »pismom o namerah«i, torej obsežnim dokumentom, v katerem je morala npr. lani natančno razložiti, kako namerava ukrepati. Pismo o namerah je za vsako vlado, ki sklene sporazum z IMF, obveznost, ki jo mora izpolniti, sicer ji IMF odreče finančno pomoč. Znano je, da se letos Argentina in IMF nista mogla sporazumeti o takšnem pismu o namerah in IMF je že sporočil, da bo Argentini odtegnil finančno pomoč, kar pa hkrati pomeni, da tudi druge svetovne finančne ustanove s to državo ne bodo sklepale nikakršnih sporazumov. Takšno pismo o namerah je lani obsegalo 12 točk, ki jih je morala izpolnjevati
jugoslovanska gospodarska politika, letos pa so se dogovorili samo o memorandumu, ki obsega pet točk.
Iz vsega tega se da sklepati, da je IMF z uresničevanjem gospodarske stabilizacije v Jugoslaviji zadovoljen, ali bolje rečeno: zadovoljen je s tistim, kar namerava jugoslovanska gospodarska politika letos doseči- Cilji letošnje gospodarske politike pa so naslednji: v plačilni bilanci s tujino je treba doseči 1,05 milijarde dolarjev presežka, povečati državne devizne rezerve za 400 milijonov dolarjev in zmanjšati tuji dolg. Zahteve IMF so bile manj stroge: presežek v plačilni bilanci s tujino bi moral doseči 900 milijonov dolarjev, devizne rezerve pa naj bi se povečale za 200 milijonov dolarjev. Zmanjšanje dolga ni postavljeno kot pogoj. Toda čeprav so bile zahteve IMF milejše, kot so cilji gospodarskega načrta za letošnje leto, je bilo precej težav pri dogovarjanju, kakšne ukrepe je treba uvesti, da bi ti cilji bili doseženi. Zapletlo se je zlasti na dveh področjih: pri obrestih in pri tečaju dinarja. Jugoslavija sicer tudi v svojih gospodarskih načrtih zahteva, da se obresti povsem približajo stopnji inflacije in da bo vodila realen tečaj dinarja. To pomeni, da pristaja na povečevanje obrestnih stopenj in na razvrednotenje dinarja. Ne pristaja pa na zahtevo, da mora tekoč izračun inflacije določati tako obrestne stopnje kot realen tečaj dinarja. IMF je zahteval prav to, zdi pa se, da je popustil pod dokazi, ki jih je imela jugoslovanska stran.
Če hočemo biti jasnejši, moramo te zahteve nekoliko pojasniti. Mednarodni denarni sklad zahteva, da se inflacija meri v razdobju enega leta. To pomeni, da višina inflacije določa rast maloprodajnih cen npr. od 1. marca lani do 1. marca letos. Zara-
di nenavadnih potez jugoslovanski gospodarske politike v preteklosti, pa je v določenem obdobju inflacija v Jugoslaviji napihnjena, v drugem pa manjša kot je resnična. V Jugoslaviji so npr. lani v začetku leta cene zamrznili, ko- pa so ta ukrep odpravili, je prišla prava povodenj podražitev-Proti koncu leta so nad cenami skorajda opustili vsakršen nadzor in pustili cene oblikovati trgu in tržnim zakonitostim, kar je spet povzročilo novo povodenj cen. Ta povodenj je bila prej zaradi administrativnih u-krepov samo navidezno ustavljena in vedelo se je, da bo slejkoprej prišla. Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo po tej močni censki toči cene začele umirjati. Zaradi enoletnega merjenja inflacije bi bila inflacija v začetnem obdobju umiranja pravzaprav največja. To pa pomeni, da bi morali v obdobju, ko bi se začela inflacija umirjati, imeti najvišje obresti in najbolj razvrednoten dinar. To gospodarstvu ne bi pomagalo, pač pa bi ga začelo dušiti (zlasti obresti), kar bi vplivalo na samo rast proizvodnje, ki bi začela upadati. Tega upadanja pa si jugoslovanska gospodarska politika ne more privoščiti, saj bi to najbrž močno vplivalo na izvoz.
IMF je te zakonitosti (ki so seveda zapletenejše, kot pa smo jih o-pisali) upošteval in dovolil, da se obresti povečajo za manj, kot terja stopnja inflacije. Ker je bilo že lani dogovorjeno, da se bodo obresti spremenile 1. aprila, so banke na podlagi pogajanj že sporočile, da bodo obrestne stopnje povečale za 4 točke, kar je bistveno manj, kot je raven inflacije. Kako bo s tečajem dinarja, pa še ni natančno znano. Ve se samo, da naj tečaja dinarja ne bi izračunavali vsak dan po zelo zapleteni poti (upoštevati je bilo treba domačo inflacijo, pa položaj na mednarodnih denarnih borzah itd.).
Na seji izvršnega sveta občinske skupščine
V Novi Gorici razpravljali o zaščiti Soče in pritokov
NOVA GORICA — Izvršni svet Skupščine občine je na seji v četrtek obravnaval tudi ukrepe za zaščito reke Soče, ki je pomemben naravni in kulturni spomenik Slovenije in vir za preskrbo z vodo. Pobudo za obravnavo (bila je prva na taki ravni) je dal Medobčinski inšpektorat v Novi Gorici, ki opozarja na nove primere onesnaževanja te reke.
Soča je doslej spričo naglega toka in mnogih brzic imela veliko samo-čistilno sposobnost in je zaradi tega lahko sproti vsrkala (absorbirala) manjše odplake oziroma onesnaženja. Z zgraditvijo akumulacije v sklopu hidroelektrarne Solkan se je pretok reke zmanjšal, tok se je skratka upočasnil, in zaradi tega je reka postala zelo občutljiva za zunanje vplive in posege. V spremenjenih razmerah so hitro opazili tudi pet onesnaženj, ki so jih odpadna olja oziroma nafta povzročili v zadnjem poldrugem mesecu. Prvi večji madež na gladini je povzročiloi od 400 do 600 litrov mineralnega olja, ki se je iz anhovske Industrije Salonit po hudourniškem potoku izlilo v Sočo.
Izvršni svet občinske Skupščine je ob tem opozoril, da je potrebno strogo upoštevati in izvajati predpise za zaščito človekovega okolja in voda. V tem okviru bodo skupaj s tolminsko, idrijsko in ajdovsko občino pripravili in sprejeli tudi poseben odlok o zaščiti reke Soče in njenih pritokov. Takoj pa bodo v Novi Gorici
Ni pa jasno, ali to pomeni, da bi vrednost dinarja določali periodično s posameznimi manjšimi devalvacijami dinarja, ali kako drugače.
Letošnji pogovori z Mednarodnim denarnim skladom so torej omogočili jugoslovanski strani, da je bilo njeno mnenje nekoliko bolj upoštevano. Ali drugače rečeno — IMF bo nekoliko manj strogo nadzorovalo, kako ukrepa jugoslovanska gospodarska politika, še bolj elastičen nadzor pa napoveduje za prihodnje leto, ko naj ne bi bilo treba več nikakršnega memoranduma. Seveda — to . pa je treba pristaviti — če bodo gospodarski dosežki letos res takšni, kot jih jugoslovanska stran napoveduje. Uvidevnost je celo tolikšna, da bo lahko Jugoslavija s tujimi poslovnimi bankami in vladami sklepala dogovore že o reprogramiranju dolgov po letu 1985. Dogovorili so se namreč, da, poleg letošnjih 2 miljard dolarjev, lahko Jugoslavija do leta 1988 odloži vračilo 3,7 milijarde dolarjev (v dogovoru s posameznimi partnerji).
Zdaj v Jugoslaviji hitijo opozarjati, da zdajšen sporazum z IMF še ne pomeni, da si lahko oddahnemo ali da je precejšen del nalog iz stabilizacijskega programa že uresničen. Tako bi si namreč tudi lahko razlagali pripravljenost IMF za denarno pomoč in za pomoč pri refinanciranju dolgov. Treba je namreč upoštevati še nekaj. IMF namreč ne zahteva od Jugoslavije, da naj zmanjša svoje dolgove v tujini. V bistvu zahteva samo, da redno odplačuje samo tiste, ki zapadejo. Hoče torej i-meti zagotovilo, da dolgove in obresti redno plačuje. Reprogramiranje dolgov, v katerega je Jugoslavija prisiljena zaradi premalo čvrstega gospodarstva, pa je za IMF oz. za tuje poslovne finančne ustanove nadvse donosen posel. Odložitev plačila letošnjih 2 milijard dolarjev bo namreč Jugoslavijo stala dodatnih dveh milijard dolarjev (za obresti oz. stroške reprogramiranja). Podobno pa bo tudi s 3,7 milijarde dolarjev, ki jih bo reprogramirala v naslednjih letih.
JOŽE PETROVČIČ
organizirali sistem obveščanja in sodelovanja raznih organov in organizacij za odpravo morebitnih novih primerov onesnaževanja. Pri tem pričakujejo večje sodelovanje Industrije Salonit, ki je največji onesnaževalec Soče v njenem srednjem in spodnjem toku. Potreben bo nadalje finančni prispevek slovenskega elektrogospodarstva, ki je zgradilo hidroelektrarno z akumulacijo na Soči v Solkanu.
Na seji Izvršnega sveta v Novi Gorici so še poudarili, da je voda iz novega črpališča Mrzlek, ki je namenjena za preskrbo Nove Gorice z okolico in Gorice v Italiji čista in zdrava ter njeno kakovost Goriški vodovodi z moderno in zelo učinkovito čistilno napravo sproti preverjajo. Z delovanjem črpališča in čistilne naprave so nedavno seznanili tudi novinarje, ki so jih Goriški vodovodi povabili na ogled opreme in naprav v Mrzlek. Ni pa enakih zagotovil in jamstev za kakovostno pitno vodo v primerih, ko bi morebitna nova onesnaževanja zajela tudi črpališče Pri-lesje, od koder preskrbujejo px>rabni-ke vode v Goriških brdih.
MARJAN DROBEŽ
90 plodnih let Albine Bavčar
V družbi svojcev praznuje danes Albina vd. Bavčar, rojena de Maiti, svoj 90. rojstni dan. Nič ne bomo p»grešili, če bomo rekli, da je v zamejstvu prav gotovo edina, p>a tudi sicer ena redkih spwme-ničark, ki je dočakala tako visoko starost.
Še do nekaj let tega smo jo srečevali na vseh naših prireditvah, sicer s pialico v rokah, a vedno živo, bistro, pripravljeno na razgovor, takšno torej, da ji je človek težko prisodil njena leta.
No, dolga leta trpljenja, nenehna povojna aktivnost, pa tisto neznosno mučenje med vojno v Collottijevem brlogu, so morali postiti svoje sledove tudi na tako pogumni, neustrašni, do mozga zavedni in idealom osvobodilnega boja predani ženski, kot je današnja slavljenka, če bi tako ne bilo, pwtem bi jo prav gotovo imeli danes med nami, da bd ji stisnili roko, ji osebno zaželeli zdravja in o-sebne sreče in pjoslušali njene spumine na tiste čase, ki so bili sicer težki, a na katere je lahko Albina upravičeno ponosna. Ponosna zato, ker je napravila svojo dolžnost, ponosna, ker ni nikoli klonila, ponosna, ker je o-stala zvesta svojim idealom tudi vsa ptovojna leta, ko je bila aktivna v naših organizacijah, dokler ji je zdravje to dopiuščalo.
Marsikaj je bilo o naši slavljenki in njenem življenju zaprisanega, a še mnogo je ostalo neizrečenega, nepx>-vedanega. Za cel roman bd bilo dogodkov, če bi hoteli zajeti njeno življenje.
Tako ji p>a, vsi njeni tovariši, prijatelji, vsi aktivisti, vsi tisti, ki so na njenem domu vedno našli varno zatočišče, danes samo kličemo »na zdravje, Albina« z upanjem, da bi se naše želje uresničile.
N. L.
BERITE
»Novi Matajur«
POTOVANJE PO DEŽELI BREZ MIRU
Dušan Jelinčič	19.
Kmalu smo se naveličali neverjetne gneče v no-trajnosti starega mesta. Tako smo pohiteli skozi vrata obzidja ter si poiskali taksi-serut, pa naj nas pelje kamorkoli. Taksi-šerut so taksiu. natancneje veliki Avtomobili ali kombiji za osem ljudi. Vanje ^e Jih ponavadi strpa še mnogo vec, odpeljejo pa v določen kraj, brž ko se do neverjetnosti napolnijo Prav v tistem trenutku, ko smo iskali med temi taksi,i-kom-biji, se nam je približal Arabec ter nam ponudil tri
mesta v svojem taksi-šerutu ja Jeriho. Jeriho! Krasno! Tam nismo še bili, a to je najboljši način, da izkoristimo mrtvo soboto! In res so z nami dokončno napolnili avto ter takoj oddirjali v Jeriho, znamenito svetopisemsko mesto in sploh razglašeno kot najstarejše mesto na svetu.
Pokrajina ob cesti iz Jeruzalema do Jeriha je povsem puščavska. Prav tu pa so se bili najhujši boji šestdnevne vojne: boji za Jeruzalem. In res so razbitine tankov ter drugih oklopnih in že zarjavelih vozil ob cesti nemo pričali o takratni moriji.
V kaki uri smo v Jerihu, ki je prava oaza sredi puščave. Improvizirani taksist nas odvede na ogled starega mesta. To je neverjeten pogled, toda ne na staro mesto, temveč na mrtvo mesto. Tik ob novem Jerihu se namreč do obzorja razprostira nepregledna ravan samih zapuščenih nizkih pritličnih hiš, zgrajenih v glavnem iz gline, peska in kamenja. Tu so nekoč stanovali Arabci.
Pred vojno leta 1948 jih je bilo tu 150 tisoč, po tem datumu so še vedno živeli tu, vendar kot v nekakem getu. Vsi Arabci pa so dokončno zbežali od tod za šestdnevne vojne. »Zakaj?«, smo vprašali Izraelca, ki nas je spremljal. »Ne vem«, je odgovoril. A je prav dobro vedel zakaj, kot smo to vedeli tudi mi.
Spodila jih je umetno in skrajno natančno organizirana sovražna židovska propaganda, podkrepljena tudi s tem, kar se je dogajalo v Deir Jassinu, predmestju Jeruzalema. Tam so, sicer pred mnogimi leti, izraelski vojaki, člani takratne Beginove teroristične organizacije Irgun, poklali celo arabsko vas, vključno s starci in otroki.
»Junaka« tega potopisa na nebotičniku »Šalom tower« v Tel Avivu
S sestanka izvršnega odbora strokovne organizacije slovenskih kmetov
Kmečka zveza ostaja zvesta načelu dosledne zaščite kmetijskih površin in dejavnosti
Na nedavni seji izvršnega odbora Kmečke zveze je bila na dnevnem redu vrsta aktualnih vprašanj in nekatere tekoče zadeve, med katerimi naj omenimo sklep, da bo strokovna organizacija naših kmetov izrazila uradno zahvalo dosedanjemu tržaškemu prefektu dr. Marrosuju in bivšemu načelniku tržaškega Kmetijskega nadzomištva Pa-scoliniju za njuno delo in prizadevanja.
Med aktualnimi vprašanji pa so člani 10 obravnavah predlog odbora Kraške gorske skupnosti o porazdelitvi prve milijarde lir od štirih, ki jih je dežela odobrila kot protivrednost za škodo, ki so jo našemu gospodarstvu povzročila razlaščanja. Pri tem so navzoči še enkrat izrazih obžalovanje, ker KGS ni predvidela posebnega deleža od te vsote, ki bi bil namenjen izključeno kmetijstvu. Razpravljale! so se nato ustavili pri vprašanju kmečkih pokojnin, za katere vlada ni predvidela povišanj, tako kot je to storila za minimalne in socialne pokojnine. Tudi Kmečka zveza se zato pridružuje protestom ostalih strokovnih organizacij in zahtevi, naj vlada to krivico popravi.
Glede zahteve po razpisu volitev za sestavo novih odborov za upravljanje jusarskih zemljišč, ki so jo sprožile nekatere krajevne skupnosti v tržaški občini, so se člani izvršnega odbora KZ odločih podpreti tako usmerjenost, pri čemer pa so opozorih, da bi o problematiki srenjske zemlje kazalo izdelati natančno raziskavo. Naslednja točka dnevnega reda se je nanašala na vprašanje daljnovoda za električno energijo visoke napetosti skozi Trebče, ki je že dvignil odločne proteste
prizadete vaške skupnosti in ki jo bo KZ še naprej po svojih močeh podpirala.
Precej pozornosti so razpravljale! posvetih problemu, Id je v dolinski občini nastal zaradi pred kratkim objavljenega Podrobnega načrta o zaščiti okolja naravnega parka Glinščica in ki sega tudi na območje Gročane. Vaščani Gročane so se določilom, ki jih v načrtu zadevajo, že uprh in bodo te dni na upravo dolinske občine naslovih nov protest. Tudi ob tem vprašanju se je izvršni odbor KZ odločil podpreti stališče prizadetih vaščanov Gročane, ki je hkrati v skladu z načelnim odklanjanjem ustvarjanja naravnih parkov na Krasu. Na sestanku izvršnega odbora so člani potrdili tudi datum sestanka z deželnim odbornikom za kmetijstvo Antoninijem, s katerim se bodo predstavniki KZ srečah v ponedeljek, 1. aprila. V razgovoru se bodo med drugim zavzeh tudi za izdelavo poklicnih seznamov kmetovalcev v tržaški pokrajini.
Včeraj dopoldne pa so se predstavniki Kmečke zveze udeležih sestanka o vprašanju razlastitev v zvezi z gradnjo hitrih cest, ki je bil na tržaški občini ob navzočnosti predstavnikov občinske uprave, dohnske občine (katere prebivalci so tudi med razlaščenci), deželnega nadzorništva za razlastitve, podjetij, ki so zadolžena za izvajanje gradbenih del in predstavnika deželnega odbomi-štva ze cestne povezave Daneseja. Posebej so obravnavah problematiko vsakega od treh odsekov hitre ceste, za katere so tudi postopki razlaščanja v različnih fazah. Za prvi odsek, ki gre
od Sedmega pomola do Ul. Flavia, je že izdelana vsa potrebna dokumentacija za izplačilo odškodnine in tudi dostavljena pristojnim organom na deželi, sedaj pa morajo le ti oceniti vrednost razlaščenih zemljišč in nàto izplačati odškodnino.
Za drugi odsek, ki bo potekal od Ul. Flavia do Tovarne velikih motorjev, so predstavniki gradbenih podjetij zagotovhi, da bodo dokumentacijo predložih na deželi prve dni maja, nakar bo stekel postopek za oceno vrednosti zemljišč, oziroma za izplačilo odškodnine. Bolj zapleten pa je položaj glede tretjega odseka, kjer so prizadeti razlaščenci prebivalci Lonjerja. Medtem ko so razlaščenci iz prvega in drugega odseka že prejeli predujme na odškodnino za razlastitve, Lo-njerci niso prejeli še ničesar. Predstavniki gradbenih podjetij so ob tem povedali, da je mnogo lastnikov nedosegljivih, saj gre v glavnem za take, ki so že davno umrh, nikjer pa ni mogoče dobiti podatkov o njihovih dedičih. Predstavniki Kmečke zveze so izrazili pripravljenost po svojih močeh prispevati za identifikacijo lestnikov zemljišč, zato so se dogovorih za nov sestanek, na katerem bodo govorili tudi o kriterijih za odškodnino in o načinu izplačevanja.
V tej zvezi Kmečka zveza poziva lastnike zemljišč iz Lonjerja, ki vedo, da bodo podvrženi razlastitvam za hitro cesto, pa še niso prejeli nobenega obvestila, naj se zglasijo v uradih KZ in tako pomagajo pri ugotavljanju imen upravičencev do odškodnin.
Poslovilna poslanica vladnega komisarja dr. Marrosuja
Deželni vladni komisar in tržaški prefekt dr. Mario Marrosu, ki v teh dneh zapušča svoje službeno mesto na tržaški prefekturi, je prebivalstvu in predstavnikom vseh deželnih oblasti namenil naslednjo poslovilno poslanico:
»Sedem let je poteklo, odkar sem prevzel službo deželnega vladnega komisarja in tržaškega prefekta. Bila so leta napornega dela pa tudi stikov z ljudmi, ki so znah vsak trenutek pokazati svojo voljo do dela in uresničevanja zastavljenih načrtov. Med njimi sem tudi sam duhovno in kulturno obogatel: za vse to sem jim iz srca hvaležen. V čast si štejem, da sem tu opravljal svojo službo in ob slovesu želim vsem še veliko uspehov v miru in vedrini.«
Mirošič pri Marrosuju
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošic je bil včeraj na obisku pri vladnem komisarju in tržaškem prefektu Mariu Marrosuju, ki odhaja v teh dneh v pokoj. V prisrčnem pogovoru se je Mirošič spomnil deleža Marrosuja pri razvijanju dobrososedskih odnosov med obmejnimi področji, Marrosu sam pa je poudaril prepričanje, da bodo ti dobri odnosi še okrepili že dobre in prijateljske odnose tako med sosednimi deželami, kot tudi med Italijo in Jugoslavijo.
