P08TNINA PLAČANA V GOTOVINI planinski vestnik 51958 GLASILO PUHIHSKE ZVEZE SLOVENIJE LETNIK XIV | M A i VSEBINA: OB SKUPŠČINI PZS Fedor Košir.........257 POGLED Z BALKONA Dr. Fr. Sušnik........258 CIGANSKA POMLADNA Leopold Stanek........258 ČUDEŽNI OBLAK NAD SMREKOVCEM Aleš Mrdavšič. Mežica.....259 OB SLAPU Aleš Mrdavšič........266 PECA — KRALJICA KOROŠKE Stanko Vončina, Mežica .... 267 GORA Leopold Stanek .......272 PLANINSKE KOČE V BOJU Z OKUPATORJEM Bogdan 2olnir........273 ZAČETKI ALPINIZMA NA RAVNAH Peter Ficko, Ravne......284 STENA NAD GROHOTOM Drago Zagorc, Ravne.....287 SREČAL SEM TOVARIŠA Janez Gorjanc, Ravne .... 290 KOROŠKE GORE V BORBI ZA OSVOBODITEV Stanko Vončina .......292 20 LET DELA AO PREVALJE Franc Telcer.........294 O DELU MEŽIŠKIH PLANINCEV Stanko Vončina .......295 MLADI PIŠEJO.........299 SEZNAM imetnikov značk za prehojeno slovensko planinsko transverzalo 302 DRUŠTVENE NOVICE......301 IZ PLANINSKE LITERATURE . . 305 RAZGLED PO SVETU......307 IZ OBČNIH ZBOROV.......314 NASLOVNA STRAN: Storžič — Foto Ferdo Premru Planinski Vestnik Je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga imenovana Zveza, urejuje pa uredniški odbor / Revija izhaja dvanajstkrat na leto, po potrebi v snopičih po dve številki skupaj / Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Celje, I. gimnazija / Uprava: planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Liko-zarjeva ulica 3, poštni ipredal 214, telefon št. 32-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in kllšeje izdeluje Tiskarna »Jože Moškrič» v Ljubljani / Letna naročnina znaša din 400.—, ki Jo morete plačati tudi v štirih obrokih po din 100.— / Tekoči račun revije pri Komunalni banki 60-KB-2-Z-121 / Spremembo naslova Javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti a tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto < n Z Ul > O TITAN Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Z < izdeluje: ključavnice vseh vrst, kuhinjske strojčke, avtomatske, balančne in kuhinjske tehtnice, ročne vrtalne in brusilne stroje, Ewart verige iz temper litine, fitinge — spojne dele, Hoffman material iz temper litine — dele za opremo daljnovodov litoželezne in medeninaste uteži, razno okovje itd. Ob skupščini PZS V maju se bodo zbrali na skupščini Planinske zveze Slovenije predstavniki vseh naših planinskih društev, da bodo javno položili račun svojega dela za preteklo obdobje med obema skupščinama, da bodo izmenjali izkušnje v delu, da bodo prišli do novih pobud za bodočnost in utrdili prijateljske vezi, ki vladajo med našimi društvi in med našim članstvom. Obračun bo javen, da ga bodo lahko ocenjevali vsi tisti, katerim je delo za napredek slovenskega planinstva pri srcu, javen tudi zato, ker smo dolžni vsej slovenski planinski skupnosti povedati, kako smo uporabljali sredstva, ki nam jih daje družba za naše delovanje. Prepričan sem, da bodo delegati na skupščini z mirnim srcem poročali, da je bilo opravljenega mnogo koristnega dela, da je vsak odbornik v naših planinskih društvih skušal po najboljših močeh pomagati pri utrjevanju in razvijanju planinske misli in da je bilo treba mnogo požrtvovalnosti in idealizma, da so bile izvršene velike in male naloge, ki so jih posamezna društva prevzela. Vsak obiskovalec naših gora lahko sam vidi, da so naši planinski domovi urejeni, kolikor je to sploh mogoče pri pičlih denarnih sredstvih, da so planinska pota dobro vzdrževana, skratka, da