Resolucija KPI, PSI in SSk
KGS: odobritev statuta je povezana z zaščito
Pet let koristnega dela na Repentabru po soglasni oceni občinskega sveta
Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti je v četrtek zvečer odobrila finančni proračun za tekoče leto in priloženo resolucijo, v kateri obsoja stališče deželne uprave, ki že več let zavlačuje z odobritvijo statuta te krajevne ustanove. Dežela kot znano noče odobriti statuta KGS, ker so v njem točna določila o enakopravnosti slovenskega jezika. To zadržanje dežele Furlani je-Juhjske krajine, piše v resoluciji, je usklajeno z zavlačevanjem in z negativnim odnosom, ki ga imajo odgovorne oblasti do slovenske narodnostne skupnosti. Glavna skupščina KGS podčrtuje, da nudi ta praznina desničarskim in nacionalističnim silam priložnost, da širijo lažnive podatke o globalni zaščiti in da s temi izmišljotinami u-metno napihujejo sovražno razpoloženje do Slovencev in nerazumevanje za njihove potrebe, kar predstavlja oviro za demokratični kulturni in vsesplošni družbeni razvoj v naših krajih KGS zato poziva pristojne oblasti, da čimprej odobrijo pravičen globalni zaščitni zakon, ki naj zadovolji slovensko manjšino in se pri tem sklicuje na osnovna načela demokracije in svobode ter nenazadnje tudi na pozitivnost svoje dosedanje javnouprav-ne izkušnje, ki je potekala v spoštovanju popolne enakopravnosti tu živečih narodov v interesu demokracije, napredka, omikanega sožitja in miru. Za to resolucijo so glasovah komunisti, socialisti in SSk, proti pa KD, PRI, LpT in predstavnik devin-sko-nabrežinskih melonarjev.
V razpravi so skušah demokristjani in listanji zaman prepričati ostale člane skupščine, da vprašanje o-dobritve statuta ne gre povezati z
bojem Slovencev za pravično zaščito. kar ni res, saj je vsem znano, da dežela noče odobriti statuta KGS zaradi izrecnega člena o enakopravni rabi slovenščine. Debata je nudila priložnost demokristjanu Vattova-niju, ki je hkrati tudi odbornik na tržaški občini, za »filozofsko razmišljanje« o položaju narodnih in jezikovnih manjšin širom po svetu z absurdnimi in neutemeljenimi primerjavami Jugoslavije s Pinochetovim Čilom. Očitno je Vattovani skušal dokazati, kako je italijanska KD »odprta« do Slovencev, ni znal pa odgovoriti, zakaj tržaški demokristjani ob teh vprašanjih tako popuščajo nazadnjaškim in nacionahstičnim silam.
V Gročani sestanek o zaščiti teritorija
Na pobudo kulturnega društva Krasno polje je bil v četrtek zvečer v srenjski hiši v Gročani množični sestanek, na katerem je tekla beseda o načrtu dolinske občine za zaščito okolja na področju Gročane in Peska. Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi prebivalci Peska in Drage, so prisotni soglašali, da je načrt dolinske občine nesprejemljiv, ker omejuje lastninsko pravico in pravico do samoodločanja o uporabi teritorija. Zato so se domenili, da bodo1 vaščani vložiti ugovor zoper ta načrt. Četrtkovega srečanja se je udeležil tudi tajnik Kmečke zveze Bukavec, ki je izrazh solidarnost in podporo tamkajšnjemu prebivalstvu. Sinoči pa je bilo v Gročani srečanje z dolinskimi občinskimi upravitelji.
V sredo opolnoči so zapadli občinski sveti, ki 45 dni pred volitvami ne morejo več zasedati in sprejemati sklepov. Le nekaj ur prej se je še zadnjič v mandatni dobi sestal re-pentabrski občinski svet, na katerem je bila posvečena največja pozornost oceni in obračunu delovanja v zadnjih petih letih. Zasedanje je potekalo prvič v novi sejni dvorani razširjenega županstva, medtem ko so se prej seje začasno odvijale v Domu Albina Bubniča.
Župan dr. Pavel Colja je naglasil, da je uprava na področju javnih del nadaljevala s programom še iz prejšnje mandatne dobe in je razširila šolsko poslopje, sedaj se začenja obnova stare šole, urejeno je bilo parkirišče okoli telovadnice, v teku je nakup dveh tovornjakov za smetarsko službo, dokončano je bilo nogometno igrišče in njegova okolica, obnovljeno in razširjeno je bilo županstvo. Izredno pomembno poglavje in pravo prelomnico v neposrednih odnosih z matičnim narodom predstavlja pobratenje z občino Logatec, do katerega je prišlo 20. marca 1982. Skupni imenovalec je komandant bazoviške brigade Franc Nemgar iz Logatca, ki počiva na pokopališču na Colu. Medsebojni stiki so dokaj dobri, čeprav zaradi raz-lične ureditve občih pretežno na u-pravni in kulturni ravni. Colja je nato poudaril, da je v 10-letnem obdobju županovanja doživel največje zadoščenje septembra 1983, ko so o-tvorih naravni kamniti spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu. Tedaj so prišli do izraza velika enotnost, protifašizem in narodna zavest občanov, ki so množično pristopih k
pobudi. Delovanje občinskega odbora je potekalo v prijateljskem duhu in so vedno prevladovali interesi občinske skupnosti brez vsakega strankarstva. Tudi življenje v občinskem svetu je po njegovem označevala velika strpnost in razumevanje, tudi s Slovensko skupnostjo, ki je izvajala konstruktivno opozicijo in je dala pozitiven doprinos, saj je" bil večji del sklepov sprejet soglasno. Colja meni, da so z obojestransko dobro voljo dosegli tisto enotnost, ki je danes še kako potrebna, tako v naporih za uzakonitev globalne zaščite kot zaradi pohoda nazadnjaških sil v naši pokrajini. Župan je na koncu svojega posega zaželel, da bi ta duh enotnosti in sodelovanja prevladoval tudi v novem občinskem svetu in se je zahvalil za požrtvovalno delo odbornikom, svetovalcem, tajniku, uslužbencem in krajevnim organizacijam, ki so prispevale k rasti družbenega delovanja.
Načelnik svetovalske manjšine Karlo Guštin se je najprej spomnil kolega Rada Komarja, ki je tragično preminil prav na začetku mandatne dobe. Pozitivno je ocenil delovanje uprave, ki je bila zelo aktivna. Sodelovanje je bilo dobro, posebno v zadnjih letih in tudi v bodoče bi morah stremeti k še večji enotnosti. Tako je nujno, da ne bi svetovalska manjšina opravljala več le tradicionalne opozicije, temveč, da bi bila bolj soudeležena pri upravljanju in imela po možnosti tudi svojega predstavnika v upravnem odboru. Tako bi najučinkoviteje reševali problematiko celotne krajevne skupnosti.
V razpravo so posegli še nekateri odborniki, ki so tudi sami potrdih,
kako so imeli interesi skupnosti prioriteto nad vsem ostalim, treba pa bo iskati še globlje oblike sodelovanja. Tako je občinski svet enotno pozval predvsem mlajše občane, naj se vključijo v liste na volitvah, da bi tako omogočih še kvalitetnejše u-pravljanje občine.
Občinski svet je izrazh povoljno mnenje, da pri konzorciju za upravljanje tovornega postajališča pri Fernetičih trgovinska zbornica prevzame mesto tržaške hranilnice z deležem dveh petnajstin. Ratificirah so tudi sklep odbora, da se nudi ekonomska podpora štirim nepokretnim občanom, kot nedomestho hišne pomoči in da se tudi letos omogoči poletno letovanje starejših občanov.
V svojem poročilu je župan poročal, da bo županstvo dokončano v dobrih dveh tednih. Opravili so tudi dražbo za prvo fazo del 100 milijonov lir za ohranitev starega šolskega poslopja na Colu in sicer za popravilo strehe s cementno podlago. Od Sklada za Trst si obetajo še 150 milijonov za ureditev prostome dvorane v prithčju za kulturno delovanje. Občinska komisija za prilagoditev regulacijskega načrta se bo sestala še pred volitvami. Do konca junija bo asfaltirana cesta na Poklonu in ob vhodu na novo pokopališče. V kratkem se bo uprava sestala s svetovalci, da se pogovori o vinski razstavi in v kakšni obliki naj bi potekala, še posebno, ker bo letos Kraška oheet. V počastitev 40-letni-ce osvoboditve bo občinska upirava 19. maja organizirala skupno s KD Kraški dom in krajevno sekcijo VZ Pl - ANPI Tabor v hribih. (B.S.)
Dijaško zborovanje o spolnosti in nasilju
pismo uredništvu
Včeraj dopoldne je v kinodvorani Ariston potekalo informativno zborovanje o spolnem nasilju in spxilnosti med mladoletniki. Priredila sta ga mladinska organizacija ZKMI in zveza višješolskih dijakov v Trstu, nanj pa povabili dijake vseh višjih šol v mestu. Udeleženci, med katerimi so bih v vehkem številu tudi dijaki slovenskih učnih zavodov, so si najprej ogledali film režiserke in novinarke RAI Loredane Rotondo »Processo pier stupro« (Proces zaradi posilstva) — dokumentarni posnetek nekaterih u-trinkov z resničnega procesa — nakar je sledila razprava. Poleg Ro-tondove sta se oglasih tudi predstavnici odbora za civilne pravice prostitutk Carla Cosso in Pia Codre, vsedržavni tajnik zveze ARCI-Gay Franco Griselh in primarij centra za mentalno zdravje v Barkovljah dr. Giuseppe Deh’Acqua.
Včerajšnjo pobudo gre uokviriti v prizadevanja za dosego ustreznega zakona o spolnem nasilju, ki naj bi bil pravičnejši od zakonskega osnutka, katerega besedilo je poslanska zbornica odobrila konec lanskega le-
ta. Tristo tisoč podpisov, ki so spremljali zakonski predlog demokratičnega prebivalstva, tedaj očitno ni zadostovalo: besedilo zakonskega predloga je bilo tako predrugačeno, da ni več odsevalo dejanskih teženj moškega in ženske pri svobodnem načrtovanju spolnega življenja. Včeraj
je stekla zato nova akcija nabiranja podpisov za predložitev novega zakonskega osnutka, ki naj bo izraz stvarnih razsežnosti spolnega življenja, tudi takih, ki se ne uvrščajo med »običajna« spolna razmerja.
Na sliki: polna dvorana Aristona med včerajšnjo manifestacijo.
RAJE KAVICO KOT PA »PICCOLO«
Spoštovano uredništvo.
Sedaj ni več nobenega dvoma. Ne mine dan, ko bi tržaški »Piccolo« ne objavil vsaj enega članka proti Slovencem. Tudi take, ki vsebujejo grobo izkrivljanje naših zahtev, laži in natolcevanja, katerih edini cilj je vzbujati protislovenska čustva med prebivalstvom. In celo pisma, v katerih so skrite ali očitne grožnje z dramatično zaostritvijo razmer, če bi piar-lament izglasoval naš zaščitni zakon.
Zanimivo je, da »Piccolo« sedaj odklanja vsako repliko, ki bi prišla iz demokratičnih krogov in iz vrst italijanskih izobražencev ali če so jo napisah sami Slovenci. Nobenega dvoma ni, da je tudi to pjosledica sprememb v vodstvu časopisa po zamenjavi lastnika, ki je sedaj znani »črni naftni mogotec«.
Sprašujem zato, čemu beremo ta časopis? čemu dan za dnem plačujemo po 600 lir za laži in pisovke? Mar ne dajemo dovolj na svoje dostojanstvo?
Če bi vsi Slovenci, ki smo se zbrah
na Travniku, sklenili, da ne bomo več kupjovali tega časopisa, tedaj bi res pxikazali, da nekaj veljamo in se znamo lotiti tudi podobnih demokratičnih enotnih nastopov v vsakdanjem življenju. Poskusimo
Stojan Spetič
PS: Če nas prav zasrbi, da bi kaj prebrah v tem časopisu, lahko vedno zavijemo v najbližji bar na kavico in časopis preberemo zastonj. Res je, da kava vznemirja, vendar ne tako, kot pisanje tržaškega dnevnika v zadnjih časih.
•	Ob priliki današnjega uradnega začetka del za nov turistični pristan Marina Muja bodo na px>buđo miljske občine odprli fotografsko razstavo o stari ladjedelnici pri Sv. Soboti.
•	Občina bo dala popraviti cestišče v nekaterih mestnih predorih, ki bodo zato zaprti: predor Sandrinelli jutri od 6. do 19. ure, predor pri Sv. Vidu v nočeh 2., 3. in 4. aprila, prodor pri Montebehu pa p»noči 10., 11., 12., in 13. aprila.
Obmejno sodelovanje eden temeljev gospodarskega razvoja Julijske krajine
»Kakšen gospodarski razvoj na tržaškem in go-riškem območju?« je vprašalnica, pod katero so se včeraj popoldne in danes dopoldne v krongresnem centru tržaškega sejmišča zbrali številni gospodarski, politični, upravni in strokovni delavci na posvetu, ki ga je priredil deželni odbor KPI za Furlanijo - Julijsko krajino. Geslo »Obnova, prenovitev in razvoj za Trst in Gorico«, ki so ga razobesili nad delovno mizo predsedujočih, je že samo po sebi simbolično odgovarjalo na naslovno vprašalnico.
Po uvodnih besedah deželnega tajnika KPI Roberta Viezzija je obsežno in na temeljna vprašanja gospodarskega razvoja Julijske krajine razčlenjeno poročilo podal član deželnega tajništva stranke Tullio Paiza. V njem je bila na prvem mestu s podatki opremljena analiza gospodarske krize v državi, in še posebej v naši deželi, ter njenih značilnosti, pretežni del poročila pa je obsegal širok oris štirih temeljnih razvojnih predlogov KPI. Prvi se nanaša na preobrazbo industrije z državno udeležbo, drugi na sprejetje organskih ukrepov, ki naj stimulirajo, pospešujejo in olajšajo gospodarske dejavnosti nasploh in še posebej tiste, ki so usmerjene na sodelovanje s sosednimi državami. Tretji predlog zadeva nujnost drugačne razporeditve deželnih sredstev in spremembe obstoječih oblik spodbujanja in olajšav, s čimer naj bi uporaba sredstev postala bolj razvidna in bolj v skladu s kvaliteto posegov in z njihovo usmerjenostjo v inovacijo in visoko razvito tehnologijo, četrti predlog se nanaša na sprejetje primernih načinov usklajevanja posegov ustanove IRI
V razpravo, ki je sledila uvodnemu referatu, so posegli predsednik deželne Zveze industrijcev Gianni Cogolo, direktor goriškega inštituta ISDEE dr. Tito Fava-retto, evropski parlamentarec in bivši ravnatelj državne ustanove za jedrsko energijo CNEN prof. Felice Ippolito
ter podpredsednik deželnega odbora in koordinator za obmejno gospodarsko sodelovanje odv. Piero Zanfagnini.
Posebno zanimiv pa je bil tretji del včerajšnjega zasedanja, posebej posvečen gospodarski kooperaciji na obmejnem območju. Za okroglo mizo so sedli Ivo Marenk, izvršni sekretar centralnega komiteja ZK Slovenije, Lucijan Benolič, izvršni sekretar centralnega komi teja ZK Hrvaške, Zvonko Vrbanac, član centralnega komiteja hrvaške partije in odgovorni za gospodarska vprašanja, predsednik videmske Trgovinske zbornice in podpredsednik mešane zbornice Italjug Gianni Bravo, dr. Nerio Tomizza, direktor deželne Zveze srednje in male industrije ter komunistični poslanec Antonino Cuf-faro. V njihovih izredno zanimivih izvajanjih so našle prostor nekatere konkretne kritične pripombe na račun vse preslabo izkoriščenih možnosti gospodarskega povezovanja čez mejo, veliko pa je bilo tudi predlogov in jasno izraženih želja po načrtnejšem pristopu k ustvarjanju dolgoročnih oblik sodelovanja na temelju sodobne tehnologije in infrastrukture, za kar po eni strani ponuja nove možnosti letos sprejeti zakon o skupnih vlaganjih v Jugoslaviji ter odpira upanja tudi zakonski predlog, ki so ga v ta namen v italijanski poslanski zbornici vložili komunisti.
Žal pri okrogli mizi niso sodelovah' zastopniki slovenskega gospodarstva v Italiji, čeprav bi moralo biti naposled vsem jasno, da je le-to najpripravnejši in najbolj naraven vezni člen za resnično uspešno integracijo na meji. Predstavnik slovenske ZK je v tej zvezi jasno poudaril, da se lahko plodno in obojestransko koristno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo povsem uresniči šele takrat, ko bodo odpravljena vsa odprta vprašanja med obema državama in torej tudi naša zaščita, in tako, da bo le-to v prvi vrsti upoštevalo trajne interese ljudi na obeh straneh meje.
Danes ob 11. uri spominska svečanost pred obeležjem v Ul. Massimo D’Azeglio
Danes ob 11. uri bo pred spominskim obeležjem v Ul. Massimo IT Azeglio kratka spominska svečanost s polaganjem vencev v spomin na štiri tržaške gapiste — diverzante, ki so jih nacisti 28. marca 1945 obesili na zid tamkajšnje garaže, kot represalijo za napad na omenjeno garažo, v kateri so i-mele nemške čete svoje skladišče bencina, avtomobilskih gum, tovornjakov in tudi orožja. Garaža je zgorela in z njo ves material. Nacisti so se z vsem besom vrgli na iskanje krivcev ter so štiri še tisto noč aretirali, to je Giorgia De Roso, Sergia Cebronija, Remigia Visinija in Livia Stocchija (Štoko) in jih, po strašnem mučenju, obesili.
Minister Carla v torek v Trstu
Na povabilo predsednika Pristaniške ustanove Zanettija bo v torek, 2. aprila obiskal naše mesto minister za trgovinsko mornarico Gianuario Carta. Zjutraj se bo minister sestal s krajevnimi parlamentarci in predstavniki oblasti, nato bo gost deželne uprave, popoldne pa si bo v spremstvu poveljnika pristaniškega poveljstva admirala Savellija in predsednika pristaniške ustanove Zanettija ogledal pristaniške naprave. Ob 17.30 bo na sporedu srečanje z novinarji, nato pa pogovori s predstavniki Pristaniške ustanove, Fincantierija, Tržaškega Lloyda, enotne kompanije in pristaniških uporabnikov ter sindikatov. Zvečer bodo ministru priredili sprejem na Pomorski postaji.
Ena glavnih tem, ki jih bo minister obravnaval na svojih tržaških pogovorih, bo vprašanje porazdelitve denarnih sredstev, ki jih nedavno odobreni zakon predvideva za sanacijo upravljanja pristanišč. V besedilo zakona so vnesli nekatere spremembe s povečanjem števila pristanišč, ki naj bi bila deležna pomoči, zaradi česar je treba na novo pregledati kriterije za porazdelitev finančnih sredstev.
Svečanost v Rižarni v spomin na Tarantellija
Tržaška sindikalna organizacija CISL bo danes počastila spomin prof. Tarantellija, nove žrtve terorizma. Počastila pa ga bo na svojevrsten način. V tržaški Rižarni bo namreč sindikalna delegacija položila venec v spomin na načela demokracije, pravičnosti in svobode, ki jih je prof. Ezio Taran-telli izpričeval v teku svojega kratkega a intenzivnega življenja, ki ga je zavzeto in nesebično posvetil sindikatu in reševanju družbenogospodarskih problemov države. Spominska svečanost bo ob 11. uri.
V pričakovanju majskih občinskih volitev
V teku se zadnji sestanki za sestavo kandidatnih list
Potem ko je prefektura formalno razpustila vse okoliške občinske svete, kjer bodo 12. maja upravne volitve, tečejo v strankarskih telesih zadnji sestanki in pogovori za sestavo kandidatnih list in volilnih politično - u-pravnih programov. Kandidatne liste morajo stranke predložiti med 12. in 18. aprilom, medtem ko se je volilna kampanja formalno začela že v četrtek zjutraj Občani Devina - Nabrežine, Zgonika, Repentabra in Doline bodo v nedeljo,. 12. maja, obnovili občinske svete (prejeli bodo torej samo eno glasovnico), v miljski občini pa bodo prvič volitve za rajonske svete, kar pomeni, da bodo tamkajšnji volivci prejeli na voliščih dve glasovnici.
Svojo kandidatno listo je kot prva v tržaški pokrajini doslej uradno predstavila le miljska napredna Lista Frausin, ki letos poleg komunistov in neodvisnih, združuje tudi del tamkajšnje sekcije PSI, kar je že povzročilo polemike zlasti med KPI in PSI. Drugod bodo kandidatne liste predstavili prihodnji teden ali šele tik pred uradno predložitvijo. Nosilec komunistične liste v dolinski občini bo spet župan Edvin Švab, listo dolinske PSI Pa bo odprl podžupan Marino Peče-nik, za ostale liste krožijo že nekatera imena, uradnega pa ni še ničesar. Isto velja za zgoniško in za repenta-brsko občino, kjer glasujejo po večinskem sistemu in kjer se bodo komunisti in socialisti tudi letos predstavili skupaj na napredni listi. SSk bo predložila svojo samostojno listo, ni pa še znano, kaj bodo naredile druge stranke in kako je z melonarskim predlogom za ustanovitev »italijanskega bloka«. KD je že zavrnila ta predlog in bo tako v Zgoniku kot v re-
pentabrski
listo.
občini predložila svojo
Komunistične kandidatne liste bo dokončno ratificiral pokrajinski federalni komite, ki se bo sestal v sredo, 3. aprila. Dan prej se bodo sestali devinsko - nabrežinski komunisti, da dokončno sestavijo kandidatno listo, ki jo bodo predstavili javnosti v petek, 5.4. Na listi KPI ne bo več župana Fonde. V ponedeljek se bo sestal širši odbor devinsko - nabrežinske sekcije SSk, ki bo potrdil kandidatno listo. Kot piše v tiskovnem poročilu, je SSk bistveno prenovila in pomladila listo, v kateri so zastopane skoraj vse vasi, kandidati pa so baje izključno vsi domačini. Nosilec liste bo dosedanji odbornik za urbanistiko Brezigar. Tudi devinsko - nabrežinska sekcija - PŠI je že sestavila listo in se bo med volilno kampanjo prizadevala za izvohtev dosedanjega podžupana Caldija, sekcijskega tajnika Bur-gherja in Slovenca Igorja Tuto.
Alfredo Sabella novi vladni podprefekt
Poleg Eustachia De Feliceja, ki bo na tržaški prefekturi zamenjal dosedanjega vladnega komisarja prefekta Maria Marrosuja, bo s ponedeljkom, L aprila, prevzel funkcijo vladnega podkomisarja Alfredo Sabella, rojen 27. junija 1922 v Lancianu v Abrucih, ki je vstopil v upravno službo notranjega ministrstva leta 1949 in služboval na prefekturah v Ales-sandrii, Piacenzi, Pescari, Teramu in Aquili ter Perugii. Za prefekta je bil imenovan 22. marca letos.
Razstavo pripravlja SPZ iz Celovca
V Kulturnem domu sinoči odprli bogato zbirko 83 panjskih čelnic
V	foyerju Kulturnega doma v Trstu so sinoči odprli zelo zanimivo razstavo panjskih končnic, ki jo je pripravila Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, sodelovala pa sta pri njenem prikazu v Trstu Odsek za zgodovino pri NŠK in Zveza slovenskih kulturnih društev.
V	imenu Odseka za zgodovino pri NŠK je razstavo odprl in pozdravil številne udeležence, med temi tržaške umetnike, umetnostne kritike, predstavnike raznih slovenskih organizacij in druge (jugoslovanski generalni konzulat v Trstu je zastopala konzul Vlasta Valetič), ravnatelj NŠK Milan Pahor, ki je dejal, da je na
tej razstavi prikazana bogata zbirka kar 83 panjskih končnic, ki jim na Koroškem pravijo čelnice. Slikarstvo na čelnicah je nastalo sredi 18. stoletja in je zamrlo v prvi četrtini 20. stoletja. »Danes vam predstavljamo del naše narodne kulture« je dejal Pahor, »delček prave ljudske umetnosti, ki prihaja k nam iz narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Gre za poslikane panjske čelnice, ki so naša, slovenska posebnost.«
O sami razstavi, o pomenu panjskih končnic, pa tudi o razstavljenih panjskih končnicah, ki so last posameznikov iz Podjune, Žile in Roža in
Richetti počastil spomin žrtev iz Ul. D’Azeglio
Župan Richetti je na sinočnji^ seji tržaškega občinskega sveta počastil spomin univerzitetnega profesorja in sindikalista CISL Ezia Tarantellija, ki je v sredo padel pod streli rdečih brigadistov. Županovi komemoraciji so se pridružile vse politične sile. Richetti se je sinoči spomnil tudi štirih mladih tržaških antifašistov, ki so jih nacisti točno pred 40 leti zverinsko mučili in nato obesili v Ulici D’Azeglio. Tega dogodka se je spom-hil tudi načelnik komunistične svetovalske skupine Calabria. Naj omenimo, da je tržaški občinski svet sijoči tudi sklenil podeliti častno meščanstvo gradeškemu pesniku Bia-giu Marinu. Večji del seje pa je posvetil pariški razstavi o tržaški kul turi in oceni številnih proračunskih
resolucij.
• Na sedežu kulturnega krožka Istria v Sesljanu bo v torek, 2. aprila, ob 18. uri prof. Gianfranco Sodomaco Predstavil svoj zadnji roman »Am-hiec«.
Poletna ura: novi urnik trgovin
V nedeljo bo pričelja veljati poletna ura in kot vsa leta doslej bodo tudi to pot nastopile spremembe urnikov trgovin. Spremembe zadevajo le nekatere trgovinske sektorje in se nanašajo le na popoldansko odprtje oz. zaporo. Novi umik bo veljal za jestvinske trgovine in drogerije, pekarne, mlekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo in cvetličarne.
Tržaško združenje trgovcev objavlja natančen umik poslovanja naslednjih trgovin:
Pekarne in drogerije bodo odprte od 8.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30, pekarne in mlekarne od 7.40 do 13.00 in od 17.30 do 19.30, mesnice od 7.40 do 13.00 in od 17.00 do 19.30, ribarnice od 8.00 do 14.00 in od 17.00 do 19.30, trgovine s sadjem in zelenjavo od 7.40 do 14.00 (v dneh pred prazniki do 13.00) in od 17.00 do 19.30, slaščičarne in prodajalne pečenke (gastronomi-che) od 8.00 do 20.00, trgovine s splošnim blagom od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30, cvetličarne od 8.00
do 13.00 in od 17.00 do 19.30, papirnice in knjigarne (v dneh od 15.5 do 10.6) od 8.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00, sicer pa od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30.
Dramska skupina iz Boršta gostuje v Podlonjerju
Slovensko kulturno društvo »Union« iz Podlonjerja, slovensko kulturno društvo »Slavko Škamperle« od Sv. Ivana in podlonjerski Ljudski dom prirejajo danes kulturni večer .z gostovanjem dramske skupine KD »Slovenec« iz Boršta. Mladi borštanski igralci se bodo predstavili z igro Kabaret 1999, ki je doživela izreden sprejem tako pri domačem občinstvu kot na gostovanjih. Prireditev bo v ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24) ob 20. uri.
Kje bomo nabavili bencin?
Danes popoldne in jutri bodo odprte naslednje bencinske črpalke (v mastnem tisku tiste, ki razpolagajo tudi s plinskim oljem):
AGIP: Drev. D’Annunzio 44, Mi-ramarski drevored 49, Istrska ulica 50, Ul. I. Svevo 21 in Trg Sennino 10.
TOTAL: Ul. F. Severo 2/2, Trg A. Canal 1/1, Devin - Nabrežina 129, Ul. D’Alviano 14, Nabrežje Gnunula 12, Furlanska cesta 7 in Ul. Revoltel-la 110/2.
ESSO: Nabrežje N. Sauro 8, Se-sljan - državna cesta 14, Trg Valmau-ra, Ul. F. Severo 8/10 in Miramarski drevored 261.
IP: Ul. Giulia 58 in Ul. Carducci 12.
API: Sprehajališče sv. Andreja.
Neodvisni: SIAT — Trg Cagni 6.
• Predsednik Zavoda združenega sveta v Devinu posl. Corrado Belci se mudi te dni v New Yorku. Namen njegovega potovanja je, da bi zbral nova sredstva, kar bi omogočilo tudi številnim Američanom italijanske narodnosti, da bi se izšolali na tem prestižnem zavodu.
ki so jih z velikim uspehom prikazali že v Cankarjevem domu v Ljubljani, je nato spregovoril tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca dr. Janko Malie, ki je poudaril ustvarjalno moč ljudstva, ki je »v zelo težkih življenjskih pogojih ustvarilo v panjskih čelnicah lastno izvirno umetnost. Motivika tega slikarstva kaže tudi podobo duhovnega sveta, v katerem je delalo in živelo naše ljudstvo. To pa se je tudi ujemalo z obliko poslikanih panjskih čelnic. Tako so se na Slovenskem razvile prave ljudske umetnostne galerije na prostem — v naravi« je dejal Malie, ki je izrazil upanje, da so Korošci s to razstavo napravili prvi korak k uresničitvi narodopisnega muzeja na Koroškem. »Upamo, da bo tudi med vami, rojaki na Tržaškem, naletela razstava na takšno odmevnost, kot smo to doživeli na Koroškem in v Ljubljani.«
Otvoritev razstave je izpopolnil lep in zelo primeren kulturni program, pri katerem je sodelovala ženska pevska skupina Stu ledi, ki je lepo podala nekaj izvirnih ljudskih pesmi, sledil pa je še nastop Zorana Lupin-ca z ljudsko harmoniko (frajtonarco), ki je prireditev obogatil in jo pomagal narediti resnično našo - domačo.
N. L.
Dvodnevni posvet o šoli in zadružništvu
V	hotelu Europa pod Nabrežino je bil dvodnevni posvet o odnosu med zadružništvom in šolo. Srečanje je priredil deželni center za zadružništvo v šolah.
V	imenu prirediteljev je udeležence srečanja pozdravil predsednik dr. Tasoratti, zbrane pa sta nagovorila tudi deželni šolski skrbnik De Rosa in deželni odbornik za šolstvo Barnaba in v svojih besedah naglasila pomen podobnih srečanj, ki so namenjena današnjim dijakom — jutrišnjim koristnim, protagonistom proizvodnih delovnih procesov.
V	okviru srečanja je francoska delegacija obiskala šolo v Naselju sv. Sergija in privatni inštitut vzgojiteljske skupnosti Monte Cengio. Posvet se je nadaljeval z okroglo mizo o vrednotah zadružništva, predvajali pa so tudi film o zadružništvu v deželi F-JK, ki ga je posnela italijanska radiotelevizija.
Srečanje o sožitju
Združenje Union prireja v ponedeljek, 1. aprila, ob 18.30 v hotelu Jolly javno srečanje na temo: »Kaj lahko naredijo kulturni in športni delavci, da bi izboljšali odnose med različnimi narodnostnimi skupnostmi in prispevali k omikanemu in demokratičnemu sožitju v Trstu«.
gledališča
SSG
gostuje danes, 30. t.m., ob 20. uri in v ponedeljek, 1. aprila, ob 13. uri v Portorožu s predstavo A. T. Linharta: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI.
VERDI
V	torek, 2. aprila, ob 20. uri (red A/F) premiera Verdijeve opere »Mach-beth«. Dirigent Pinchas Steinberg. Režiser Carlo Maestrini.
Nastopajo Ghena Dimitrova, Piero Cappucilli, Juan Pons in Mara Zam-pieri.
V	ponedeljek ob 18. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi predstavili o-pero.
ROSSETTI
• Danes, 30. t.m., ob 21. uri bo na sporedu recital z G. Morandijem »Immagine italijana«. Za abonente 20-odst. popust. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti. Zadnja predstava.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 30. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Jutri ponovitev ob 20. uri.
Mala dvorana
Danes, 30. t.m., ob 18. uri Consor-tium musicum.
Danes, 30. t.m., ob 10 uri: Boris A. Novak »čarovnije sveta« - premiera. Ob 20. uri - ponovitev.
Srednja dvorana
V	torek, 2. aprila, ob 9. in 10.30: Zlata bralna značka.
V	četrtek, 4. aprila, ob 19.30: J. B. Poelaine Moliere »Ljudomrznik«.
Okrogla dvorana
V	sredo, 3. aprila ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«.
koncerti
Glasbena matica - Trst, »Bach v Kulturnem domu ob letu glasbe«. V sredo, 3. aprila, ob 20.30 v mah dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4, šest Brandenburških koncertov, komorni orkester Opera Giocosa Furlanije - Julijske krajine. Dirigent: Severino Zannerini.
Società per concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 1. aprila 1985 ob 20.30 v gledališču Rossetti bosta nastopila pianist ERIK WERBA in pevec ORTUN WENKEL.
kino
Ariston 16.00 — 22.00 »Le stagioni del cuore«. Sally Field.
Eden 15.30 — 22.15 »Sexy Aphrodite«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »L’attenzione«. Stefania in Amanda Sandrelli. 'Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Innamorarsi«. Robert De Niro, Meryl Streep.
Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in
21.30	»Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 15.20 — 22.00 »Hanna D.« - la ragazza di Vondel Park. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 3 15.20 — 22.00 »Rombo di tuono«.
Mignon 15.00 — 22.15 »Gostbusters, ac-chiappafantasmi«.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Un piedipiatti a Beverly Hils«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.15 — 22.00 »Tutti dentro«. Alberto Sordi.
Capito! 16.30 — 20.30 »C’era una volta in America«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.20 »I due carabinieri«. Enrico Montesano, Carlo Verdone, Massimo Boldi.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Stardust memo-ries«. Woody Alien.
Radio 15.30 — 21.30 »Un corpo che urla«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Flashdance«.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rovite - Kolonkovec in Foto Trst 80 vabita na VEČER DIAPOZITIVOV, ki bo danes, 30. t.m., ob 20. uri V dvorani v Ul. Montesemio 29. Na potovanje po Evropi nas bosta pospremila SAŠA OTA in MARINA POSTOGNA.
Jutri, 31. t.m., ob 17. uri bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Ul. Bran-desia 27 nastopila dramska skupina iz štandreža z veseloigro MILIJONARJI V OBLAKIH. Prisrčno vabljeni!
SKD Vigred priredi jutri, 31. 3., ob 16. uri v prostorih osnovne šole S. Gruden v Šempolaju predvajanje filma SREČA NA VRVICI. Nastopal bo tudi otroški pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine pod vodstvom Majde Legiše. Vabljeni !
SKD Union - Podlonjer, SKD Škamperle - Sv. Ivan in Ljudski dom v Podlonjer ju vabijo danes, 30. t. m., ob
20.30	v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, na nastop dramske skupine iz Boršta z igro »Kabaret 1999«.
Kriška godba Vesna nujno išče mlade godbenike (fante in dekleta) od 6. leta dalje. V ta namen prireja posebni tečaj. Informacije v Domu A. Sirka (tel. 202-505) ter pri Liviju Sulčiču (22O7I25) in Dariju Košuti (220-637).
KD Rdeča zvezda vabi, jutri, 31. t.m., ob 17. uri na večer slovenskih folklornih plesov, ki ga prireja v sklopu prireditev ob otvoritvi športnokul-tdrnega doma v omenjenem večnamenskem prostoru. Nastopali bodo: folklorna skupina Tabor iz Opčin, otroška in mladinska skupina Rdeča zvezda in moški otroški pevski zbor KD Rdeča zvezda.
KD VALENTIN VODNIK	
DOLINA	
DANES, 30. marca 1985 ob 20.30 v občinskem gledališču »France	
Prešeren« v Boljuncu	
Minuta	tišine za vse
kar se tako	tragično prepleta
Večer ob	40-letnici osvoboditve
VABLJENI !	Besedilo: MARIJ ČUK Scenarij in režija: SERGEJ VERČ Glasbena oprema : IGNACIJ OTA (Sodelujejo vsi društveni odseki)
mali oglasi
razna obvestila
GLASBENA MATICA TRST Sezona 1984/85 7. abonmajski koncert
Danes, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
»Simfonični orkester Slovenske filharmonije«
Dirigent: Emil Simon. Solisti: Dubravka Tomšič, klavir; Jasna Corrado - Merlak, harfa.
Spored: Enescu, Chopin, Oliere, Rimski - Korsakov
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1984/85 8. abonmajski koncert
V torek, 2. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
MASSIMO GON
klavir
Spored: Schumann in Brahms
razstave
čestitke
Razstava panjskih končnic v Kulturnem domu v Trstu je na ogled do 20. aprila ob delavnikih od 8. do 13. ure.
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavljata Milena Braniselj (skulpture) in Milena Gregorčič (slike).
Danes, 30. t.m., ob 18. uri bodo v galeriji Cartesius odprli slikarsko in grafično razstavo, ki bo trajala do 11. a-prila.
V	prostorih Tržaške kreditne banke -Ul. F. Filzi 10 razstavlja Riko Debenjak.
TILKI PEČAR iz Sežane želijo ob rojstnem dnevu polno sreče, zdravja in veselja vsi domači, mala Valentina pa pošilja košek poljubčkov.
Danes praznuje JOSIP SANCIN - ŠAR-NEK 60 let. Dolgoletnemu predsedniku čestitajo in mu želijo še mnogo zdravih let člani zadruge Dolga korona.
šolske vesti
Državni poklicni zavod J. Stefan vabi starše v torek, 2. aprila, ob 18. uri na RODITELJSKI SESTANEK za 4. in 5. razrede.
Danes praznuje v Dolini 60-let-nico svojega življenja naš dragi
PEPI SANCIN
Vse najboljše, posebno zdravja, dobre volje in veselja še toliko let v krogu svojih dragih mu želijo žena, sin, hčerka, vnuki in vsi, ki ga imajo radi.
PEDIKERKA KLAVDIJA bo otvorila salon v Ul. sv. Frančiška 11/11. nadstropje 2. aprila ob 18. uri in vabi prir jatelje, znance in stranke.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE, Narodna 28, pri tramvajski postaji nadaljuje prodajo z ugodnimi cp-nami.
V BORŠTU pri Dikotu Žerjalu se toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Vladimir Eler (Lad-ko) - Beloglav št. 4 (cesta za Plavje). Toči belo in črno vino.
ZARADI BOLEZNI odstopam v starem delu Trsta dovoljenje za oddajanje v najem 9 prenočišč in 5 prenočišč v privatnem stanovanju. Telefonirati od 12.30 do 15.30 na št. 759207 ah 744851,
JOŽE BIZJAK išče gospoda, ki ga je pred časom srečal v Divači.
HIŠNO POMOČNICO iščem 1-krat ali 2-krat tedensko. Prošnje pod šifro »Gospodinja« poslati na Upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Ulica XXIV Maggio L
PRODAM skoraj novo 80-basno harmoniko znamke »EXCELSIOR«. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/78034.
20-LETNO SLOVENSKO DEKLE bi rada delala v gospodinjstvu ah kot negovalka otrok ob ponedeljkih, torkih in sredah. Telefonirati v opoldanskih u-rah na št. 228-850.
PRODAM enciklopedijo »II mio amico cane«. Tel. 040/228886.
PRODAM hišo v centru Opčin, primerno za trgovino ah obrtno dejavnost. Tel. 040/211468 od 13. do 15. ure.
PRODAM boxer piaggio v zelo dobrem stanju. Tel. 040/212532 ob urah kosila in večerje.
PRODAM camper, skoraj nov, giocor 1600. Tel. 040/212532 ob urah kosila in večerje.
ZAMENJAN je bil dežni plašč dne 24. t.m. na občnem zboru SDGZ v Kulturnem domu. Plašč je temno rjave barve. Tel. 040/814324.
PRODAM dnevno sobo. Tel. 040/741-670.
KUPIM hišo ha Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. na št 040/824-801 v večernih urah.
PRODAM ford 1100, letnik 1977. Tel. na št. 040/200-743 ob večernih urah.
PRODAM stanovanje v dvonadstropni hiši, Ul. Campanelle, 110 kv. m, 2 balkona, 2 parkirna prostora, garaža in vrt. Tel, po 14. uri na št. 040/820-435 ah v poznih večernih urah.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. Toči belo vino in teran.
TUL EDOARDO, Križpot - Mačkolje, toči črno in belo vino.
LADI KOCJAN, Dolina 147, je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 30. marca BRANIMIR
Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 18.30 — Dolžina dneva 12.41 — Luna vzide ob 10.54 in zatone ob 2.43.
Jutri NEDELJA, 31. marca CVETNA, BOGOMILA
Vreme včeraj: temperatura zraka 11,5 stopinje, zračni tlak 1021,1 mb raste, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Andrea Benci, Mas-simihano Sturma, Rory Ursich, Tiziana Pastrovicchio, Antonio Donato, Silvia Tedesco.
UMRLI SO: 81-letni Remigio Valenta, 82-letna Aureha Prati vd. Rebuttini, 74-letna Maria Blasina por. Blasina, 71-letni Oscar Arubn, 83-letna Domenica Logoluso vd. Giacchetti, 46-letni /Amedeo Bernardini, 65-letna Maria Licia De Leporini, 89-letni Casimiro Zauner, 86-letna Anna Tinsky, 78-letni Vincenzo Macagnino.