povsod v planinah lahko zasledimo ljubezen in skrb naših društev za čim prijetnejše in udobnejše bivanje planincev v gorah. Ta dejstva so že ponovno potrdili tudi inozemski planinci, ki dajejo posebno priznanje našim planinskim kočam in domovom. Po vojni je razvoj slovenske planinske organizacije doživel razna obdobja, kot so to pač narekovale potrebe. Organizacijska utrditev, obnova porušenih objektov in delo s članstvom so bile glavne značilnosti našega povojnega delovanja. Uspelo nam je v teh letih naše delo tako oblikovati, da danes teče po nekih določenih ustaljenih tirih. Pri takem načinu dela pa nastaja nevarnost, da se pri delu nekako uspavamo, da je dana možnost birokratizacije dela, kar bi seveda zavrlo vsako zdravo pobudo za nove oblike našega delovanja. Vedeti moramo, da tisti, ki ne napreduje, prav lahko nazaduje, nazadovati pa ne smemo in tudi ne bomo nazadovali, če bomo prisluhnili vsem predlogom za nove, širše oblike dela, ki jih bo predlagalo na skupščini naše članstvo. Analizirati moramo naše dosedanje delo in ugotoviti, kje je bila naša dejavnost šibka in pomanjkljiva in kje sploh še nismo zaorali ledine. Možnosti za delo nikakor še niso izčrpane. Mladi rod, ki je tako številno okrepil v zadnjih letih naše planinske vrste, bo gotovo z novimi idejami in pobudami osvežil naše delovanje. Zaradi tega mora veljati naša posebna skrb vzgoji mladega rodu, ki mu moramo posredovati tisto pravo, idealno planinsko miselnost, ki je prevevala vse organizatorje in sodelavce naše organizacije vse od njene ustanovitve dalje. Naše planine so in ostanejo neizčrpen vir lepote, zdravja in moči za vse one, ki prihajajo k njim z zaupanjem, da bodo v gorah našli novih moči in sveže energije za delo, da si bodo utrdili in oplemenitili značaj in da bodo ponovno in ponovno ugotavljali, da je naš gorski svet biser naše lepe domovine. Veseli nas, da je takih obiskovalcev gora iz leta v leto več, s tem pa vedno več in več dolžnosti za naše planinske delavce. Tem povečanim nalogam pa ne bomo kos, če v nas samih ne bo globoke zavesti, da vršimo z našim delom veliko poslanstvo, ki koristi predvsem našim delovnim ljudem. Ta osnovna misel naj bi bila glavni motiv naše skupščine. Ni naključje, da bo skupščina zasedala v Ravnah na Koroškem. Ta svet Prežihovih Samorastnikov in gore Kralja Matjaža še vse premalo poznamo in njegovih lepot ne vrednotimo tako, kot to zaslužijo. Vemo pa, da prebiva tam rod dobrih, čvrstih in delavnih ljudi, ki so navdušeni za planinstvo, in zato gremo z veseljem k njim v goste. fedor košir predsednik Planinske zveze Slovenije Pogled z balkona (Ob planinskem zboru na Ravnah) Med gorami jezerna kotlina, na dnu železarna, ob nji dremotni stari trg. Na prodni terasi Čečovje, novo ravensko mesto. Dom železničarjev. Z balkona hotelskih sob drsi oko čez Prežihov vrh in obvisi na odprtih strminah Uršlje gore. To je Prežihov svet. Temni, težki gozdovi, z vresom postlani, vonj in dih sle. Nekje, sredi smrečja, na Kiseli vodi, črn spomin: krvi žejna zver je tod klala, obešala in križala žive ljudi. Nekoč bodo otrokom pripovedovali in otroci bodo strmeli in ne bodo verjeli, da je zver bila človek. Velika in košata je gora kakor mati; s kriluti objemlje kraj. Iz davnih vekov zre tako; zvesto. Nekoč je žena z otrokom bežala čez jaso in rosa je bila kri. Rdeči slapi sleča so bili nizi solz in krvi. Odprte strmine so bile zadnja zavet svobode. Nekoč otroci ne bodo verjeli, da je bil človek zver. S hotelskega balkona visi oko na odprtih strminah. Jaz sem živ in ti si živ in življenje je dolg grobovom. In na temenu gore je srebrna proga in čistost višin se blesti v njej. Čudno lep je svet pred njenim obličjem: Kotuljska Jamnica prižeta nanjo; v nicini Meškov tihi večer; vsa plan v Strojno sončna preproga; in Peca, silni val; sredi Pliberškega polja Katarina, beli cvet; in na vseh obzorjih sinje slutnje daljnih lepot. In dobrih ljudi. Dr. Fr. Sušnik, Ravne Ciganska pomladna LEOPOLD STANEK Nič več te ne bom iskal z očmi skozi rešetke golih krošenj dreves iz svoje ledenomrzle samote. Padlo je pregrinjalo zelenja in zaprlo pot mojemu hrepenenju. Pa bom vpregel zelene konje, ukradene konje svoje strasti, pognal jih čez vse pregraje zavisti, preplezal vse stene trubadurstva in te i' tvojih zakletih pečeh gadu - ječarju ukral spred oči! Čudežni oblak nad Smrekovcem ALEŠ MRDAVSI C Mežica Potok kipi in voda v strugi se dviga od mraza . . . Foto Makuc Namenjen sem obiskati zgornjo Mežiško dolino, kraljestvo Pece in njenih planinskih sosed. Nocoj se ustavim na Poljani, kjer se odcepi cesta proti Pli-berku. V stari, prostrani domačiji pri Hrastovih bom prenočeval in jutri krepak in spočit nastopil pot v gorski in gozdnati svet. Vsa veličastna se na jugozapadu dviga Peca. Njeno raztegnjeno pobočje s skalnimi žlebovi žari v večernem soncu. Sredi poljanskih njiv imam čudovit občutek, da sta v pradavnini, ko se je oblikovala podoba koroške dežele, zavalovili niža vi Podjune in Pliberškega polja ter zahrepeneli v višave. Pljusknili sta v dolino Meže, po tej edino možni poti ob severnem vznožju Pece vse tja do obrobnih bregov in hribov Smrekovca in Uršlje gore. V onemoglem poletu pa se je pljusk ustavil in umiril. In našim ljudem, živečim v teh globačah, je ohranil in pokazal, kod jim je priti do maternih nedrij in kod so povezani z domačim, koroškim svetom. Biti hočem tudi kronist. V zapisku zato navajam, da so v poletju 1935. leta sredi poljanskih dobrav postavili knežji kamen, čisto enakih izmer z onim z Gosposvetskega polja. Tedaj je bilo na poljani veliko ljudsko slavje. Vpri-zorili so množično igro Franceta Brenka — Poslednje ustoličenje. Sodelovali so prebivalci vse doline od Dravograda do Koprivne. Veliko število slovenskih Korošcev pa je prišlo tudi z one strani versajskega plotu. Prehod iz Poljane v Pliberk in Podjuno je zelo naraven in ugoden. Ko je 1. 1941 zadivjala po njem v našo zemljo nemška fašistična zver, so knežji kamen odstranili. Bojda so ga odpeljali v celovški muzej. Prevalje proti zahodu Foto Maks l>olinšek Po štirih letih divjanja se je poginjajoči zmaj zopet poslužil tega prehoda. Poljanska tla je oškropdl s svojo krvjo in krvjo žrtev, ki so tod umirale v veliki, zadnji bitki. Na spomeniku sredi Poljane je v sirov granitni kamen vklesano: »Tukaj so omagale 14. maja 1945 Hitlerjeve in ustaške divizije pod zmagovitimi udarci partizanske vojske.