OKLICI: uradnik Alessandro Sirotich in uradnica Elisabetta Beluho, uradnik Guido de Ferra in v pričakovanju prve zaposlitve Andreina Reggio, delavec Luciano Zugna in univerzitetna študentka Marina Rovere, uradnik Giorgio Giuseppe Pison in uradnica Patrizia Al-tin, geometer Paolo Bonetti in šolnica Laura Tauri, delavec Roberto Flego in gospodinja Maria Simunovic, agent J. V. Vincenzo Panasiti in mestna redarka Serena Perossa, karabinjerski pod-
častnik Nicola Quattrone in trgovka Marina Tulliani, delavec Domenico Maria in gospodinja Pamela Pahor, elektronski izvedenec Walter Bauzon in u-radnica Sonia Sudic, uradnik Livio Sbisà in vzgojna pomočnica Gabrieha Oho, uslužbenec Mauro Sorsi - Bacic-chi in gospodinja Rosanna Vok, strugar Andrea Razem in gospodinja Lorena Bradaschia, zdravnik Paolo Winter in vzgojiteljica Antoneha Semohc, delavec Marino Lonza in prodajalka Laura Mo-ratto, gasilec Giuseppe Cahanno in u-radnica Barbara Mancuso, elektirkar Maurizio De Giorgi in prodajalka Sabrina Del Bianco, strojnik Walter Fiossi in prodajalka Gabrieha Fragiacomo, mehanik Guido Rosso in bolničarka Ondina Fonda, zdravnik Alessandro Mela-tini in šolnica Rita Città, karabinjer Giovanni Sabatino in uradnica Marina Marchesan, trgovec Spartaco Mervič in gospodinja Patrizia lehusig, finančni stražnik Giuseppe Pretorino in gospodinja Luigia Bruno, agent J.V. Pietro Del Negro in varuška Paola Buttazzo-ni, državni pravdnik Mauro Parovel in uradnica Morena Cazzato, delavec Roberto Tiberio in frizerka Daniela Vida-h, točaj Bruno Bandera in uradnica Roberta Čarga, tehnik Franco Trevisan in zdravnica Concetta Sarto, gradbeni izvedenec Roberto Pagharo in učiteljica Dora Fiandra, uslužbenec P. T. Paolo Ferlora in v pričakovanju prve zaposlitve Susanna Bonin, poklicni bolničar Enrico Sesto in pokhcna bolničarka Maria Rita Mirti - Mancinelli, trgovec Franco Ronconi in natakarica Milanka Grujič, ladijski mehanik Oscar Antonini in gospodinja Anna Menniho.
Skavtska organizacija - vodstvo veje volčičev in veveric - Trst vabi vse svoje najmlajše člane in članice na VELIKONOČNO SREČANJE, ki bo danes, 30. t.m. v Marjanišču na Opčinah. Začetek ob 15.30.
izleti
KD Rovte - Kolonkovec prireja 2-dnev-ni izlet 7. in 8. aprila v Bohinj in na ogled okolice, še nekaj prostih mest. Vpisovanje in informacije po telefonu na št. 827-528.
darovi in prispevki
Ob 40. obletnici smrti padlega brata Karla - Bojana v bitki na Poreznu darujeta družini Marije in Ninija 40.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Danico Pavhč darujeta Nada in Karel Pavlič 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca.
Namesto cvetja na grob Danice Pavhč daruje družina Petaros (Boršt 70)
5.000	lir za spomenik padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca.
V	isti namen darujeta družina Žerjal (Zabrežec) 10.000 hr in Ana Stranj (Boršt 114) 5.000 hr za sekcijo VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec.
V	isti namen darujeta Aldo in Angel Strajn (Boršt 114) 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Boršta iz Zabrežca.
Namesto cvetja na grobova Stanislava Petarosa in Danice Pavhč daruje družina Petaros (Boršt 60) 20.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec.
Namesto cvetja na grob Danice Pavhč darujejo Ljuba Sancin (Zabrežec)
10.000	hr za sekcijo VZPI - ANPI Boršt-Zabrežec, Marija Zahar (Zabrežec) 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca ter Vesna in Stanko živec (Zabrežec) 10.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec.
V	spomin na Leo Magajno daruje Vida Siega 20.000 hr za ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Boženka Štoke darujeta Sonja Majovski in Anita Metelko 15.000 hr za dramsko skupino J. Štoka.
V	spomin na Leo Magajno daruje Marij Kobal 20.000 hr za ŠZ Bor.
menjalnica
29. 3. 1985
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
Ameriški dolar . . .	. . .	1.950,—
Kanadski dolar . . .	. . .	1.420,—
švicarski frank . . .	. . .	748,—
Danska krona ....	. . .	177.—
Norveška krona . . .	. . . 218,—
Švedska krona ....	. . . 218,—
Holandski fiorini . . .	• • .	565.—
Francoski frank . . .	. . .	207,—
Belgijski frank . . .	. . .	29,—
Funt šterling ....	. . .	2.420.—
Irski šterling ....	. . .	1.980 —
Nemška marka . . .	. .	636.—
Avstrijski šiling . . .	. . .	89.-
Portugalski eskudo . .	. . . 10.—
Japonski jen ....	• • •	7.	
španska pezeta . . .	. . . 10.—
Avstralski dolar . . .	. . .	1.375.—
Grška drahma ....	. . .	14.—
Debeh dinar ....	. . .	7,20'
Drobni dinar ....	. . .	7,25
	
	
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA r r-ll.ZMO -
r
Konfekcija Fany
Stefania Millo
KAKOVOST - ELEGANCA
POMLADNE NOVOSTI priznanih znamk:
Max Mara, Albinea, Rodrigo, Ragno, Vagabond, Lebole, Jeans Pooh in Spitfire, kopalke Parah.
34147 ŽAVLJE (TS) - Ul. Flavia di Stramare 107 - Tel. 231-118

PRISMA
kristal - porcelan - darila
V Ulici Carducci 1 elegantna trgovina
za najzahtevnejše kliente.
POROČNI SEZNAMI —
PORCELAN: KOPENHAGEN — HEREND — LIMOGES — ROSENTHAL.
KRISTAL: BACCART — ST. LOUIS — ORREFORS in BOEMIA.
Ugodna menjava dinarja.
THE BLUES BROTHERS Brata Bluz - 1980
Režija: J ah n Landis.
Scenarij: J. Landis in Dan Aykroyd. Igrajo. John Belushi, Dan Aykroyd in Aretha Franklin, James Brown, Ray Charles. . .
RAI 1, danes, 30. marca, ob 20.30 6. marca 1982 najdejo v sobi hotela Chateau Marmont v Los Angelesu truplo 35-letnega mladega človeka, nabreklo in nasičeno z vsakršnim mamilom, ki pripada velikemu talentu nove, »demencialne« komičnosti, Johnu Belushiju. In, je že legenda, kot Mary lin, kot James Dean. . . Kajti ta izvirni in neizdani tip igralca, s svojo eksplozivno in »razuzdano« pojavo in pa sramežljivim značilnim nasmehom, je utelešal pravi mit mladinske kulture osemdesetih let. Nezadržen vzorec mladinske neotesanosti in brez vezne neobremenjenosti, ki ga lahko ugotovimo v njegovih redkih ,zato pa tembolj pomenljivih filmskih interpretacijah: v Landisovih Animai House in Bratih Bluz, v Spielbergovem 1941. . .
Aykroyd in Belushi sta se uveljavila v znanem sobotnem varieteju ameriške TV, tu sta uprizarjala brezvezne in demencialne prigode grobarsko na-štimanih »bluzovih bratov«; izdala sta tudi zelo uspešno ploščo bluzovskih komadov in za to priložnost sta si izmislila skupaj z Landisom promocio-nalni film. Učinek je bil hiperboličen in nepopisen, kar bo lahko preveril vsakdo, ki bo žrtvoval današnji sobotni večer ob TV sprejemniku. . .
FINALMENTE DOMENICA »Vivement dimanche« - 1983 Končno nedelja
Režija: Francois Truffaut.
Igrajo: Jean-Louis Trintignant, Fauni Ardant, Philippe Laudenbach RAI 1, v nedeljo, 31. marca, ob 20.30. 21. in zadnji film prerano umrlega velikega francoskega ražiserja, črno-bela detektivka s primesmi komedije in melodrame, prirejena po ameriškem detektivskem! romančku. Nikakršna filmska oporoka, v slogu Fassbinder-jevega Querella ali Wenders Rayjove-ga Nick’s Movie, ker je to nezahteven, simpatičen in zabaven filmček, zadnji poklon ljubljeni F. Ardant.
AMICI MIEI
Moji prijatelji - 1975
Režija: Mario Monicelli.
Igrajo: Ugo Tognazzi, Philippe Noi-ret, Gastone Moschin, Adolfo Celi, Milena Vukotic.
Canale 5, v ponedeljek, 1. aprila, ob 20.30.
Moramo, priznati, da programisti Berlusconijevega net-worka ne delajo nerazsodno in slučajnostno, iz dneva v dan. Niso mogli izbrati boljšega naslova za praznovanje prvega aprila. Ne bi na dolgo predstavljali te gren-ko-smešne parodije določene generacije in starostne dobe, ki je splošno znana. Povejmo le, da so skoraj vsi »gagi«, pravi izbruhi absolutne in, »trde« komičnosti v slogu najboljše toskanske tradicije, delo avtorja izvirne zamisli za film. Pietra Germaja, ki je umrl med snovanjem tega filma.
JESUS CHRIST SUPERSTAR - 1973
Režija: Norman Jewison.
Igrajo in pojejo: Ted Neelv, Carl Anderson, Yvonme Elliman.
Glasba: Andrew Webber.
RAI 3, v sredo, 3. aprila, ob 20.30.
EDITHIN DNEVNIK «Ediths Tagebuch« - 1983
Režija: Hans W. Geisendbrfer. Igrajo:	Angela Winkler, Vadim
Glowira, Leopold von Werschuer. TV Ljubljana H. mreža, v petek, 5. aprila, ob 22. uri. Nočni kino.
Ženska srednjih let, mati odraslega sina in nesrečno poročena, ker jo mož vara in tudi zapusti, je glavni lik te intimne zgodbe, ki jo je Geisendorfer povzel po romanu Patricie Highsmi-thove. Ozkost družinskega in širšega okolja sili Edith k nekakšnemu odpiranju, k pisanju dnevnika, a njeni zapiski visijo med resničnostjo in domišljijo, kajti izražajo realne in nami-šljenje dogodke. Geisendorfer je presegel Highsmithov portret nerealizirane in nezadovoljne ženske, literarno predlogo je po svoje razvil v krvo-skrunsko ljubezensko zgodbo med materjo in sinom. Bolj uspela in prepričljiva pa je zelo sodobna igra Win-klerjeve, ene najboljših igralk nemškega in svetovnega filma.
v kinodvoranah
ARTIKLI ZA REKLAMO IN DARILA
plastinaua
Vse novosti artiklov za reklamo, nalepke napisi, štampiljke, kemična in nalivna peresa, elektronski predmeti, ure, koledarp, p.sarn.ske potrebščine.
Razst. in prodaja: TRST - Ul. S. Lazzaro 13 (II. nadstr.) ^	60682
Sedež in laboratorij: Ul. Carletti 10
827064
Zmfiotio

TRST - Ul. S.
SIOVI POMLADNI MODELI:	kostimi, jakne, dežni
ilašči, čudovite obleke vseh velikosti in po različnih lenah.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
PAULINE ALLA SPIAGGIA »Pauline a la plage« - 1983 Pauline na plaži
Režija in scenarij: Eric Rohmer. Igrajo: Amanda Langlet, ArieSle Dombasle, Pascal Greggory, Fedor At kine.
SKOK V KINO: Film D’Essai v go-riški kinodvorani Verdi, v torek, 2. aprila, ob 18., 20. in 22. uri.
Pauline na plaži je tretji naslov 'Rohmerjeve filmske serije Komedije in pregovori. Eric Rohmer je danes precej znan pojem v zgodovini in teoriji sodobnega filma. Sautemieljitelj kritičnega in ustvarjalnega preporoda francoskega filma, prej kot urednik slovite teoretske revije »Cahiers du Cinema« (od 1956 do 1963), je prešel skupaj z Godardom, Truffautom, Chabrolom, Rivettom in drugimi, v udejanjenje svojih estetskih načel in debitiral s programskim celovečernim filmom V znamenju leva leta 1959. Temu je še sledilo pet naslovov, ki sestavlja zaokrožen ciklus »Moralnih povesti«.
Neglede na literarno strukturo, po kateri so uprizorjene njegove zgodbe, naj bo to romaneskni, dramski, pesniški tekst, so pri tem avtorju še posebno pomenljive nekatere svojske prvine filmskega diskurza. V prvi vrsti izrazito osebna, esencialna mizan-scena .učinkovita postavitev in uprizoritev navadnih scenarijev in izsekov vsakdanjega življenja. Učinek resničnosti, tukajšnjosti, ki ga daje »neposredno snemanje« slike, in zvoka, daleč od prahu in fiktivnosti ateljejev.
DRUMS ALONG THE MOHAWK La più grande avventura« Bobni ob Mohawku - 1939
Režija: Jahn Ford.
Igrajo:	Henry Fonda, Claudette
Colbert, John Carradine.
V sredo, 3. aprila, ob 17.30.
Tržaški filmski klub Cappella Underground prireja, v sodelovanju z Italijansko - ameriškim združenjem in »U. S. Information Service«, kratek niz filmov v poklon velikemu režiserju westernov. Na vrsti sta že bila dokumentarni portret Directed by John Ford, z intervjuji in pričevanji, ki ga je pripravil lete 1971 kritik in režiser Peter Bogdanovich, in Poštna kočija iz 1939. Po zgoraj navedenem filmu si bodo še sledili: v sredo, 10. aprila The Grapes of Wrath (Sadovi jeze, 1940), slavna adaptacija Steinbeckovega klasika; v sredo, 17. aprila The Man who shot Liberty Valance (Mož M je ubil Libertyja Valancea, 1982); v ponedeljek, 22. aprila She wore a yeUow Ribbon (1949). Filmi so vsi v originalu. Projekcije potekajo ob 17.30 v sejni dvorani »G. Baroncini« zavoda Assicurazioni Generali, UL Trento 8.
Prvi kanal
Nils Holgerson - risanke Vivendo danzando Sobotni trg - porabiti manj, investirati dobro, zaslužiti več Vremenske razmere Dnevnik 1 - Kratke vesti Check-up - Medicinska oddaja Dnevnik
Dnevnik 1 - 3 minute o. . . Prisma - tednik Športna sobota
Milan: Tenis - italijansko prvenstvo
Posebno iz parlamente Dnevnik - flash R sabato dello Zecchino Programi prihodnjega tedna Polčas košarkarske tekme -play-off
Almanah in vremenske razmere Dnevnik
The blues brothers - film Dnevnik Dnevnik Hokej na ledu:
Italija - Švica Svetovno prvenstvo - skupina B
Drugi kanal
10.00	Evropski dnevi
10.30	Programi prihodnjega tedna . 10.45 Simpatiche canaglie
11.05 Tredici a tavola
12.30	Dnevnik - Start
13.00	Dnevnik 2 - ob 13. uri
13.25 Dnevnik - Zdravniški nasveti
13.30	Dnevnik 2 - Bella Italia
10.00
10.40
11.00
11.55 12.00
12.30
13.30
13.55 14.00
14.30
17.30
17.00 17.06 18.20
18.40
19.35
20.00
20.30
22.35
23.40 23.50
14.00	Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.40	Gli uomini falco - film
16.10 Sereno variabile - Turizem, spektakel, kolesarstvo
17.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
17.35	Sereno variabile - II. del
18.30	Športna poročila
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik
20.20	Športna poročila
20.30	La rapina al treno postale -film
22.20	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.30	IL capello sulle ventitré
22.55 Boks:	Don Cuorry - James
»Hard Rock« Green
23.40	Milan: Tenis - italijansko prvenstvo
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
13.50	Otroštvo v mestu - vzgojna oddaja
14.50	Rugby: Turnir 5 dežel
16.30	Trento: plavanje
16.45	II corridoio della paura - film 18.25 Že gledani in novi programi
19.00	Dnevnik
19.35	Geo - avantura in odkritje 20.15 Programi prihodnjega tedna
20.30	1937: Il duce in Sicilia
21.30	Dnevnik 3
22.05	Theodor Chindler - zgodba nem-
ške družine od leta 1912 do 1918	-
23.05	Rock koncert
	JUGOSLOVANSKA	
8.00	Ljubljana Poročila	14.45
8.06	- 9.50 Program za otroke	15.45
9.50	Republiška revija MPZ - Za-	16.15
10.20	gorje 84 Čudeži narave - znanstvena se-	16.45
	rija	17.00
10.40	Pričevanja o Edvardu Kardelju	18.30
11.20	Spoznano - neznano - Oddaja	19.30
	o znanosti	20.00
12.05	Poročila	
15.20	Pogumni kapitani - mladinski	22.00
	film	22.15
17.00	PJ v košarki	
18.35	Boj za obstanek : Ptica -	
19.15	znanilka nesreče Cikcak	15.45
19.24	TV in radio nocoj	17.00
19.26	Zrno do zrna	
19.30	Dnevnik	18.30
19.50	Vremenske razmere	19.00
20.00	Gostilna Košnik	19.30
21.35	Zrcalo tedna	19.50
22.00	Seznam Adriana Messengerja	20.25
	- ameriški film	22.10
23.35	Poročila	22.50
Zagreb
Antona Birtiča
film
ameriški
slovenske zabavne glasbe
Koper
e fattacci
šarki
Stičišče
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria - TV film
9.30	Phyllis - TV film
10.00	I due seduttori - film
11.50	Campo aperto - Kmetijska oddaja
12.50	R pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.30	Anteprima - programi prihodnjega tedna
14.00	Totò e Peppino divisi a Berlino - film
16.00	Due onesti fuorilegge - TV film
17.00	TV film
18.00	Record - športna rubrika
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	La notte degli Oscar
23.00	Superrecord - športna rubrika
23.30	Anteprima - programi prihodnjega tedna
24.00	L’ultima carovana - film
RETEQUATTRO
8.30 Vicini troppo vicini - TV film
8.50 Brillante - novela
9.40 Amici per la pelle - TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore TV film
11.20 Samba d’amore - novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Caccia al 13 - športna rubrika 14.15 Brillante - novela
15.10	Superman - risanka
15.30	Tarzan - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film 17.05 Quincy - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Samba d’amore - novela
19.25 M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
20.30	Uomini d’amianto contro l’inferno - film
22.45	Jefferson Keys TV film
00.15 Colpo di fulmine - film
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	Jemmy B. e André - film
11.30	Sanford and son - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Šport
16.00	Bim Blm Barn - otroška oddaja
17.45	Mušica è - glasbena oddaja
18.45	Cassie and company TV film
19.50 L’incantevole Creamy - risanka
20.30	Supercar - TV film
21.30	Automan - TV film
22.30	Gemini man - TV film
23.30	Športna rubrika
00.30 Deejay Television - glasbena oddaja
TELEPADOVA
13.00	Diego al cento per cento - TV film
14.00	Eurocalcio - športna rubrika
15.00	Lacrime di gioia
15.30	Luisiana mia - TV film
16.00	Risanka
19.30	Illusione d’amore - TV film
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	La grande lotteria TV film
21.30	II fidanzamento - film
23.30	Rombo TV
0.30 Star Trek - TV film
1.30	L’uomo che uccise se stesso -film
TR1VENETA
9.30	Get Smart - TV film
10.00	II figlio di Spartacus film
11.30	QP Coupon
14.00	Attenti ai ragazzi - TV film
14.30	Le spie - TV film
15.30	Squadra speciale anticrimine -TV film
16.30	Dick van Dyke - TV film
17.00	Dražba
20.30	Film
22.30	Primo mercato
TELEFRIULI
16.00	Superclassàfida show - glasbena oddaja
18.30	Oddaja o zdravju in medicini
19.00	TV dnevnik
19.30	Obrtništvo
20.00	Dokumentarec
20.30	Gilda - film 22.15 Športna rubrika
22.45	TV dnevnik
23.05 La torre della morte - film
RABIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
-	9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba - 7.40 Pravljica - 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev) - 8.40 Slovenske popevke; 9.00 -13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik
-	10.10 Violončelist Miloš Mlejnik in pianist Janko Šetinc v Kulturnem domu v Trstu - 11.30 Beležka - 11.40 Glasbeni poturi - 12.00 »Bom naredu st’zdice, čjer so včas’ b’le« - glasnik Kanalske doline - 12.30 Glasbeni pot-puri; 13.20 Glasba po željah; 14.10-
17.00	Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Igrajmo se pravljice«.— 14.30 Glasbeni listi - 15.00 Z Gershwinom od popevke do opere - 15.20 Glasbeni listi - 16.00 Naša šolska obzorja -
16.30	Glasbeni listi; 17.10-19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba - 18.00 Dramska vetrovnica; Komorna igra: Janez Povše; »Obračun« - 18.35 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
10.00 Glasbena matineja; 15.00 Glasba co željah; 18.00 Listajmo po časopisih - vodi Vinko; 20.00 Športna sobota.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - med glasbo: Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave - EP - Pesem tedna; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro - Pesem tedna; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.35 Vstop prost;
11.30	Na prvi strani - pregled tiska;
12.00	Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.45 Oddaja o nogometu; 16.32 Glasbeni vikend; 16.55 Pismo iz . . .;
17.00	Glasba; 18.00 Bili so slavni;
18.32	Vse iz New Yorka; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Vikend; 10.15 Black-out; 11.00 Glasbena srečanja z Omello Vanoni; 11.444 Čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti: Beatrice Cenci; 13.25 Master, glasba dan za dnem; 14.27 Maurice Cheva-lier - deček iz Pariza - radijska priredba; 15.03 Variete; 16.30 Dvoja i-gra; 17.30 Tedenska oddaja za avtomobiliste; 18.00 Objektiv Evropa;
18.30	Glasba in odbojkarske vesti; 19.20 Tudi mi smo tu: 20.00 Black-out; 20.40 Radijska priredba; 21.30 »Z« kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka: 22.00 Nocoj Cesare Musatti; 22.27 Vrnil se je Emile Zola; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek progra- ( mo V,
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.15,
19.30	Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.05 Šolska vzgoja; 8.10 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena pesem; 9.06 Programi pristopanja;
9.32	Radijska priredba; 11.00 Glasba;
15.00	George Gershwin; 15.50 Glasba; 16.37 Kmetijska oddaja; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.32 Gledališka predstava; 18.55 Glasba; 19.50 Včerajšnje pesmi in včerajšnji miti; 21.00 Simfonična sezona; 23.10 Glasba; 23.28 Zaključek programov,
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, o-troci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; Otroški pevski zbor glasbene šole Postojna; 10.25 Lahka glasba; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do
13.00	- Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10
-	15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak in EP;
17.00	Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 škatlica z godbo;
18.30	Mladi mladim; 19.35 Za naše najmlajše; 19.445 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu Domovina je ena; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program.