« Prijetno šume visoke lipe na gostilniškem vrtu pri Hrastovih, kjer počivam. Peca samo še malo krvavo žari. Doživljam skrivnost prelepega, tihega koroškega večera. Dojeti poizkušam, kako je te večere občutil pisatelj Meško, ko je iz Šendanjela gledal osence in nicine gozdnatega sveta, ki je tonil v noč, rastel iz doline in polagoma objemal vrhove in gore. V umito in vriskajoče jutro hitim za grlico — ptičem hrepenenja. Grlica, samo drobceno hrepenenje, nikoli ne pije čiste studenčnice. Vedno si jo poprej z nožico skali... Ob umazani Meži grem po dolini do Mežice, ki je pred 150 leti ob potoku Šumcu razvila pomembno železarstvo in bila skupno s fužinami v Mušeniku zibel in začetek železarske industrije v dolini. Mežica leži ob severovzhodnem vznožju Pece. V prijazni vasi z lepim šolskim poslopjem in kulturnim domom so pred vojno živeli vodilni uslužbenci rudnika, ki je bil v angleških rokah. V Topli (Fajmutova domačija — 1070 m) Foto Maks Dolinšek Po drugi svetovni vojni se je kraj vse živahneje razvil. Podjetje je tu zgradilo velike, lepe stanovanjske bloke, posameznim rudarjem pa so s pridnim delom kakor gobe po dežju zrasle lične hišice. Velika jalovinska halda za Mežico je že skoraj zasula nekdaj obsežne Pustniikove njive in zakrila pogled na Poleno, kjer je upravno središče svinčenega rudnika, kamor sem po kratkem času prispel in se pozdravil z rudarji, ki trgajo iz osrčja Pece zaklade sivega srebra. Malo od Polene, pod starimi jamami Fridriha, se ustavim. Moje zanimanje pritegne močna reka, ki privre iz podzemlja, kjer jo črpajo v globoko ležečih rudniških rovih. Tu bi lahko krenil v desno stran iz glavne ceste ter se preko Velikega vrha vzpel do koče v Podpeci (986 m), ob starinski cerkvici sv. Heleni. Od tam bi v najkrajšem času dosegel Matjaževo goro — cilj mojih želja. Pa me vabi in mika nekdanja furmanska cesta, ki se vijuga v skalne tesni pod Platom, Mučevim in Pogorelcem z leve ter pod Šumahovimi pečmi z desne, do Votlice in dalje v Žerjav, Črno in Koprivno. Pri izlivu Jazbinskega potoka, ki zbira studence Pogorelca An južnih pobočij Uršlje gore, zapustim glavno dolino. V sotesko krenem, ki drži proti vzhodu. Kmalu sem sredi Jazbine, »ki je v aprilu vsa pregrnjena z enim samim Ravne s Tolstega vrha Foto Maks Dolinšek škrlatnim plaščem — cvetočim vresjem. Bele skale gledajo iz tega rdečega plašča kakor osamljene bele rože.« Tako je svojo pokrajino opisal umetnik Prežih v Požganici, velikem tekstu koroških puntarjev. Stoletja so se zaman upirali grofovski oblasti. Zaprte v svet jazbinskih globač pa je življenjska sila potegnila v dogajanje doline in vse domovine. Vračam se proti Žerjavu in na nasprotni strani čistega potoka opazujem mogočno pobočje Pogorelca. Slednjemu teh jazbinskih puntarjev, borcev za staro pravdo: Narovniku, Lavtarju, Krpuhu dn vsem, ki jih srečujem in spoznavam, bi stisnil roko in jim zaupal toplo, iskreno besedo. V Žerjavu, središču svinčarstva so bile že pred sto leti prve peči na grebljice za taljenje svinčene rude, ki so jo odkopavali v jamah, v neposredni bližini. Na razpolago jim je bila tudi vodna sila in kurivo, saj so prvotne peči kurili z ogljem in drvmi. Vse to so bili vplivni pogoji, da se je podjetje razvijalo v tej ozki, gorski kotlini. Ne bom se zadrževal ob topilniških dimnikih, bruhajočih svinčenožvepleni dim, ki je uničil nekdaj bogato vegetacijo, ogolil obrobne hribe gozdov, ki so segali čisto v dolino in bili prostrano domovje drvarjem, oglarjem in divjim lovcem. Danes pa se iz sicer pestrega industrij- Mežica Foto Maks Dolinšek skega okolja izbiralniških in topilniških naprav sredi skalnate puščave v ozadju ostro dviga v nebo kameniti Osterčnjakov vrh, ki navidezno zaključuje dolino. Struga Meže in cesta ob njej sta skozi globoko kotanjo našli izhod in pripeljeta potnika čez dobre pol ure mimo Mušenika v Črno. V Mušeniku so ob cesti razvaline nekdanjih fužin, dobro ohranjen grad, ki je bil pred vojno last grofa Thurna, sedaj pa je sedež lesno industrijskega podjetja in velika, moderna žaga. Skozi prijetno rudarsko naselje, ki je zraslo v zadnjih letih, prispem v Črno,^ zadnji večji kraj v dolini. Stisnjena v precej ozko kotlino pod Obistovimi pečmi in obdana z visokimi hribi vzbuja občutek, da je odrezana in veličastno samostojna. Njeno vseskozi gorato okolje v povirju Meže med Olševo (1929 m), Raduho (2062 m), Smrekovcem (1569 m), Uršljo goro (1696 m) in Peco (2126 m) vežejo sklenjeni gorski hrbti, ki se nikjer ne znižajo pod 1000 m. Zato je Črna prometno nekoliko oddaljena od sveta in jo z njim vežejo le redke poti, ki morajo prevaliti visoke prelaze. Med Olševo in Raduho ležita Spodnje Sleme (1263 m) in Zgornje Sleme (1351 m) in omogočata prehod v Savinjsko dolino. Preko Kramarice (1095 m) in čez Št. Vid na Slemenih (1065 m) pridemo v Šaleško dolino. V izrazito obrobno alpsko kotlino navalita pozimi sneg in mraz, da v srežu in ivju zacvete drevje in slednji grm. Potoki kipe in voda v strugah se dviga od Foto Maks Dolinšek Jesensko jutro — v ozadju Peca mraza. Smreke in macesni molče. Obsežne snežne poljane, odete s pršičem, nudijo prelepa smučišča in vabijo. Ko pa zabuči v gorah jug, tedaj pravijo, se tepeta zdovc (zdolec) in gornik. Ko sonce premaga zimsko silo, narasto potoki in hudourniki. Tako obišče pomlad ta gorski svet. V gorah praznuje svatovščino ruševec. Poje in se pretepa po snežnih zaplatah, da kri kaplja na bela tla. S krvavo-rdečimi rožami, z vztrajnim grguljenjem in bojevitim pihanjem vabi, zmaguje in odganja, da pozneje lahko izbira. Le malo se ustavim na trgu ob spomeniku žrtev, borb in zmag. Za svobodo padlim posvetim kratek, spoštljiv spomin in že me žene dalje, prisluškovat pomladni pesmi v gorsko svobodo, koder se je v času okupacije razživelo narodnoosvobodilno gibanje z vso življenjsko silo in doseglo vrhunec v svobodni, partizanski republiki Koprivni. Veliki, zgodovinsko pomembni dogodki so se takrat odigrali v tem karavanškem svetu. V hribovskih zaselkih, obdanih od neizmernih gozdov, so vso dobo minulih, težkih dni domovali borci narodnoosvobodilne vojske. Koprivna, Topla, Ludranski vrh, Bistra, Javorje in Jazbina so bila prva vozlišča svobodnega koroškega ozemlja in mostišča, ki so povezovala naše ljudi tu in onstran meje. Edinstveno in brez primere je bilo gibanje, ki je v enotni in uporni odločnosti družilo borce-hostnike in delovne ljudi. Hitim po poti, ob Bistri. Prsi mi širi blagodejni gozdni zrak. Med nenaporno hojo pasem oči po divjem svetu. Gozdovi, sami temni gozdovi. Planinsko okolje z večnim odmevom vetra šumi. Drevo se pripogiba drevesu. Rdeči macesnov cvet se sramežljivo dotakne visečega pajčolana ostarele smreke. Črna na Koroškem Foto Makuc |fpT mm > mm , i M& Vzpenjam se in vse bolj se mi odpira razgled na Smrekovec. Njegov dolgi, gozdnati hrbet se vleče od Kramarice in se končuje v skalovju Bele peči. Kar izza nje vstaja zobata Raduha in zapira razgled na razbite strmine Savinjskih planin. Čisto zadaj na zahodu je na videz pohlevna, a ne mnogo nižja Olševa. Na drugi sončni strani doline se vzdigujejo skalnate stene široke in ponosne Pece, katere vzhodni bregovi zopet tonejo v dolini Meže. Tam na vzhodu pa osamljena dviga svoj kraljevski vrh Uršlja gora. Nenadoma se svet odpre in pred mano se razgrne hribovska planjava Ludranskega vrha. Njive in polja segajo tja, do