Seja občinskega sveta v Števerjanu
Soglasno odobren predlog variante zazidalnega nacrta
Letos že šestnajstič
Pet zborov drevi v avditoriju na koncertu Primorska poje
Z odobritvijo variante k zazidalnem načrtu in sprejemom nekaterih drugih sklepov, je tudi števerjanski občinski svet, na seji v sredo zvečer, zaključil delovanje v tem mandatu, delovanje, ki je bilo v zadnjem obdobju precej oteženo zaradi nesoglasij in razprtij med svetovalci večine. Taki odnosi so se v zadnjih mesecih še zaostrili in je prišlo do pravega bojkota. Šest svetovalcev Slovenske skupnosti se zadnjih sej občinskega sveta ni udeleževalo. Tako je bilo tudi na zadnji seji v tem mandatu, ko je bilo prisotnih le devet svetovalcev od petnajstih. Sejo je vodil župan Klanjšček, ki je uvodoma poročal o nedavnem sestanku na pokrajini, kjer so razpravljali, kako najhitreje rešiti vprašanje glede rednega in izrednega vzdrževanja Ceste vina in češenj ter tako poskrbeti za izplačilo odškodnine lastnikom zemljišč, ki so bila zasežena ob gradnji ceste.
Osrednja točka na dnevnem redu
V_ Ljubljani, na sejmu Alpe - A-dria, je bil v četrtek posvet o zvezah, prometu in transportu v treh s|o|3ednih deželah Furlanije - Julijski krajini, Sloveniji ter Koroški. Na tem posvetu je bil govor tako o telefonskih zvezah kot o železniških ter cestnih infrastrukturah. Precej se je govorilo o gradnji tunela pod Karavankami, še posebno pozornost so diskutanti posvetili vprašanju avtocestne povezave Slovenije s sosednjo Italijo. Nastopili so tako novogoriški kot sežanski zastopniki.
Jugoslovanski strokovnjaki, ki so sodelovali na četrtkovi razpravi, so prišli včeraj zjutraj v Novo Gorico in Gorico. To tudi upoštevajoč prizadevanja za gradnjo avtoceste od mejnega prehoda Vrtojba do Razdrtega. V Novi Gorici jih je sprejel predsednik skupščine Danilo Bašin. Obrazložil jim je zgodovino avtocestnega problema in seveda nanizal vrsto podatkov (o teh je bil govor v torek na tiskovni konferenci na novogoriškem županstvu). Potem so si slovenski strokovnjaki ogledali najprej jugoslovansko stran obmejnega postajališča in tovorni terminal, potem pa še italijansko stran obmejne postaje. Sprejeli so jih zastopniki družbe za upravljanje obmejnih na-
zasedanja je bila varianta (4. po vrsti, odkar je bil leta 1976 odobren ta urbanistični instrument) zazidalnega načrta. Župan Klanjšček je v uvodnem poročilu dejal, da so skušali z največjim razumevanjem in objektivnostjo ugoditi vsem predlogom in vnesti ustrezne spremembe v planu. Seveda bo o tem imela zadnjo besedo dežela. V odnosu na veljavni načrt, prinaša varianta le nekaj manjših sprememb, bolje drugačne porazdelitve zazidalnih parcel. Nekatere manjše spremembe so bile vnešene tudi v izvršilne norme.
Predlog variante je bil sprejet soglasno. Zatem je občinski svet odobril še dva druga sklepa pretežno formalnega značaja: 'ratificiral je sklep ožjega odbora (soglasje glede dejavnosti na področju agriturizma), ter formalno podaljšal delovno pogodbo uslužbencu Claudiu Fattoreju, za obdobju januar - februar 1985.' Medtem je bil Fattore tudi sprejet v redni stalež.
prav, carinske uprave ter goriške trgovinske zbornice. Kasneje so si strokovnjaki ogledali tudi avtoport, ki ga prav sedaj gradijo na štan-dreškem polju, na Romitišču, in katerega vsoto skoro dvajsetih milijard lir za drugo tranšo del so prav pred dnevi odobrili v goriškem občinskem svetu. Rečeno jim je bilo, da je bil prav tako pred nekaj dnevi odobren tudi izdatek za gradnjo obvozne ceste med mostom 9. avgusta in štandreškim mostom. V goriških poslovnih krogih se tudi pripravlja načrt za razširitev sedanjega avtocestnega priključka med Gorico in Vi-lešem.
Po ogledu naprav na mejnem prehodu so jugoslovanski strokovnjaki prišli na goriško županstvo. Tu jim je župan Scarano orisal položaj v katerem se skupno nahajata Gorica in Nova Gorica. Le s sodobno prometno infrastrukturo (mišljen je jugoslovanski del avtoceste Vrtojba -Razdrto) bodo prišle do prave veljave dragocene naprave na mejnem prehodu. Istočasno bo omogočen večji promet čez ta mejni prehod. Sicer pa bi avtocesta služba tudi notranjemu jugoslovanskemu prometu, saj je na goriškem območju veliko tovarn.
Župan Klanjšček je imel ob koncu seje še krajši poseg v katerem se je zahvalil svetovalcem in odbornikom za sodelovanje in zaupanje, ki ga je bil deležen, upraviteljem, ki bodo prevzeli vodstvo občine po majskih volitvah pa zaželel, da bi bili uspešni v prizadevanjih v korist skupnosti. »Naloga uprave je v tem, da dela za korist celotne skupnosti,« je posebej poudaril Klanjšček, ki se je zahvalil tudi občinstvu, ki v zadnjem času z večjo pozornostjo sledi delu občinskih svetov in ki se lahko »neposredno prepriča, da so vaške govorice in to kar se sliši po gostilnah, nekaj drugega od dejanskega dela in reševanja vprašanj«. Podobne misli je zatem posredoval še načelnik liste Občinske enotnosti, Ivan Miklus, ki je v zadnjem obdobju z odgovornostjo in doslednostjo omogočila reden potek in zaključek mandata. »Želimo, da bi prišli v prihodnji občinski svet taki ljudje, ki jim je glavno dobrobit naše občine«, je zaključil Miklus.
Včeraj so dijaki treh razredov nižje srednje šole »Ivan Trinko« iz Gorice obiskali kostnico in kraj, ker je stalo taborišče v Gonarsu. Poleg profesorjev je dijake spremljal tudi časnikar Jože Koren, bivši interniranec, ki je našim mladim orisal zgodovinske dogodke iz takratnih časov, ter jih seznanil z vsem trpljenjem, ki so ga slovenski jetniki doživeli v tem taborišču.
Obisk Gonarsa, kot so nam povedali, se vključuje v niz pobud slovenskih šol v počastitev 40-letnice osvo-
V goriškem avditoriju bo drevi ob
20.30	koncert revije Primorska poje, na katerem je napovedan nastop petih zborov. Peli bodo pevke in pevci mešanega zbora Štandrež, ki ga vodi Mirko Špacapan, pevci moškega zbora Razpotje s Cola, ki ga vodi Ivan Trošt, pevke in pevci mešanega Zgomjevipavskega zbora Podnanos, ki ga vodi Peter Vidrih, in še člani mešanega pevskega zbora Soča iz Kanala, ki ga vodi Darja Žorž ter pevci moškega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine, ki ga vodi Klavdij Koloini.
Primorska poje, mogočna revija pevskih zborov Primorske z obeh strani državne meje, je prišla nekam na sredo njene poti. Doslej smo imeli že osem koncertov, po dva ob sobotah in po dva ob nedeljah. Kar se Goriške tiče smo na uvodnem večeru imeli koncert v Tržiču. Prejšnjo soboto pa je bil koncert tudi v Trstu. Danes zvečer istočasno, kot v Gorici, je koncert tudi na Škofijah. Jutri, v nedeljo, 3. marca, pa bosta s pričetkom ob 16. uri, koncerta na Humu in v Knežaku. Od goriških zamejskih zborov bo jutri na Humu na-
boditve. Sicer je prejšnji teden druga skupina dijakov iste šole obiskala ta kraj v Furlaniji, kjer je padlim položila tudi venec. Tudi v tem primeru je dijake spremljal časnikar Jože Koren.
Nesreča na delu
Na delu v tovarni Setra v Roman-su se je ponesrečil 18-letni Silvano Predan iz kraja Fratta di Romans. V goriški bolnišnici so mu ugotovili zlom piščali.
stopil tudi moški zbor Skala iz Ga-brij, ki ga vodi Anton Klančič.
Kar se Gorice tiče imamo koncerte Primorska poje v našem mestu že več let. Prvi koncerti so bili v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu, pa čeprav je bila ta zelo majhna tako za pevce kot za občinstvo. Kasneje so bili koncerti te mogočne revije nekaj let v Verdijevem gledališču in tudi v telovadnici v Dolini Koma. Sedaj jo prirejajo že več let v avditoriju. Prireditelja sta tudi letos, kot že prejšnjih petnajst let, Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske.
Jutri brez električnega toka
Prebivalci nekaterih ulic južnih predelov Gorice bodo jutri, v nedeljo, od 7. do 12. ure brez električnega toka. Obvestilo so nam poslali iz mestnega podjetja. Jutri bodo namreč morali napraviti nekaj popravil na električni napeljavi. Toka ne bo v Ul. Duca d’Aosta (od križišča z Ul. Ristori in Trento, ter v Ul. Alfieri, Cantore, Buonarroti in Domizetti.
V Novi Gorici seminar za koroške učitelje
O- programu prosvetno-kultumega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo je republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Slovenije pripravil dvodnevni izpopolnjevalni seminar za 50 učiteljev dvojezičnih šol na Koroškem in za profesorje slovenske zvezne gimnazije v Celovcu. Seminar bo v ponedeljek, L, in v torek, 2. aprila, v hotelu Park v Novi Gorici.
Prvi dan se bodo udeleženci seminarja seznanili z geografskimi in kulturno zgodovinskimi značilnostmi Goriške in obravnavali nekatera teoretična in praktična jezikoslovna vprašanja. Drugi dan pa se bodo seznanili z modernimi metodami pouka materinščine ter z vprašanjem književne vzgoje v šoli. Ob koncu bo še pogovor s književnikom Sasom Vugom, in sicer o njegovem romanu »E-razem Predjamski«. Del programa se bo odvijal v osnovni šoli v Šempetru. (m. d.)
Napadalec z nožem v zapor
Agenti goriške kvesture so aretirali 30-letnega Bruna ščuko iz Branika, ki je prve dni marca, skupaj z neznanim pajdašem, oropal in z nožem ranil 72-letnega upokojenca Marija Pangosa, Ul. Giustignani 7. ščuko so priprli v goriški zapor, kjer bo na razpolago sodnim oblastem, ki bodo skušale izvedeti tudi za ime drugega nepridiprava.
Ogledali so si naprave na obeh straneh
Jugoslovanski strokovnjaki na mejnem prehodu pri Gorici
Dijaki šole »Ivan Trinko« počastili padle v Gonarsu
S sodobnimi napravami opremljena nova oddelka v goriški bolnici
Včeraj in danes v Avditoriju
Vloga naše dežele na posvetu o italijansko-avstrijskih stikih
V goriški bolnišnici od včeraj delujeta dva nova oddelka, ki so ju s slavnostjo, ki je bila v četrtek zvečer, predali namenu. Gre za oddelka za intenzivno nego ter tistega za jedrsko medicino, ki je povezan z radiološkim oddelkom in bo veliko prispeval v boju proti rakastim obolenjem.
Na slavnosti, katere so se udeležili predstavniki zdravstvenega in političnega življenja naše dežele, sta predsednik deželne vlade Biasutti in deželni odbornik za zdravstvo Renzulli orisala vse prej kot rožnat položaj zdravstva, ki je na Goriškem še posebej v kritičnih vodah. Prevelik denarni deficit za upravljanje, sta povedala, bo treba znižati z omejitvijo postelj v posameznih bolnišnicah ter z večjo specializacijo, ki jo narekuje pravilna zdravstvena metoda. Zato je
tudi razumljivo skrčenje števila poi-stelj na Goriškem, saj je to najvišja v primerjavi z drugimi središči v Furlaniji - Julijski krajini. Pred njima in goriškim podžupanom ter predsednikom pokrajine je spregovoril še predsednik goriške krajevne zdravstvene enote Cesare Calzolari, ki je podal nekaj tehničnih podatkov dveh novih oddelkov ter se zaustavil ob vprašanju upravljanja zdravstvene e-note, ki vključuje 2800 uslužbencev ih ki ima deset milijard lir mesečnega obračuna.
Med svečanostjo so sindikalni predstavniki bolniških uslužbencev s transparenti in letaki opozarjali na nevzdržno stanje v zdravstvu in še posebej kar zadeva psihiatrično službo.
(Na sliki: gostje si ogledujejo naprave enega od dveh novih oddelkov)
Zastopniki društev za prijateljske stike med Italijo in Avstrijo, tako z Dunaja kot iz Rima, so zbrani od včeraj v Gorici in bodo srečanje nadaljevali tudi danes. Posvet poteka v goriškem Avditoriju, ob sicer ne velikem številu delegatov. Prisotni so bili včeraj v glavnem zastopniki deželne vlade in nekaterih ustanov ter obeh združenj.
Gorico so zbrali kot kraj posveta, ker se na njem govori veliko o gospodarskih ter kulturnih odnosih med deželama, s posebnim ozirom na vlogo, ki jo ima Furlanija - Julijska krajina v spletanju teh odnosov.
Po pozdravnih govorih goriškega župana Scarana ter predsednika pokrajinske uprave Cumpete je vzel besedo predsednik deželne vlade Biasutti (bil je v dveh dneh že drugič v Gorici). Dejal je nam sicer že znane besede o sodelovanju med sosedi, o večjem spoznavanju enega in drugega, o tem, da je treba pospeševati prijateljstvo mimo in preko jezikovnih pregrad. Biasutti se je dotaknil tudi vprašanj, o katerih se razpravlja v skupnosti Alpe Adria, kjer sodelujejo razne dežele Italije, Avstrije, Jugoslavije ter Zvezne republike Nemčije. Na teh srečanjih je govor o prometnih infrastrukturah, o skupni uporabi pristanišč, o sodelovanju med univerzami itd.
O prometnih zvezah sta govorila deželni odbornik Di Benedetto in pred sednik konzorcija za letališče v Ron-kah Gino Cocianmi. Prvi se je dotaknil predvsem železniških povezav, av-
toceste, ki jo gradijo po Kanalski dolini in ki se bo kmalu povezala z avstrijsko avtocesto ter o uporabi se-vemojadranskih pristanišč s strani avstrijskih operaterjev. Omenil je tudi neposredno letalsko zvezo. <5 tem je izčrpneje govoril Gino Cocianni, ki je omenil skorajšnje odprtje neposredne letalske zveze med Realkami in Celovcem ter Dunajem. Do tega naj bi prišlo kmalu, potem ko so italijanske vojaške oblasti odpravile služnosti nad Kanalsko dolino. Franz Mur-nig iz Celovca je govoril o avstrijski avtocesti in omenil je tudi nekatera vprašanja v zvezi z italijanskim carinskim zakonom.
Popoldne je bila na vrsti kulturna problematika. Govorila sta prof. Karel Wocelka z dunajske univerze ter prof. Sergio Tavano s tržaške univerze. Omenila sta stoletne vezi med kulturama naše dežele in Avstrije. Tavano je še posebej povedal, da se v ta avstrijski ter italijanski milje vključuje tudi slovenska kultura, ki se sicer razvija danes v treh različnih državah, je pa od vseh slovanskih tista, ki ima največ vezi s kulturo zahodnoevropskih narodov. Ko govorimo o stikih med Avstrijo in I-talijo s posebnim ozirom na naše kraje, ne smemo pozabiti slovenske kulture, je še dejal prof. Tavano.
Danes se bo posvet nadaljeval s predavanji o gospodarskem sodelovanju. Uvodni poročili bosta imela predsednik tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombesi ter prof Klaus Jan-schek z Dunaja. Slednji bo govoril o strukturi avstrijskega gospodarstva.
Kvalificiranega hotelskega receptorja in hotelskega nočnega vratarja z znanjem tujih jezikov sprejme v službo PALAČE HOTEL v Gorici, Korzo Italia 63, telefon (0481) 82166.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence nedeljskega društvenega tekmovanja v smučanju, da bo avtobus tokrat izjemoma odpeljal izpred Doma Andreja Budala v Štandrežu. Odhod točno ob 7.30. V Štandrežu naj se zberejo tudi udeleženci iz Gorice in drugih krajev.
kino
Gorica'
VERDI 18.00—22.00 »Casablanca«.
VITTORIA 18.00—22.00 »L’attenzione«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Una sirena a Manhattan«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Giochi stellari«.
COMUNALE 18.00-20.30 »II gregge«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Najboljši mali bordel v Teksasu«.
SVOBODA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Flashdance«. Ameriški glasbeni film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel-84-576.
PODGORCI OB ODHODU V BATTAGLIONE SPECIALE
Na naših slikah (posredoval nama jih je Vanko Delphi) vidimo mlade Podgorce, v glavnem Slovence, ki so jih v začetku zadnje vojne na hitro mobilizirali in vključili v italijansko kraljevo vojsko, da bi jih odpeljali v posebne bataljone v Potenzo. Na naših slikah so odhajajoči Podgorci skupno z nekaterimi sorodniki slikani pred domačo gostilno Marega. Na drugi sliki pa jih vidimo že na vojaškem tovornjaku, ki jih je iz domače vasi odpeljal najprej v vojašnico v Gradišče ob Soči. Tam so jih porazdelili v skupine, ki so odpotovale z vojaškim vlakom v Potenzo. Nekatere pa so iz Gradišča spustih nazaj domov, ker so ugotovih, da so potrebni pri delu v predilnici oziroma tovarni Sa-fog. Obe sta takrat že delali razno blago za vojsko. Iz posebnega bataljona pa so se tudi Podgorci ob prihodu zaveznikov odločili, da stopijo na stran jugoslovanske Titove partizanske vojske in v sklopu prekomorskih brigad prišli potem iz Barija v
Dalmacijo ter od tam nadaljevali bojno pot proti domu. Naši sliki sta zanimiv dokument življenja naših ljudi v tistem času.
Obetavni mladi fotografi KD Jezero v Doberdobu
Fotoodsek Kulturnega društva Jezero iz Doberdoba je ostal na Goriškem edina slovenska fotoamaterska skupina potem ko je pred leti prenehalo delovanje takrat obetavne^ »Skupine 75«.
Ustanovitelj fotoodseka, Karlo F er letič, je najprej sam, nato z manjšim številom sodelavcev priredil več fotografskih razstav, prve (kot vse ostale, v čmobeli tehniki) so bile pretežno dokumentarnega značaja, pri zadnjih pa smo lahko zasledili zanimive poskuse sproščene ustvarjalnosti. Zadnjih razstav so se s svojimi prispevki udeležili tudi člani fotokluba iz Foljana, s katerimi je doberdobski fotoodsek še posebej povezan. Kljub uspešnemu delu, pa je fotoodsek K. D. Jezero še vedno slonel v glavnem na požrtvovalnem
Postopno nižanje prebivalstva v Tržiču
bivalstva v Tržiču se je pričel pred petimi, šestimi leti. Vse do takrat je namreč število prebivalstva v tem industrijskem kraju zelo naglo naraščalo, kakor je naraščalo tudi število prebivalcev v nekaterih večjih okoliških krajih, tako v Ronkah, šta-rancanu, Škocjanu. Tudi v teh občinah je naraščanje prebivalstva v zadnjem obdobju obstalo in najbrž ni težko napovedati, da je v prihodnjih letih pričakovati podoben pojav, kakor v Tržiču. Sicer je ta pojav deloma že prisoten. V vseh občinah na Tržiškem (torej vključno Tržič) so v letu 1984 zabeležih 400 prebivalcev manj, kakor leto poprej.
Tako kakor v skoraj vseh večjih središčih so tudi v Tržiču v zadnjih letih priča izrazitemu pojavu staranja in nazadovanja števila prebivalcev. Še pred petimi leti so v občini imeli skoraj 31 tisoč prebivalcev, v teku lanskega leta pa je število zdrknilo na 29.510.