vznožja samih smrekovških gozdov. V soncu se kopljejo prijazne kmečke domačije. Vsa okolica je polna lepega dne. Ob robu mladega gozdiča stoji, odeta v planinski mir, vsa ostarela, ponosna priča davnih dni — Najevska lipa, kateri sem namenil prvi obisk. Mah in lišaji so ji porasli spodnji del širnega, razbrazdanega debla. Pri tleh ima lipa veliko votlino, kamor se lahko zateče 10 ljudi. Pravijo, da je stara čez 700 let. Stara lipa molči in sameva. Ležim ob robu travnika, jo občudujehi, molčim tudi jaz in pletem misli. Gledam na bližnji breg, kjer samevajo ruševine Podberške domačije. Poslopja in gospodarje je pobrala vojska. Dobro se spominjam Žepa Gutovnika in njegove žene Mojce, preprostih kmečkih ljudi. Žepa-kmeta, bukvarja in samosvojega modrijana, je ob delavnikih popolnoma prevzelo delo na domači grudi, ob nedeljah pa se je ves predal branju in razmišljanju. Delaven kakor mravlja je bil duševno tako globok in bogat, da je pred njegovimi obzorji prevzet in začuden obstal tudi šolan človek. Dati mu je moral — preprostemu kmetu, visoko priznanje. Podberška gospodarja sta široko odprla vrata svoje hiše prvim koroškim borcem in jih vesela sprejela. Njuna domačija je postala partizanski dom, ona pa vneta zagovornika svobode. Po napadu na Črno, dne 22. februarja 1944., so se borci Šlandrove brigade umikali preko Ludranskega vrha na Smrekovec. Ustavili so se pri Podberšniku z ranjenci, ki so jih hoteli tam obvezati. Nemška policija pa jih je zasledovala in komaj so se ji umaknili. Ranjence so za silo skrili in zakopali v seno na skednju. Zverska sila zasledovalcev je odkrila skrivališče. Kmalu se je na strehah pokazal ognjeni petelin. Ranjeni borci, ki so jih vrgli v plamene, so zgoreli, Žepa in Mojco so policisti pretepali. Kričali so nad njima, ju zvezali in odpeljali s seboj. Kolona je šla od upepeljene domačije proti sosedu Najevniku po onile lepi poljski stezi. Kolikokrat sta jo Podberšnika prehodila na vasovanja, v veselih in žalostnih trenutkih življenja! Ob nedeljah in praznikih se je pri lipi-starki zbirala vsa soseska na razgovore in posvetovanja. Kdo bi vedel, kolikim njunim razgovorom, kolikim razgovorom njunih dedov in pradedov je prisluškovala! Lipa je bila tisto jutro priča groznemu dogodku. Policija je Podberška gospodarja privedla na njivo. Dva strela sta počila in omahnila sta v smrt. Dva dni sta njuni trupli ležali na njivi. Nemška zver pa je po opravljenem zločinu divjala dalje po vrhu. Počasi se dramim iz težkih misli. Začutim, kako šume gozdovi v Smre-kovcu. Iz širne prostranosti zelenih smrekovih vrhov se dviga zlatorumeni oblak, ki skoroda zakrije ves dolgi hrbet. Čudežni oblak cvetnega prahu z milijoni klic, ki bude življenje, mi je silno doživetje. Čutim, kako močno živi narava, in vem, da to življenjsko kipenje opaja in plemeniti naše koroške ljudi in jim daje samorastniško posebnost. Prevzet in vesel bi najraje ostal v tem planinskem svetu in začaran obiskoval vrhove. Verujem, da se tu tudi grlica napije čiste studenčnice. Ob slapu ALEŠ MRDAVŠIC Nevihte je pesem zastala. Spet bori molčijo. Tam, iznad gora se je mavrica vzpela, zaplala v modrino neba in dahnila semkaj v ta zastor srebrni.. Slap šumi in kipi. Meglice pršijo in stene bobnijo. Kristalni se biseri v barvah prelivajo. Žvižgajo kosi, vse poje, vse poje... V mojem srcu je žalost in tuga, pretežka bolest mi je dušo zastrla. Čuj me, nebo, ti zemlja, skalovje, meni je mati v