Negativen je bodisi migracijski saldo, priselilo se je 652 oseb, odselilo pa 767 oseb, kakor tudi razlika med številom rojstev in smrtni primerov. Rodilo se je 170 otrok, smrtnih primerov pa so zabeležih 328, ah skoraj dvakrat več.
Proces staranja in nazadovanja pre-
delu Karla Ferletiča in Marinata Černiča ob občasni prisotnosti priložnostih sodelavcev.
Pred kratkim pa se je skupina do-■ berdobskih fotoamaterjev številčno precej okrepila, saj je k njej pristopilo kakih deset mladih članov. Ti že obvladajo najosnovnejše elemente fotografiranja, z velikim navdušujem posnetke tudi sami razvijajo. Enkrat tedensko se redno zbirajo s starejšimi člani za »supervi-zijo«, v bodoče pa je predvideno tudi sodelovanje strokovnjakov, ki naj bi mladim članom pomagali tehniko fotografiranja izpopolniti. Prva priložnost, ob kateri se bodo mladi člani fotoodseka predstavili, bo razstava na temo »Kras«, ki jo bodo priredili v prihodnjih mesecih. Medtem pa doberdobski fotoamaterji pridno »trenirajo«, tako so prejšnjo nedeljo obiskali jamo »Kraljico Krasa« na Vrhu, ogledali so si že tudi več fotografskih razstav.
Karlo in Marino pa želita, da bi k domačemu fotoodseku pristopilo tudi kako dekle, saj je verjetno tudi med temi katera, ki bi se rada u-kvarjala s to izrazno - ustvarjalno dejavnostjo.
G.V.
Koncert v domu v Ločniku
Posoški oktet bo tudi letos nudil koncert starim občanom, ki so v domu ostarelih v Ločniku. Koncert bo v nedeljo 31. marca po maši. Izvajali bodo tako klasično glasbo kot tisti krajevnih skladateljev.
Obveščanje, šolska poslopja, umetniške slike
Slaba kri med občino in pokrajino
Slaba kri je med goriško občino in pokrajino. To se kaže večkrat ko vsakdo hoče povedati kaj je za kaj pristojen in ko nekdo hoče biti v javnosti pridnejši od drugega. Pa čeprav je v obeh izvoljenih telesih ista koalicijska večina. Na eni zadnjih sej občinskega sveta je župan Scarano potožil, da tisk posveča več pažnje dogajanju pokrajinske uprave kot pa temu kar se dogaja v občinski hiši. Najbrž ni vedel, da so na pokrajini ustanovili tiskovni urad ter dali novinarju nalog naj sestavlja tiskovna poročila, ki so za delovne kolege čitljive je pisana kot uradna, marsikdaj birokratska tiskoma poročila občinske uprave. Tudi to za novinarje nekaj pomeni.
Špikanja je bilo precej ob raznih Prilikah. Tako tudi ob odločitvi družbe AN AS da zgradi most čez Vipavo med Rupo in Gabrjami. Pokrajinska uprava je sklicala posvet vseh zainteresiranih ustanov in povabila tudi občine Sovodnje, Gorico in Doberdob. Ko je v Rimu padla odločitev o finansiranju in odobritvi načrta je minister Nicolazzi telegrafimi občinskemu odborniku Zucalliju. Občinska u-Prava je izdala tiskovna poročilo v katerem so bile poudarjene zasluge
občine, o vlogi pokrajine pa ni bilo niti govora. Nekaj dni zatem smo dobili še eno tiskovno poročilo o tem vprašanju, tokrat s pokrajine, iz katerega smo izvedeli, da je bil odbornik za javna dela Bressan v Rimu pri Nicolazziju. Tokrat pa ni bilo v poročilu niti besedice o občini. Nihče pa se ni spomnil na sovodenjsko občino, na ozemlju katere bo zgrajen most.
Velikokrat je bil govor o kompetencah občine oziroma pokrajine na šolskem področju. Spet so stvari prišle v javnost pred nekaj dnevi, ko je prišlo do težav v zvezi s stavbo v Ulici Margotti, v kateri so nekateri razredi italijanske realne gimnazije. Znano je, da ima pokrajinska uprava pristojnost nad nekaterimi šolami tehničnega oziroma znanstvenega značaja. Mora jim priskrbeti učilnice ter dati pomožno osebje. Stavba v Ulici Margotti je občinska last (vprašljivo je bilo zakaj jo je pred leti občina sploh kupila od jezuitov, ko je bilo že takrat znano, da je bila stavba dotrajana; očitno so hoteli dati nekaj dobrega denarja jezuitom), pokrajinska uprava pa občini plačuje najemnino. Najemna pogodba, kot izhaja iz pisma, ki ga je pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špa-
capan poslal tisku, zapade 30. septembra 1980. Odbornik s tem popravlja nekaj netočnosti, ki so bile Dobavljene v italijanskem tisku. Dr. Špacapan pravi, da se število razredov v znanstvenih ter strokovnih šolah, ki so v pristojnosti pokrajine, veča iz leta v leto. Odtod potreba po novih prostorih. Občinska uprava je v zadnjem času ugotovila, da statičnost stavbe v Ulici Margotti ne odgovarja več predpisom. Stavba ni torej vseljiva. Zaradi iega si pokrajinska u-prava prizadeva stvar rešiti na drugačen način. Za realno gimnazijo bodo v prihodnjem šolskem letu na razpolago drugi prostori.
Še en razlog polemike med občino in pokrajino velja omeniti. Lani so kar na lepem, po nalogu pokrajinske uprave, s sten soban v gradu odstranili nekaj slik nekdanjih goriških plemičev. Slike so bile last pokrajine. Prišlo je do polemike tudi v časopisju. Na pokrajini so povedali, da so bile slike nezavarovane in tudi podvržene vlagi. Zato da so zanje drugače poskrbeli. Na eni zadnjih sej občinskega sveta je svetovalec Felep-pa vprašal kaj je s slikami. Zakaj jih ne bi spet dali v grajsko palačo, še posebej sedaj, ko smo na začetku turistične sezone, župan mu je odgovoril, da bodo stvar še preučili. Povedal pa je nekaj še drugače zanimivega. Na občini so stvar dali v preučitev odvetniku in po pregledu arhivske dokumentacije ugotovili, da hranijo v palači Attems, torej v pokrajinskem muzeju, celo vrsto slik, ki so občinska last oziroma nekdanjega mestnega muzeja, ki je svojčas bil v Ulici Mazzini. To pomeni, da se bo občina sedaj pozanimala, da dobi nazaj te slike, oziroma, da bo nekje omenjeno, da so občinska in ne pokrajinska last. Najbrž bodo tudi skušali dobiti v zameno nazaj slike, ki so bile svojčas razobešene na stenah v sobanah goriškega gradu.
Sporov in nesoglasij med dvema sorodnima upravama je torej na pretek. Do njih je prišlo še posebej v zadnjem času, najbrž tudi zaradi pre-
velike angažiranosti nekaterih odbornikov, ki marsikdaj, tako na občini kot na pokrajini, pripadajo isti stranki. (mw)
Rajonski sveti
Ob zaključku petletnega delovanja rajonskih svetov je vodstvo sveta za mestno središče izdalo drobno knižico. V njej so objavljeni govori predsednikov rajonskih svetov za mestno središče iz Trsta, Vidma in Pordenona, ki so jih ti imeli pred. časom na posvetu v Gorici.
Ob praznikih zaprta državna knjižnica
Goriška državna knjižnica bo tudi letos, ob priliki velikonočnih praznikov, zaprta zaradi spomladanskega čiščenja, od 1. do 6. aprila. V teh dneh bo knjižnica odprta le od 10.00 do 11.30 za informacije in izposojanje knjig na dom.
O stanovanjih železničarjev govor na prefekturi
Goriški prefekt dr. Alessandro Pierangeh 'je sprejel delegacijo sindikatov najemnikov SUNIA, UNIAT in SICET. Govorih so o stanovanjih, ki so last železniške uprave. Dobijo jih namreč železničarji v času, ko so'zaposleni pri državnem podjetju. Pravica do uporabe stanovanja zapade takrat, ko preneha njih delovno razmerje z železnico. Kljub temu pa ostajajo nekateri v stanovanjih in tako tisti, ki bi jih res potrebovali, ne morejo dobiti. Zastopniki treh sindikatov so prefekta nagovorih, naj posreduje na pristojnih mestih.
NATEČAJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
»Primorski dnevnik«^ praznuje, khos	^
juhi£aZ ZatoTrimorski “dnevnik razpisuje dva natečaja: likovni za učence osnovnih šol in dijake srednjih sol, za dijake višjih srednjih šol pa literarni natečaj. Natečaja sta na emo.	.
Ob štiridesetletnici osvoboditve in izhajanja Primorskega dnevnika,
glasnika Slovencev v Italiji
Sožitje in naša prihodnost
Tikmme izdelke oziroma Uterame prispevke, je treba dostaviti u-redništvu do 30 aprila. Izid natečaja bomo razglasih na svečani pro-
s" MeSce/najboljše prispevke bomo objavili v jubilejni številki
dnevnika.
| darovi in prispevki
V	SKLAD ZA NAKUP NOVIH ORGEL V PEVMI SO PRISPEVALI: družina Makuc 20 tisoč lir, Franc in Štefanija Bensa 50 tisoč, A.B. 50 tisoč, Nives Saher 25 tisoč, Ana Skok 50 tisoč, Karlo Furlan 10 tisoč, Milka Terzer 50 tisoč, Marija Pintar 30 tisoč, Marija Bensa - Klanjšček 20 tisoč, Marino Dilena 10 tisoč, Judita Primožič 50 tisoč, člani zbora 140 tisoč, NN 50 tisoč, NN 50 tisoč, NN 150 tisoč, Albin Valentinčič (starejši) 50 tisoč, Alojzija Čuk 10 tisoč, Marija Marson 10 tisoč, Lidija Kodermac 10 tisoč, Gilja Uršič 20 tisoč, Zalka Cibič 50 tisoč, Fani in Romano Bensa 25 tisoč, Elena Komavli 20 tisoč, sestre Mikluž 50 tisoč, Bednarik - Čuk 50 tisoč, sestre Klanjšček 9 tisoč, Gabrijela 50 tisoč, Jelka Mikluš 30 tisoč, Meri Piras 30 tisoč, NN 20 tisoč, Paula Primožič 20 tisoč, Milko Klanjšček 40 tisoč, Emil Sfiligoj 20 tisoč, Marino Sfiligoj 10 tisoč, družina Figelj 50 tisoč, NN 100 tisoč, Silvan Primožič 50 tisoč, Ida Drufov-ka 20 tisoč, Danica Gravner 15 tisoč, NN 50 tisoč, Vera Šfihgoj 5 tisoč, Mario Valentič 15 tisoč, družina Boris Pintar 50 tisoč, Bevčar 10 tisoč, Karlo Drufovka 20 tisoč, Celesta Venika 15 tisoč, Savina Bensa 20 tisoč, Rafael Jakin 10 tisoč, Markovič 10 tisoč, Jožko Figelj 50 tisoč, Figelj - Qualig 40 tisoč, NN 50 tisoč, družina Stojan Gravner 50 tisoč, Roža Figelj 20 tisoč, gostilna Pri Tildi 100 tisoč, Sonja Kodermac 13 tisoč, Olga Šfihgoj 10 tisoč, Meri Gej 10 tisoč, Milič - Mi-chelussi 5 tisoč, Aleksi Klanjšček 50 tisoč, Sergij Klanjšček 50 tisoč, Terezija Sostaršič 20 tisoč, Jožko Gravner 5 tisoč, Zora Prinčič 10 tisoč, Suzana Radikon 10 tisoč, Gizela in Milka Mikuluš 20 tisoč, ob 30. obletnici smrti moža Cirila Skoka daruje žena 100 tisoč lir.
V	počastitev spomina prijatelja E-mila Hvala daruje Jože čotar 50 tisoč lir za SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO.
Ob 10-letnici smrti Karla Batističa darujejo žena in hčerki z družinama 100.000 lir za KULTURNI DOM V SOVODNJAH in za SOVODENJSKI NONET.
Ob obletnici smrti Paula Pauhna darujejo žena Leda Marušič in sinova 13.000 hr v sklad za vzdrževanje SPOMENIKA PADLEM V NOB V ŠTANDREŽU.
ZA GORIŠKI ZELENI KRIŽ so pri-spevah: Fulvio, Maja in Luca Morini 100 tisoč hr, družina Stabon 80 tisoč, Elio Kofol 100 tisoč, Carolina Ciubehi 30 tisoč, družina Makuc 20 tisoč, družina Granata in Rovis 30 tisoč, družina Vidozzi 70 tisoč, Edda Nanut 20 tisoč, Mario de Galateo 50 tisoč, Ida Branco, vd. Colotti 50 tisoč, Silvana 20 tisoč, Minerva in Bruno 50 tisoč, NN 7 tisoč, družina Colla 10 tisoč.
DRUŠTVU PIONIERI VOLONTARI DEL PRONTO SOCCORSO so darovati Ervina Feresin 40 tisoč lir, Mario Novelli 50 tisoč, gostiina na Pia-cuti 10 tisoč, Iona Solferini 30 tisoč, Firminia Zin 40 tisoč hr, Clorinda Nardin 5 tisoč, Corina Bergamo 10 tisoč, Stanko Ciglič 5 tisoč, Ameba Bortolon 10 tisoč, Orteho Bertogna 120 tisoč, Pietro Comauli 50 tisoč. Michele Masieho 20 tisoč, Camillo Polo 30 tisoč, Maria Della Picca 15 tisoč, Ippolito Pellis 10 tisoč, Graziosa Cazziola 15 tisoč, družina Šanson 50 tisoč, Angelo Visintin in družina Zorzenon 30 tisoč, družine iz Ul. Slataper v Podgori 80 tisoč, Paolo in Claudia Grusovin 20 tisoč, stanovalci hiše v Ul. Cipriani 19 v Gorici 100 tisoč hr, Vittoria De Bartolomei, Maria Brancati 10 tisoč, Argie Gratton 25 tisoč, Štefanija Juretič 50 tisoč, Firminia Zini 40 tisoč, Tommaso Saitta 10 tisoč, A-natra Bergamo 10 tisoč, Vittorino Altieri 50 tisoč, Ervinia Feresin 40 tisoč, Antonietta Vretnar 40 tisoč, Secóndo Bozzato 100 tisoč, Rosaha Menon 20 tisoč, Carlo Beltrame 80 tisoč, Iona Solferini 15 tisoč, Donata Zaccagnino 20 tisoč, Maria Brilli 10 tisoč, Vittorio Liciani 100 tisoč, Laura Mian 50 tisoč, Giuseppe Sapienza 20 tisoč, stanovalci Majnice (št. 20 in 22) 144.500, v spomin na Pina Michieluttija mati in bratje 50 tisoč.
GORIŠKEMU DRUŠTVU PROSTOVOLJNIM KRVODAJALCEV so pri-sprevali: Mario Zalateo 10 tisoč lir, Valeria in Silvia Monticene 100 tisoč, Maria Padovan - Zanehi 30 tisoč, v spomin na Alfia Zampija tovariši PSD! 100 tisoč, osebje »Centro Anziani« 40 tisoč, družina Mala-vaso 20 tisoč, Gastone De Marco 20 tisoč, člani društva »Pescatori Isonzo« 82 tisoč, Marina Marcozzi 100 tisoč, člani kluba »Bianco-azzurro« 100 tisoč, Giorgio Berfusco, Moreno Passon in Renato Šinigoj 36 tisoč lir.
Za tekmo: Italija — Portugalska
ENZO BEARZOT OBJAVIL SEZNAM KANDIDATOV
RIM — Zvezni trener italijanske no-metne reprezentance Enzo Bearzot je objavil seznam »azzurrov« za prijateljsko srečanje proti Portugalski, ki bo v sredo, 3, aprila, ob 20.30 v A-scoli Picenu.
Sklicani reprezentanti so: Altobelli (Inter), Bagni (Napoli), Bergomi (Inter), Cabrini (Juventus), Coliovati (Inter), Conti (Roma), Di Gennaro (Verona), Dossena (Torino), Fauna (Verona), G. Galli (Fiorentina), Giordano (Lazio), Righetti (Roma), Rossi (Juventus), Scirea (Juventus), Serena (Torino), Tancredi (Roma), Tar-delli (Juventus), Vierchowod (Sampdo-ria).
Interju hude kazni
Zu'RICH — Disciplinska komisija UEFA je ostro ukrepala proti Interju glede povratne četrtfinalne tekme s Kolnom. Milanski klub bo moral plačati 150 milijonov lir zaradi nešportnega vedenja navijačev, poleg tega še 1.875.000 lir zaradi nediscipline igralcev. Ferri je izključeni za štiri kola, Bini in Collovati pa za eno.
Košarka: drevi ob 21.00 v tržaški športni palači v prvenstvu C-l lige
Jadran v mestnem derbiju proti Skedenjcem
Klasični dvoboj med Jadranom in Servolano je spet tu.
Mestni derbi v primerjavi z lansko sezono bo verjetno manj kakovosten, predvsem ker so pri Servoiani radikalno zamenjali postavo in znatno pomladili moštvo, (to pa se odraža tudi v igri Škodenjcev, ki bodo letos izpadli). V drugem delu prvenstva je v vrstah Servolane prišlo do novih sprememb, dotedanjega trenerja Martinija je zamenjal dolgoletni prvohga-ški nato pa tretjeligaški igralec Gino Meneghel, ki ne potrebuje posebnih predstavitev. Odkar je Meneghel na krmilu ekipe, je Servolana Leasest nekoliko izboljšala svojo igro. To pa jo vsekakor ne bo rešilo pred izpadom, saj so Škedenjci prav na dnu lestvice s štirimi točkami zaostanka za predzadnjimi, to je Italmonfalco-nejem. Doslej pa so zbrali le šest zmag.
V uvodu smo navedli, da bo letošnji derbi, kljub svoji običajni mika-vosti, kvalitetno slabši od prejšnjih. To pa iz enostavnega razloga, ker je
Tako od danes do konca za končnico prvenstva C-l lige
26.	KOLO (30.3.)
27.	KOLO (13.4.)
28.	KOLO (20.4.)
29.	KOLO (27.4.)
30.	KOLO ( 4.5.)
Vicenza (40)
Udine Nord Ceam Bologna Castelfranco San Donà Caveja
Stefane! (36)
Tre Stelle MO Viri us Padova Ravenna Fidenza Udine Nord
Jadran (36)
Servolana
Fulgor FO San Donà
Castelfranco
Oderzo
Udine N. (36)
Vicenza
Oderzo
Servolana
Italmonfalcone
Stefanel
V prvi vrsti imena moštev in v oklepaju število točk na lestvici. Spodaj v mastnih črkah tekme v gosteh.
razlika med dvema moštvbma prevelika (v korist Jadrana seveda). Kljub temu pa bo Servolana Leasest očitno poskusila vse, da bi premagala jadranovce, saj pri tem gre bolj za prestiž kot za sam končni izid.
Jadran mora igrati zbrano in odločno, tudi zato, da potrdi še enkrat svojo vlogo v letošnji ligi in svojo veljavo favorita za prestop v drugo ita-lijansko ligo. Upati je, da bodo tudi tokrat (kot je navada na podobnih
srečanjih) prišli na svoj račun tudi gledalci, ki bodo prav gotovo polnoštevilno zasedli mesta na tribunah.
Naj še navedemo, da bo za vse navijače in tudi za samo nadaljnjo u-vrstitev Jadranovega moštva mnogo odvisno tudi od izida tekme v Vidmu, kjer se bosta neposredno pomerila Udine Nord in Vicenza.
Srečanje hieđ Jadranom in Servolano bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 21. uri. (Cancia)
Nogomet: danes s tekmo Lazio-FJK
Naše enajsterice v nogometnih prvenstvih
domači šport
Danes
SOBOTA, 30. marca 1985
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Repnu: Kras - Italcantieri PRIJATELJSKA TEKMA 15.30 v Križu: Vesna - Portuale
CICIBANI
15.30 v Miljah: Muggesana - Breg MLAJŠI CICIBANI 16.15 v žavljaff Zaule - Breg
KOŠARKA
Start turnirja dežel
Dokaj okrnjen spored
TRST — S tekmo Lazio - Furlanija - Julijska krajina v Palmanovi se bo danes pričel tradicionalni, že 25. nogometni tumir itahjanskih dežel za »Trofejo Barassi«.
Ta prireditev za nogometaše amaterje, ki se ga bodo udeležile selekcije 16 dežel (ekipe so razdeljene v štiri skupine, igralo pa se bo na 28 igriščih naše dežele), se bo končal na Velikonočni ponedeljek s finalnim srečanjem v Fontanafreddi.
Naj omenimo, da je na zadnjem turnirju zmagala prav reprezentanca iz naše dežele.
Namizni tenis: Italija in Jugoslavija izgubili
GÒTEBORG — Drugi dan svetovnega prvenstva v namiznem tenisu je moška vrsta Italije izgubila proti Franciji z 0:5, jugoslovanska pa z enakim izidom proti Japonski. Italijanska ženska vrsta, za katero igra tudi krasovka Marina Cergol, je s 3:0 odpravila tako Ekvador kot Jersey.
Teniški turnir v Milanu
MILAN — Izidi mednarodnega teniškega turnirja v Milanu. 2. kolo: Mc Enroe (ZDA) - Mansdorf (Izr.) 6:1, 6:4. Četrtfinale: Jarryd (Šve.) - Sadri (ZDA) 6:2, 6:4; Šmid (ČSSR) -Gerulaitis (ZDA) 6:3, 7:6; Hlašek (Č SSR) - Tim Wilkinson (ZDA) 7:6, 4:6, 6:4.
Indesit — OTC
CASERTA — Danes bodo igrali prvo srečanje osmine finala končnice italijanskega košarkarskega prvenstva. V Caserti se bosta namreč spoprijela domači Indesit in OTC iz Livorna. Drugi polčas te tekme bo tudi po TV od 18.40.
Ljubljanski košarkarji drevi proti Zadru
Ljubljanska Olimpija Smelt bo drevi igrala drugo tekmo četrtfinala končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva proti Zadru (začetek ob 17.
Tudi naši
Uradna tekmovalna jadralna sezona za najmlajše jadralce na vsem državnem ozemlju se pričenja s kar zahtevno preizkušnjo, in sicer s prvim nizom regat za preselekcijo, veljavno za svetovni in evropski pokal v razredu »optimist«. Prvi niz se ta konec tedna odvija v Alassiu.
Preizkušenj se udeležujejo tudi mladi kadeti Tržaškega pomorskega kluba Sirena, ki so včeraj ob zori odpotovali v Ligurijo.
Mlade jadralce, Karla in Andreja Ferfolja, Mirana Guština in Marka Debeljuha, spremljata vaditelja Andrej Prašelj in Boris Debeljuh.
Naslednja niza jadralnih preizkušenj za preselekcijo za svetovni in evropski pokal se bosta odvijala a-prila v Anziu in maja v Cervii. (A. D.)
Občni zbor Primorca
Sinoči je bil v Ljudskem domu v Trebčah 19. redni občni zbor Šport-
uri, tudi po TV). V včerajšnjem anticipiranem srečanju pa je Gibona v Čačku premagala domačega Borca s 108:85 (54:42) in se tako uvrstila v polfinale.
Danes drugi del v igri med dvema ognjema
Danes bo na sporedu drugi del tekmovanja v igri med dvema ognjema v okviru osnovnošolske olimpiade, ki jo prireja Športna šola Trst. Na vrsti bodo te tekme: A SKUPINA: Milčinski - Finžgar, Bazoviški junaki - širok, Milje - Finžgar, Milčinski - Širok in Milje - Bazoviški junaki.
B SKUPINA: Župančič - Gregorič Stepančič, Grbec - Kette, 'Ribičič -Gregorič Stepančič, Župančič - Kette in Ribičič - Grbec.
Tekme se bodo v Borovem športnem centru začele ob 15. uri.
Pred dnevi je bilo v Križu klubsko prvenstvo v krosu, ki je bilo namenjeno dijakom nižjih srednjih šol na Tržaškem. Na žalost udeležba ni bila v spodbudo organizatorju, ki pa bo vsekakor nadaljeval s takimi pobudami. Udeleženci so tekmovali na progi, ki je bila speljana skozi gozd. Posebno med dijaki prvih razredov je bilo srečanje zanimivo in kompetitivno. Omeniti je treba, da je bila organizacija tekmovanj, kljub slabemu vremenu, zares odlična.
1. RAZRED
Dekleta: 1. Sonja Kosmina (šola Gruden), 2. Jana Drasič (Levstik), 3. Marjanka Ban (Gruden), 4. Alenka Škabar (Gruden), 5. Ingrid Tence (Gruden), 6. Lorena Košuta (Levstik), 7. Nataša Sedmak (Levstik), 8. Tamara Lipovec (Cankar), 9. Mateja Zi-
v Alassiu
nega društva Primorec. Občni zbor ni bil volilnega značaja, zato so razpravljali o tekočih vprašanjih. Med drugim so sklenili, da društvo ne bo sodelovalo pri sestavi združene ekipe under 18. O tem in še o drugih vprašanjih bomo podrobneje poročali v eni izmed prihodnjih številk.
Občni zbor Mladine
Sinoči je bil v Domu Alberta Sirka v Križu redni občni zbor športnega društva Mladina, ki mu je sledila polna dvorana članov, prijateljev in sim-patizerjev ter tistih, ki jih problematika krajevnega športnega društva zanima. Po poročilih predsednika En-nia Bogatea in ostalih, se je razvila še precej obširna diskusija, ki ni zaobjela samo krajevne športne, temveč tudi vsestransko vaške pereče probleme. Na občnem zboru so tudi izvolili nov odbor. O tem bomo še obširno poročali.
Spored amaterskih nogometnih prvenstev bo to nedeljo precej okrnjen, ker deželna reprezentanca igra na 24. deželnem turnirju za trofejo Barassi. Zaradi tega so bila vsa amaterska prvenstva prekinjena, z izjemo tretje amaterske lige, skupine M, kjer bodo igrali pare 9. povratnega kola, poleg tega pa bodo igrali nekaj zaostalih in seveda prijateljskih tekem
3. AMATERSKA LIGA
Gajevci gredo v goste Olimpii, ki je bila do pred kratkim zanesljivo na prvem mestu lestvice. V zadnjih treh nastopih pa so Tržačani izboje-vali le pičlo točko in so zato morali prepustiti vodstvo ekipi S. Luigi. Razumljivo je, da zaradi tega čaka jutri Gajo težko gostovanje. Lažja naloga pa čaka Brežane, ki gostijo zadnje-uvrščeno ekipo Roianese. Že samo
darič (Gruden), 10. Nataša Crociati (Gruden), 11. Consuelo Codermaz (Cankar), 12. Samantha Piceiola (Gruden), 13. Katja Cappelli (Gruden), 14. Mirjana Korošec (Cankar), 15. Silvana Gerdql (Cankar), 16. Dolores Jurmčič (Cankar).
Fantje: 1. Aleks Svetlič (Gruden),
2.	Mitja Giustini (Ciril in Metod),
3.	Kristjan Macchiut (Cankar), 4. Kristjan Dazzara (Ciril in Metod), 5. Maksi Martini (Cankar), 6. Saško Kubosar (Ciril in Metod), 7. Flavio Reggente (Ciril in Metal), 8. Andrej Pertot (Gruden), 9. Mitja Starec (Erjavec), 10. Mitja Kokorovec (Ciril in Metod), 11. Samo Pertot (Gruden), 13. Massimiliano Umari (Ciril in Metod).
2. RAZRED
Dekleta: 1. Alenka Sirk (Fran Lev-
TPK SIRENA
obvešča, da bo tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsak dan (razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure.
PRIMOTOR KLUB obvešča člane, ki se nameravajo u-deležiti skupinskega izleta na moto-srečanje »1. raduno Triveneto«, ki bo v Villanovi di Prato pri Pordenonu, jutri, 31. marca, da je zbirališče za odhod ob 8. uri na Trgu Oberdan.
ŠD BREG — SMUČARSKI ODSEK sporoča, da bo jutri, 31. 3., odhod avtobusov za Sappado ob 5.45 iz Doline, ob 6. uri iz Boljunca in ob 6.15 iz Boršta (jutri stopi v veljavo legalna ura!).
SPDT
javlja, da je jutri, 31. t.m., ob 6. uri odhod avtobusa na smučarski izlet v Cimo Sappado izpred sodnijske palače.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da bo 1. seja' novoizvoljenega odbora druš.t a v sredo, 3. 4. 1985 ob 20.30 v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je porazdebtev funkcij v odboru.
dejstvo, da so gostje v zadnjih 14 nastopih osvojili le 3 točke, (3 remije) ter da Roianese že 5 mesecev ni prišel do zmage, jasno kaže da so jutri Brežani nesporni favoriti za osvojitev vsega izkupička. Kras bo igral že danes popoldne zaostalo tekmo tretjega povratnega kola. Tudi Kraševci ne bi smeli imeti težav z Italcantieri jem.
štandreška Juventina pa bo jutri igrala proti Azzurri.
Vesna — Portuale
Kriška Vesna, ki vodi v drugi a-materski ligi, bo izkoristila premor in bo tako danes igrala prijateljsko telimo s Portualejem, ki je z 22 točkami deveti v promocijski ligi. Ljubiteljem nogometa se torej v Križu (začetek ob 15.30) obeta lepa nogometna predstava. (B.R.)
stik), 2. Jasmina Rudež (Ciril in Metod), 3. Alenka Devetak (Gruden),
4.	Pamela Castellini (Ciril in Metod),
5.	Irina Bogas, 6. Roberta Sullini (Levstik), 7. Rosana Žužek (Gruden), 8. Lara Peric (Gruden), 9. Valentina Fachin (Ciril in Metod), odstopila je Varka Kozlovič (Levstik).
Fantje: 1. Iztok Pečar (Cankar), 2. Maksimih jan Antonič (Gruden), 3. Maksi Tence (Cankar), 4. Giuliano Vrabec (Levstik).
3. RAZRED
Dekleta: 1. Maša Pilat (Cankar), 2. Liljana Bezin (Levstik), 3. Barbara Superina (Cankar), 4. Nada Čok (Cankar).
Fantje: 1. Mauro Kraševec (Cankar), 2. Paolo Corva (Cankar). Odstopil Dušan Poldini. (L.G.)
Danes na Vrhu zadnji dan
S tekmovanjem v ženski in moški štafeti se bo danes ua Vrhu končal športni mesec, zanimiva prireditev, ki jo je pripravil športni odsek Kulturnega društva Danica.
Tekmovanja se bodo pričela ob 16. uri na ploščadi športno-kultumega sre dišča. Ob 17. uri pa bo v gostilni Pri lovcu nagrajevanje vseh udeležen^ cev te prireditve.
Vaterpolo:
Triestina v gosteh
Vaterpolska ekipa Triestine bo v okviru 5. kola B lige danes gostovala v Camogliju, kjer se bo pomerila z Rarinantes Sori.
Hokej na ledu
FREIBURG — Italijanska hokejska vrsta je na svetovnem prvenstvu B skupine premagala še Japonsko s 6:4 in je 3. na lestvici.
MOŠKA C-l LIGA
21.00	v tržaški športni palači: Jadran - Servolana Leasest
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
19.30	v Trstu, šola Caprin: Santos -Kontovel El. Shop
1. MOŠKA DIVIZIJA
17.00	v Gorici: Dom - Virtus GO;
15.00	na Kontovelu: Kontovel - Ferroviario A
PROPAGANDA
17.30	v Naselju sv. Sergija, Ul. Forti: Servolana B - Sokol
NAMIZNI TENIS
15.00	v Repnu: tekmovanje v ekipni moški in ženski kategoriji cicibanov, naraščajnikov, mladincev in tretjekate-gornikov. Nastopa tudi Kras.
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.30	v Nabrežini: Meblo - Torrefran-cja Trento
ŽENSKA C-l LIGA
19.30	v Dolini: Breg - Celima Mania-go; 18.15 v Krminu: Libertas Krmin -Sloga
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Štandrežu: Val - Olympia Terpin; 18.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor JIK banka - CUS Trst
ŽENSKA C-2 LIGA
21.15	v Vidmu: Pav Ideal Mode -Friulexport; 20.30 v Gorici: Pastificio Crisci - Kontovel Electronic Shop
MOŠKA D LIGA
20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Naš prapor - Fincantie-ri Tržič
ŽENSKA D LIGA
20.00	v Trstu, stadion »1. maj» : Bor -
Canon Tržič; 16.30 pri Banih:	Slo-
ga - Volley Club Trst
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, telovadnica šole Mor-purgo: Le Volpi B - Sokol
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Volley Club Trst; 18.30 v štandrežu: Soča - Lucinico
Jutri
NEDELJA, 31. marca 1985
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
9.15	v Ul. Flavia: Olimpia - Gaja;
15.30 v Dohni: Breg - Roianese; 10.30 v Gorici (Stražice):	Azzurra - Ju-
ventina
NARAŠČAJNIKI
8.30	pri Sv. Ivanu: Montebello - Vesna; 10.30 v Bazovici: Zarja - Olimpia; 12.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicjina - Breg
ZAČETNIKI
8.30	pri Sv. Sergiju: San Vito - Breg;
10.00	na Proseku: Primorje - Sant’An-drea
NAJMLAJŠI
12.00	v Trstu, Vrdelska cesta: San Luigi B - Kras
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.30	v Dolini: Bor Radenska - Polet
NARAŠČAJNIKI
8.15	v mali dvorani tržaške športne palače: Ricreatori - Kontovel; 8.30 v Trstu, Miramarski drevored 51: Ferroviario - Polet: 10.00 na stadionu sima j«: Bor - Intermuggia
PRVA MOŠKA DIVIZIJA
17.00	v mah dvorani tržaške športne palače: Bor B - La Perla
NAMIZNI TENIS
8.30	v Repnu: tekmovanje v ekipni moški in ženski konkurenci cicibanov, naraščajnikov, mladincev in tretjeka-tegornikov. Nastopa tudi Kras.
SMUČANJE
10.00	v Cimi Sappadi:	tekmovanje
v veleslalomu v organizaciji ŠD Breg-V popoldanskih urah v Cimi Sappadi: zamejsko smučarsko prvenstvo v organizaciji SO ZSŠDI.
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
11.00	pri Banih: Sloga - CG S. Sergio; 11.30 v Marianu: Intrepida Mariano - Jamlje SOBEMA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00 v štandrežu: Olympia - Fincan-tieri
Jadralna sezona TPK Sirena se je začela
obvestila
Klubsko prvenstvo v krosu za nižje srednje šole
Kljub skromni udeležbi zanimivi boji
Ženska odbojkarska B liga: drevi v Nabrežini
V ženski odbojkarski C-l ligi
Se bo Meblo oddolžil Trentu ?
Z zmago Breg na varnem
Združena ekipa Meblo bo drevi ob 19.30 gostila v nabrežinski telovadni-ci šesterko Gaierhofa iz Trenta, ki deli prvo mesto na začasni lestvici skupaj s Pordenonom. Privržencem naše ženske odbojke se torej obeta res zanimivo srečanje. Gaierhof (ali Torrefranca kot je pri nas bolj znan) bo namreč prišel v Nabrežino s trdnim namenom, da iztrži zmago, saj bi bil poraz za ekipo iz Trenta usoden v boju za prvo mesto. V zadnjem kolu bo namreč gostovala prav pri Pordenonu, ki ga je v prvem delu sicer premagala (3:2), a je na domačem igrišču skorajda nepremagljiv, povrhu pa ima še boljši količnik v setih. To pomeni, da si Gaierhof drevi res ne sme privoščiti poraza, ker bi mu nato tudi podvig v Pordenonu lahko ne zadostoval za prvo mesto. Vodeče ekipe pa se dobro zavedajo, da drugo mesto ni najboljše jamstvo za napredovanje, saj so dolgotrajne in zato naporne kvalifikacije pravzaprav velika loterija.
Tako torej. Meblo čaka zelo motiviran nasprotnik, ki bo na vse krip-
Neva Grgič (Meblo)
lje iskal zmago. Naša dekleta so prav s porazom v Trentu začela v tem delu svojo pot navzdol. Spodrsljaj je bil še kako pekoč, saj je po drugem setu kazalo, da bo Meblo' zlahka premagal nasprotnika. Nihanja v igri, ki so značilna za Meblo, pa so vsa upanja razblinila. Gadžova in tovari-
šice imajo torej drevi možnost, da se nasprotnicam maščujejo za poraz in to je bržkone v njihovih močeh. Že v Pordenonu je Meblo dokazal, da ne namerava popustiti in da želi osvojiti najmanj tretje mesto. Da so varovanke trenerja Drasiča sposobne premagati Trento menijo tudi Pordenončani, ki so se po sobotni tekmi toplo priporočali Meblu, naj jim naredi »uslugo«. Ne zaradi Pordenona, temveč predvsem za prestiž in regularnost prvenstva lahko torej pričakujemo temperamenten nastop naših igralk, ki nam bodo bržkone postregle še z eno lepo odbojkarsko predstavo, kakršnih smo v Nabrežini letos že videli. Pa še to: pravijo, da ima Trento ob strani tudi na gostovanjih veliko navijačev. Zato naj ponovimo poziv trenerja Drasiča: v telovadnici ne smemo biti manjšina!
Prav nič manj pomemben za vrh lestvice pa ni tekma Tregarofani -Pordenone, saj je v Padovi že marsikdo potegnil krajši konec, povsem formalna pa bi morala biti zmaga Nervese nad skromnim Putinatijem.
Pred velikonočnim 14 dnevnim premorom se igra v ženski odbojkarski C-l ligi 8. kolo. Prvenstvo se bo potem nadaljevalo 13. aprila in končalo teden dni kasneje. Tokrat igra Breg doma s Celinio iz Maniaga, Sloga pa bo gostovala v Krminu pri Libertasu.
Domači nastop Brega s Celinio je za Brežanke precej važen, ker bi v primeru zmage imele 12 točk in bi si matematično zagotovile obstanek v C-l ligi. Če ne bo prišlo do presenečenja bi morali dragoceni točki ostati doma, čeprav pri Bregu ni povsem gotov nastop Debenjakove. V prvem srečanju v Maniagu so slavile slovenske odbojkarice, a domačinke so varovankam trenerja Grudna precej grenile pot do zmage, saj so povedle celo v setih z 2:0. Potem pa so gostje le zaigrale tako kot so sposobne, da končni zmagovalec ni bil več vprašljiv.
Sloga in verjetno tudi Libertas iz Krmina sta obsojena na selitev v nižjo ligo. Prav to dejstvo pa na slovenske odbojkarice ne vpliva več
negativno, da igrajo sedaj veliko bolj sproščeno in s tem tudi zanesljivo. Najboljši dokaz je bržkone gostovanje Sloge pred tednom v Gradišču, ko je odvzela vodeči Torriani set in v ostalih treh ni odigrala podrejene vloge. Tokrat imajo gostje lepo priložnost, da se dokopljejo do prvega, tako težko pričakovanega, para točk.
Mlade odbojkarice Friulexporta i-grajo v Vidmu proti odlični in za nameček vodeči šesterki Pav Ideal Mode in povrhu tudi proti negativni tradiciji. V dosedanjih treh obračunih so zmagale Videmčanke (3:2, 3:0 in 3:1) in so tudi tokrat nesporne favoritinje.
S sedmo zaporedno zmago pa bi si matematično zagotovile napredovanje v C-l ligo in s tem tudi izpolnile letošnjo veliko željo in cilj. Zastopnicam Kontovela Electronic Shop je sedaj še sreča obrnila hrbet, saj se je preteklo soboto poškodovala Banova. Tako postaja obstanek Kontovelk v C-2 ligi vse bolj problematičen, ker v Gorici bo izredno težko ugnati Pastificio Crisci, ki se tudi na vse kriplje bori pred. najhujšim.
Odbojkarice Bora nimajo večjih možnosti, da bi v domačem nastopu s šesterko Canon iz Tržiča pospravile prvi dve točki v drugem delu prvenstva. Gostje so premagale nekaj težav in problemov in sedaj spet igrajo kot v prvih desetih nastopih za točke. Vodeče Sovodnje Central-sped bi morale v srečanju s tržaškim Killjoyem pospraviti šesti par točk, kot tudi Sloga z Volley Clubom.
Mlade odbojkarice Sloge igrajo v ' drugem delu vse boljše in obstanek v D ligi ne bi smel biti več problematičen. (G. F.)
MINIBASKET
Dom — UGG A	12:70
DOM: Lo Grasso, Bordon 6, Quinzi 2, R. Paušič 2, Primožič, Aleksander Paušič, Aleks Paušič, Faganel 2, Bednarik 2, Skok, Lutman, Pahor, Pintar.
Mladi domovci so tudi v zadnjem kolu »16. Gran Premio Mini Basket« klonili nasprotniku, tokrat ekipi UGG A. Gostje so bili gotovo za razred boljši od naših, vseeno pa so »belo-rdeči« popolnoma zadovoljili. To je bilo gotovo eno boljših srečanj, ki so jih letos odigrali Semoličevi varovanci (M. Čubej)
V Standrežu letošnji četrti slovenski derbi v moški C-2 ligi
Val-Olympia Ter pin brez prednosti igrišča
V štandreški občinski telovadnici bo drevi letošnji četrti slovenski odbojkarski derbi v moški C-2 ligi. Tokrat si bosta stala nasproti tradicionalna nasprotnika štandreški Val in goriška Olympia Terpin.
Glede na dosedanje prvenstvene razplete bo drugi goriški obračun le prestižnega pomena, ker Val zaostaja za vodečo dvojico Friuli Povoletto in ASFJR iz Čedada (ki se bosta nocoj spoprijela v Čedadu) za 4 točke, Go-
ričani pa imajo še enkrat večji zaostanek. S tem pa slej ko prej ni rečeno, da derbi ne bo zanimiv, saj bodo odbojkarji obeh ekip pozabili na položaj na lestvici in se vrgli v boj s podvojeno močjo in zagrizenostjo, ker končna zmaga le nekaj pomeni. Zmago pa zastopniki Olympie Terpin že nekaj let zasledujejo, ker v uradnih nastopih je bil Val (ali pa prej Juventina) vedno boljši. Tako kot vedno doslej bo telovadnica nabito polna in prednost domačega igrišča ne igra. nobene vloge, ker obe še -sterki v standrežu trenirata in tudi igrata. V prvem letošnjem derbiju (23. februarja) je zmagal Val.