taborišču umrla — Peca — kraljica Koroške STANKO VONCINA. Mežica Niko Pirnat, Kralj Matjaž na Peci Bilo je lepo spomladansko jutro, pred mnogimi leti, ko me je Peca ponovno povabila v svoje čarobno območje. Pustil sem za seboj utrip rudniške industrije za Glančnikom in hitro dosegel gozdno tihoto v mladi kulturi pod Gmajno. Veselo je že sijalo sonce nad Encnovo domačijo, ko sem koračil nad položnimi njivami. Tu, komaj streljaj od rudnika, ni bilo več vtisa, da tu v bližini udarja tolika industrija svoj tempo delovnemu človeku in da naš človek dan in noč tu blizu krade zaklade iz Matjaževe Pece za tujce. Leso pri naslednji kmetiji mi je odprl prijazen možakar. »To je vaš grunt, kaj?« »Lepo bi bilo, da je moj, saj ga jaz gnojim, ne le z gnojem, temveč tudi z znojem. A je le grofovski.« »Ali plačate veliko najemnine?« poizvedujem. »Ne morem reči, niso pregrobi, vendar vam po pravici povem, da pri delu vselej mislim, kakšno veselje bi bilo, če bi imel zavest, da popravljam in delam za svoje.« Prav sem mu dal in odhitel. dalje preko Honžija, ki je tudi grofovski »ofar«. Kmalu sem bil v klancu »Pod Štengami«. Tu se kmalu odpre razgled proti Pliberku. Nad mestecem se lepo razloči pliberški grad. Zopet se srečujeva, a to pot na razdaljo z grofom Thurnom - Valsassinom. Večina teh grofovskih posestev so fideikomisi, nagrade so to za podporo habsburškemu tronu, ki so ga kljub podpori plemstva pred desetimi leti zrušili narodi bivše avstro-ogrske monarhije. Oholo gleda grad sem proti nam »gorjancem«. Kaže, da doba fevdalizma še ni prešla, kajti oholost grofovskih gozdarjev nam priča o tem. Od Šteng proti Riški gori mi namreč zgovorna ženica pripoveduje o grofovskih »foršt-nerjih«, ki so strah in trepet siromakov, ne morda samo onih, ki nabirajo veje in gnili les, marveč tudi nabiralcev jagod, črnic in malin. »Veste, kar na celem se je znašel ,forštner' pred menoj. Preden sem si opomogla od strahu, mi je že iztrgal iz rok oba kotliča z malinami in ju obrnil na kolovoz, ves pomazan s svežimi kravjeki,« je pripovedovala ženica. »Potem pa je vse skupaj še pohodil in opljuval. Bila sem ob celodnevni zaslužek.« Nabiranje gozdnih sadežev je bilo namreč prepovedano. Pot od vrha »šteng« je pravzaprav izprehod za oddih, ki gre v vijugah rahlo navzgor do grofovske hiše in gozdarstva na Riški gori. Tudi tu je opaziti vpliv plemstva na diplomacijo. Državna meja, ki teče po grebenu travnika, se tik ob hiši in gospodarskih poslopjih za toliko odmakne od preme črte, da ostanejo vsi objekti in logarnica na avstrijski strani, medtem ko se takoj za hlevi meja zopet povrne na prejšnjo črto. Ko zavije steza med travniki, te pozdravi na desni šegav napis na tabli: »Prijatelj, ne stopaj v travo, da te ne pogledamo ..¿a kravo.« No, trava je bila in jih udarniško tudi postavil, z delom pa bodo nadaljevali v tem letu. K zidavi transformatorja je prispeval din 50 000.—. Kot vsa leta, je njihov dom na Lubniku tudi v pretekli poslovni dobi nudil vsem obiskovalcem najboljšo oskrbo. Lani je dom po vpisni knjigi obiskalo 2571, ipo podatkih oskrbnika pa najmanj 5364 obiskovalcev. Kljub temu je konec leta izkazal 38 293 din izgube, ki jo bo društvo krilo iz amortizacijskega sklada. Upoštevati pa je treba, da je bila v letu 1957 pokrita izguba poslovnega leta 1956 v znesku 40987 din. Od ObLO Skofja Loka je društvo prejelo za elektrifikacijo doma 150 000 din podpore. Tudi markacijski odsek je bil živahen. Na