V tržaškem mestnem derbiju se bosta spoprijela Bor JIK banka in CUS. Borovce še sedaj »peče« vest po prvem nesrečnem porazu z odbojkarji univerzitetnega športnega krožka, ko so morali kloniti s tesnim 3:2. Tokrat imajo enkratno priložnost, da
račun poravnajo in se s tem znebijo neposrednega tekmeca za osvojitev 4. mesta na končni lestvici skupine.
Naš prapor je v 6 dosedanjih nastopih drugega dela izbojeval samo dve točki, toliko kolikor tudi dreviš-nji nasprotnik Fincantieri iz Tržiča.
Srečanje samo odloča, katera ekipa bo obtičala na zadnjem mestu lestvice skupine za napredovanje. Slovenski odbojkarji si res ne zaslužijo repa in upamo, da bodo spet pokazali svoje igralne sposobnosti in bo izkupiček ostal v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. V skupini za obstanek v D ligi boi vrsta Sloge izredno težko spravila na kolena vodeči S. Sergio. Igralci Jamelj SOBEMA ostanejo pod vrhom razpredelnice samo, če premagajo ne preveč nevarno Intrepido v gosteh. Tako Jameljci kot tudi slogasi igrajo jutri. (G. F.)
(Na sliki ekipa Vala)
Namizni tenis: danes in jutri v Repnu
Več Krasovih moštev
KOŠARKA: V 1. DIVIZIJI
Borovcem derbi z jadranovei
Bor — Jadran 98:96 (57:42)
BOR: Pregare 15, (3:7), Perčič, Salvi 10 (2:4), Jogan 4, Smotlak 8 (0:1), Parisi, A. Kovačič 19 (4:4), Volk 27 (1:4), Žerjal, Corbattd 15 (3:4).
JADRAN- D. Kovačič 8 (0:1), Uršič 6. Lippolis 8. Pertot 4, Barini, Terčon 11 (3:4), Gruden, Korošec 19 (2:3), Pieri 40 (5:8), Kralj.
V zelo napeti tekmi so borovci tesno premagali mlade jadranovce, ki so se jim enakovredno upirali. Po dobrem začetku združene ekipe Jadrana (12:4), so borovci reagirali in povedli ter povečali prednost proti koncu prvega polčasa. V drugem delu so jadranovei igrali odlično in z neustavljivim P ieri jem celo povedli v 38. min. (94:91). S točnimi prostimi meti pa so izkušenejši borovci ponovno izenačili, odločilni koš pa je šest sekund pred koncem dosegel Igor Corba tti.
Pri borovcih so igrali vsi precej dobro, v vrstah Jadrana pa sta se izkazala Fabrizio Korošec in Andrej Pieri, ki je bil najboljši mož na igrišču. (Vanja)
Sedaj, ko so mimo vsa namiznoteniška prvenstva, posvečajo igralci in igralke Krasa največ pozornosti raznim deželnim in državnim turnirjem, ki so še preostali pred koncem sezone, ki se bo praktično zaključila 20. maja z državnim prvenstvom za člane, ki bo letos v Novari.
V repenski telovadnici bo ta konec tedna vse živo, saj bodo tam deželne kvalifikacije tretje kategorije in na sporedu bo tudi ekipno tekmovanje v vseh mladinskih kategorijah. Istočasno bodo ob tej priložnosti izpeljali tudi zaostah spored srečanj v moški mladinski konkurenci posamezno in v igri dvojic, ki je bil prvotno vključen v deželni turnir. Le-ta je bil fe: bruarja meseca v Nabrežini.
Danes in jutri bodo v ekipni moški in ženski kategoriji stopili za zeleno mizo cicibani, naraščajniki, mladinci in tretjekategorniki. Kras bo v dveh dneh tekmovanja zaposlen s kar 36 igralci in igralkami. V nekaterih kategorijah bo celo nastopil z več e-kipami. Nedvomno imajo Krasovi
predstavniki več možnosti za visoko uvrstitev predvsem med naraščajni-cami, mladinkami in mladinci. Kljub temu so »rdeče-beli« doslej na podobnih turnirjih dokazali, da so zmožni veliko več doseči, kot so od njih pričakovali v Krasovem taboru. Upajmo, da se bo to ponovilo tudi danes (tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri) in jutri (pričetek ob 8.30). (Z. S.)
snežne razmere
Sappada 100-250; Forni di Sopra 40-200; Ravascletto 80-190; Nevejsko sedlo 105-380; Trbiž - Višarje 60-210; Auronzo 30-130; Cortina d’Ampezzo SOHO; Marmolada - Malga Chapela SASSO; Corvara - Colfosco 50-130; Sesto Val Pusteria 50-130; S. Candido 40-60; Fiancavano 110-190; Rogla 15-90; Velika planina 5-90; Krvavec 10-120; Kranjska gora 5-90; Vogel 25-255; Kobla 50-110; Kalič 25; Kanin 205-465.
Kontovelci že danes, jutri še derbi
V košarkarskem promocijskem prvenstvu bo Kontovel Electronic Shop že drevi igral s Santosom v neposrednem dvoboju za končno osmo mesto, jutri zjutraj pa bo v Dolini derbi med Borom Radensko in Poletom. Na sliki: Peretti (levo) in Kneipp (desno), člana Bora Radenske in najboljša strelca naših ekip sploh, sta v torkovem derbiju večkrat zaustavila Kontovelce
V rokometni ekipi Krasa tudi nekdanji državni prvak Maglica
Krasovi rokometaši so preteklo soboto v Quarto d’Altino sklenih nastope v prvenstvu D lige. To je bilo njihovo krstno prvenstvo in spričo tega lahko mirne duše trdimo, da so dobro opravili svojo nalogo, saj ne bi niti najbolj optimističen Krasov navijač pred prvenstvom verjel, da bodo Cotičevi varovanci dosegli kar tri zmage in en neodločen izid.
Da bi kaj več izvedeli o poteku Pravkar zaključenega prvenstva smo Se v kratkem pogovoru obrnili do Jožefa Maglice, ki je bil brez dvo-hia eden izmed stebrov ekipe in obenem z 71 zadetki najboljši strelec.
»Predstavi se na kratko našim bral-cem;«
, »Rokomet sem začel igrati pri 14 ktih, ko sem že nastopal v članski ekipi Triko iz Novigrada. Nato sem se preselil v Italijo in od leta 73 do nastopal v A ligi za tržaško ekipo ^uina. Leta 76’ nam je uspelo celo
osvojiti državni naslov. Nato sem o-pustil aktivnost, se posvetil trener-stvu in najprej vodil ekipo I&G, ki je premočno zmagala v C ligi. V letih 76’ in 78’ pa sem zelo uspešno treniral člansko vrsto nabrežinskega Interja. Takrat sem dejavnost opustil, dokler me ni lansko jesen prijatelj povabil, naj se mu pridružim Krasu.«
»Kaj bi dejal ob koncu prvenstva? Sodeč po povprečnosti dveh tretjin nasprotnikov, ali ne bi lahko kaj več dosegli?«
»Brez dvoma je bila ekipa sposobna veliko več doseči, a spričo tega, da smo vadili v nemogočih pogojih in imeli le eno prijateljsko tekmo smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni, čeprav smo v zadnjih nastopih nekoliko odpovedali. Moram pa povedati, da so nas nekajkrat oškodovali sodniki.«
»Vaša najboljša in najslabša tekma?«
Jožef Maglica
»Najboljše srečanje smo odigrali v povratnem delu proti Interju (21:22), najslabšo tekmo pa s Pordenonom v Nabrežini, kjer smo klonih s 34:20.«
»Te je kdo od igralcev posebno presenetil?«
»V zadnjih nastopih me je prijetno presenetil Ladi Budin, ki se očitno bolje znajde na mestu beka kot pa v vlogi pi vota. Skozi celotno prvenstvo pa sta veliko pokazala vratar Dario Milič in mladi Raseni.«
»Vaši načrti po končanem prvenstvu in za naslednjo sezono?«
»V prihodnjih dneh bomo po vsej verjetnosti organizirah rokometni turnir ob odprtju nove telovadnice v Zgoniku. Ob priliki občinske razstave vin pa nameravamo prirediti še en podoben turnir. Mislim, da si je ekipa letos le utrla pot in je sposobna v prihodnji sezoni pripraviti še marsikatero prijetno presenečenje.«
»Imaš kakšne pripombe s prvo sezono nastopanja v D ligi?«
»Nekaj pripomb bi imel v zvezi s trenerjem Cotičem. Po mojem mnenju nas je dobro telesno pripravil in prav njegova je zasluga, da smo v najkrajšem mogočem času obvladali
vse osnovne rokometne prvine. Kljub temu pa je v nekaterih srečanjih zagrešil nekaj hudih taktičnih napak, ki so nas nekajkrat drago stale. Sploh pa si ne morem razlagati, zakaj je v teku letošnjega prvenstva vztrajal le na omejenem številu igralcev in prav zaradi tega je v teku sezone zapustilo ekipo nekaj igralcev. Igralec si le z igranjem nabira izkušnje in ne na treningih ali na rezervni klopi.«
»Kaj bo treba v bodočnosti posebno izboljšati "o rokometnem odseku Krasa?«
»Izboljšati bo treba predvsem tehnično plat igralcev in pripraviti predvsem dobrega krožnega napadalca, desno krilo in srednjega napadalca. V primeru, da nam bo uspelo priti do tega se bomo jeseni pred začetkom prvenstva predstavili naši publiki v najlepši luči in z velikimi ambicijami.« (Z. Skupek)
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120000 lir; prednaročrfina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25 00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00. letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00. letno 3.000 00. letno nedeljski 800 00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik BogumU Samse
Izdaja L JZU m tiskaj ™ Trst
6i immiti
laiolnkov F1EG
30. marca 1985
Po preiskavi v rimski bolnišnici Umberto L
Obtoženi zdravniki in funkcionarji
RIM — V okviru maksipreiskave o zdravstveni oskrbi v največji rimski bolnišnici Umberto I. je namestnik državnega tožilca Armati izdal kar 29 sodnih pozivov. V roke pravice so padli rektor univerze, bivši deželni odbornik za zdravstvo, bivši visoki funkcionarji krajevne zdravstvene enote in 22 primarijev univerzitetnih kliničnih oddelkov. Rektor in zdravniki so obtoženi večkratne goljufije v obtežilnih okoliščinah na škodo dežele Lazio, funkcionarji pa se bodo morali braniti ob: tožbe, da niso izpolnjevali svojih delovnih dolžnosti.
Preiskava izhaja iz konvencije med univerzo in deželo Lazio, ki je bila podpisana leta 1980 in s katero naj bi univerzitetne klinike nudile javnemu zdravstvu 3.500 bolniških postelj. Med preiskavo pa so ugotovili, da je bilo razpoložljivih postelj v resnici le 1.800-1.900. Rimski pretorji so že pred tremi leti začeli s preiskavo na temelju številnih prijav zasebnikov in znanega levičarskega gibanja »Colettivo Policlinico«. Navedeni prekrški in disfunkcije so postali še otipljiveiši po poročilu, ki so ga pretorji prejeli od rimske kvesture. Da ne gre za obrobna in manjša kazniva dejanja, so preiskovalci dokončno spoznali pred letom dni, ko so karabinjerji, po njihovem nalogu, izvedli v bolnišnici Umberto I. hitri nočni pregled. Karabinjerji so tokrat ugo-
tovili velike pomanjkljivosti v higienski in zdravstveni oskrbi in to po skoraj vseh oddelkih; večinoma niso bila zajamčena niti najosnovnejša pravila o varnosti. Končno pa so tudi preverili, da veliko število nameščencev ni bilo — kot bi moralo biti — na svojem delovnem mestu. Pretorji so po vsem tem oddali preiskavo državnemu tožilstvu, ki je ukrepalo. V nekaterih rimskih krogih se sicer širijo vesti, da je namestnik javnega tožilca Armati izdal poleg sodnih pozivov tudi kakih dvajset sodnih obvestil, katerih naslovljenci pa še niso poznani.
Sodni ukrepi so vsekakor vzbudili v zdravstvenih krogih veliko začudenje, saj so obtoženi zdravniki med najuglednejšimi univerzitetnimi strokovnjaki in to tudi na evropski ravni.
□ TRENTO — Telesno prizadeti Natale Marzari, ki je pred 3 meseci namestil počitniško prikolico pred občinsko upravo, ker ta ne spoštuje zakonov v stanovanjski izgradnji, ki omogočajo kretanje handikapirancem, je zaostril svoj protest z gladovno stavko. Prejšnji dan je tudi umolknil, da bi bolje poudaril zahtevo po podiranju pregrad, zaradi katerih so handikapirani fizično in duševno zapostavljeni.
Protest pariških prostitutk
PARIZ — V sredo je bila na Elizejskih poljanah v Parizu manifestacija prostitutk, ki nasprotujejo zaprtju kakih 250 stanovanj v predelu Saint Denis, enem najbolj znanih »erotičnih« trgov na svetu. (AP)
Strupeni plini onesnažujejo ZDA
WASHINGTON — Raziskava parlamentarne podkomisije za okolje je pokazala, da je stopnja onesnaženosti v ZDA zelo zaskrbljujoča. Po podatkih kalifornijskega demokratskega predstavnika Henryja Waxmana namreč izhaja, da ameriške kemijske industrije spuščajo v zrak veliko ton strupenih plinov na leto. Še posebno so nevarni za zdravje kloroform, bencin, formaldehid in la-krilonitril, torej snovi, ki povzročajo raka. Počasno vdihavanje strupenih plinov ne povzroča takojšnje smrti, toda v daljšem obdobju vseeno predčasno pripelje na tisoče ljudi do groba, opozarjajo zdravniki.
V Zairu so jih pobili kar 3.500
Slonov samo še za vzorec
NAIROBI — V zadnjih nekaj letih so v naravnem parku Virunga v Zairu pobili več kot 3.500 slonov. Ko so jih prešteli 1980. leta, jih je bilo 4.000, sedaj pa samo še 250. Vest je objavil radio Kinšasi. Slone so pobile tolpe divjih lovcev oboroženih z avtomatskim orožjem. Njihov poglavitni cilj so okli, se pravi slonovi podočnjaki, ki jih ti divji lovci na tržišču v Burundiju in Keniji prodajajo po 115 dolarjev kilogram. Znano je namreč, da iz slonovine, te žlahtne kosti od nekaj izdelujejo drobno plastiko.
Na območju naravnega parka, ki obsega 8.000 kv. kilometrov, stražijo policijske sile, vendar divjim lovcem ne morejo priti do živega. Če pa jih zaprejo, pridejo na svobodo s podkupovanjem ječarjev. Zaradi tihotapstva s slonovino so nedavno tega zaprli direktorja državnega urada za varstvo narave, je zapisal nairobijski list Daily Nation. Po njegovih trditvah vzdržujejo nekateri vodilni zairski politiki skrivne zveze z lovci na slonovino. Isti vir nadalje navaja vest, da so tudi gorile v Zairu na najboljši poti k iztrebljenju. Njihovi najpogostejši kupci so bogataši v Evropi in Ameriki: kože teh živali obešajo na zid, lobanje pa uporabljajo za pepelnike.
Preveč erotike
ABIDJAN —- Na Slonokoščeni obali so filmski cenzorji izredno strogi. Pred kratkim so namreč rezali iz filma »Obraz žensk« afriškega režiserja Desireja Escareja 8-minutni ljubezenski prizor med fantom in dekletom. Režiser se strašno huduje nad odločitvijo, toliko bolj, ker je film pripravljal celih šestnajst let.
□ BOLOGNA — Kljub smradu, ki je zaudarjal iz bratove sobe, je 27-letna delavka Rita Minervi kar štiri dni preživela ob njegovem truplu. Šele v četrtek zvečer je posumila in z zaprepadenostjo odkrila, da je 36-letni brat mrtev. Policiji je povedala, da sta se zaradi različnih urnikov videvala bolj malo in je zato njegova »odsotnost« ni zaskrbljala.
Najtoplejši podmorski vrelec
CORVALLJS — Znanstveniki državne univerze v Oregonu so odkrili najtoplejši podoceanski izvir na svetu. Tako je najavil oceanograf Jack Diamond in navedel, da je izvir na vulkanskem predelu Tihega oceana, kakih 480 kilometrov od obale, na višini državne meje med Kanado in ZDA. Voda ob izviru meri 400 stopinj Celzija, zaradi močnega pritiska oceanske vode ostaja v tekoči obliki in se ne spreminja v paro.
Najtoplejši podmorski izvir so doslej odkrili ob mehiški obali, kjer so izmerili 350 stopinj Celzija. Oregonski znanstveniki so dalj časa iskali vrelec in ga našli s pomočjo posebne podmornice.
M. Muster: 40.
CIKAGO
Spremembe pod vodstvom predsednika Nevesa
Odpravljanje privilegijev v Braziliji
RIO DE JANEIRO — »Nova republika Brazilija«, tako jo državljani imenujejo in tako jo bodo po vsej verjetnosti poimenovali tudi v ustavi, se je rodila v znamenju komisij. Ne morda iz kakšnega revanšizma do preteklega vojaškega režima, ampak iz želje, da reši nekaj važnih vprašanj, predvsem vprašanje nravstvenega značaja.
Tako so že na prvi seji vlade ustanovili osem komisij za osem vprašanj kot so, denimo, sestava nove ustave, davčna reforma za državo, ki jo zagotovo bremenijo največja družbena protislovja na svetu, odprava poneverb v državni upravi, odprava brezplačnega bivanja v državnih vilah, okoriščanje z državnimi storitvami in avtomobili, plačevanje visokih osebnih dohodkov predstavnikom brazilskih podjetij v tujini, ureditev položaja v prosveti, uvajanje bolj smotrnega dela in tudi več reda. Komisije so takoj pričele z delom in kot je na tej seji zahteval novi predsednik Tancredo Neves, bodo morale v treh mesecih delo skleniti. Taistega mnenja je bil tudi podpredsednik, ki je v odsotnosti obolelega Tancreda Nevesa vodil vladno sejo.
V vladni programski izjavi so izrecna zapisali, da ne bodo uspešno delovali, če ne bodo uvedli reda v državno upravo. In ko je govoril o izrabljanju položaja, je Nevesa proti svoji navadi, mož je namreč umerjen in trezen, vzkliknil: »Tiste vile so simbol zlorabe in oblastnosti, zato jih bomo morali skrčiti na najnižje število.«
Opazovalci so mnenja, da se Brazilija ne bo »rešila« s tem, da bo 11.000 visokih državnih uradnikov v prihodnje plačevalo stanarino za bivanje v državnih vilah ali pa v državnih stanovanjih, ki so locirani okoli mesta Brasilia, ampak gre predvsem za moralno potezo, ki naj bi odmevala v javnosti.
Logika brezplačnih vil, stanovanj, storitev, avtomobilov, prehrane in kdo ve česa še je pripeljala do naravnost nemogočih razmer. Dogaja se, da v teh vilah stanujejo funkcionarji prejšnje vojaške vlade, ker pač drugega stanovanja nimajo. Zakon jim daje pravico, da v njih ostanejo do konca leta, če imajo šoloobvezne otroke ali podobne težave. Ljudje nove oblasti pa se nimajo kje nastaniti, celo novi ministri ne.
Brasilia je namreč povsem novo mesto zgrajeno v osrčju države, na višinski planoti 1.000 metrov in 1.200 km oddaljeno od morja. Arhitektura je supermoderna in bivanje v tem mestu je živ obup. Poprejšnje oblasti so z raznimi vabami in privilegiji snubile visoke državne uradnike, da so se zaposlili v tem odurnem mestu. Do kolikšne mere se je pojav razširil, si je mogoče predstavljati, če upoštevamo, da je v federalni upravi zaposlenih skupno okoli pol milijona uradnikov.
Kakor sedaj poročajo, so pristojne komisije opravile zvrhan kup dela. Tako so se sporazumele, da izplačajo ministrom normalne osebne dohodke (15 milijonov cruzeirov odnosno 3.500 dolarjev, kar je dvakrat toliko kot doslej), seveda pod pogojem, da si sami plačujejo stanovanje kot vsi ostali državljani.
Red vnašajo tudi v upravo, kjer je vsaj polovica uradnikov zaposlenih brez pogodbe. Dogodilo se je, da je neki visoki funkcionar pred svojo upokojitvijo na
podlagi zakona, ki mu to omogoča, brez kakšnih koli natečajev zaposlil več kot tisoč svojih sorodnikov, prijateljev in znancev. Državljani so prav tako pozdravili Nevesov predlog, da ugotovijo, ali mora državno gospodarstvo imeti v inozemstvu toliko svojih predstavnikov, kot jih ima sedaj, in ali jih morajo, kot sedaj, plačevati z ameriško valuto: po okoli šest tisoč dolarjev mesečno.
Strah in trepet vojakov
TEL AVIV — Tale 20-letna Dorit Bogart, motorizira' ni izraelski vojaški policaj, lahko aretira vsakega vojaka, ki je kršil vojaški pravilnik. Na sliki jo vidimo med rokovanjem z revolverjem.