novo je markiral dve poti, na več krajih obnovil markacije in kažiipotne tablice, vsa ta dela pa je izvršil v 89 prostovoljnih delovnih urah. V diskusiji so med drugimi tudi 'predlagali, naj se ustanovi postaja GRS. Ustanovili so mladinski odsek, ki naj prevzame v svoje roke bodoče delovanje mladincev ter propagirali Planinski Vestnik, ki je takoj zabeležil nekaj novih naročnikov. Na odziv je naletela tudi akcija za zgraditev Zlatoroga v Ljubljani. Ob zaključku pa je zbor sklenil predlagati PZS v odlikovanje vrsto zaslužnih in delovnih članov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Valentin Oman. Zbora so se udeležili predstavniki PLM, TVD, šole, TD, ZB in tabornikov, PZS pa je zbor brzojavno pozdravila. PD TRŽIČ. Društvo je poslovalo po odsekih, ki so bili zelo delavni. Društvo vključuje 520 članov, med temi 103 mladince in 23 pionirjev, medtem ko je štelo lansko leto le 414 članov. Porast članov je torej znaten, vendar pa društvo meni, da bo z živahnejšo propagando zajelo še več članov v svoje vrste. Društvo je organiziralo vrsto prireditev, med temi tradicionalni Bračičev in Kramarjev smuk, sankaške tekme pod Storži čem, medtem ko je Našičev smuk na Javorniku zaradi slabega vremena odpadel. Dalje je organiziralo proslavo 20. obletnice storžiških žrtev in sodelovalo pri ljubeljskih dirkah z Avto-moto društvom, ob državnih praznikih pa so priredili plezalne vaje v okolici Tržiča. Na Dan JLA so kot običajno obiskali graničarske ka-ravle, sodelovali pa so tudi pri prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice«. Glavno propagandno delo pa se je vršilo okrog izdaje prospekta »Tržiški planinski okoliš«, ki ga je društvo založilo v 5 izvodih. Organizirali so tudi dvoje reprezentativnih predavanj v izvedbi tov. Kambiča in prof. Fritza Lobbich-lerja iz Strassburga v Nemčiji. Predavanji, ki sta bili zelo kvalitetni, sta želi veliko priznanje. Propagandni odsek je sodeloval tudi z markacijskim odsekom, in tudi pri Foto klubu. Vsekakor pa bodo naloge propagandnega odseka veliko večje v tekočem letu, ko bo društvo praznovalo svoj 50-letni življenjski jubilej. Društvo je preko leta oskrbovalo postojanko na Dobrči, dom na Kofcah in dom pod Storžičem, postojanko na Brdu pa so zaradi nerentabilnosti med letom opustili. Gospodarski odbor se je resno bavil z vprašanjem dograditve doma »Titovi graničarji« na Zelenici, vendar do konkretnih zaključkov ni prišel. Poleg že prej navedenih postojank pa društvo upravlja v društvenih prostorih »Bu-fet«, ki posluje le za člane. Gradbeni odsek je izvršil razna dela v Domu pod storžičem, v Domu na Kofcah in v Kostanj cevi koči na Dobrči — to pa le v okviru svoje finančne zmogljivosti, ki v tem letu ni bila ravno visoka. Gradbeni odsek čakajo še velike naloge, predvsem izpopolnitev opreme v vseh njihovih postojankah, elektrifikacija Doma pod Storžičem, obnova vzhodnega dela koče na Dobrči, usposobitev koče na Siji planini in dograditev Doma na Zelenici. Odbor upa, da bo znaten del teh nalog izvršil v tekočem letu, zlasti pa je prepričan, da bo v tem letu pi* i šlo do dograditve Doma na Zelenici s pomočjo Turistične podzveze v Kranju. Zelo umesten je bil predlog gradbenega odseka, naj bi se društvo obrnilo na tržiško industrijo, ki naj bi vsaka opremila nekaj sob. zato pa bi imeli njeni delavci določene ugodnosti. Po vpisnih knjigah je obiskalo Dom pod Storžičem 4187, Dom na Kofcah 2495 in Kostanjčevo kočo na Dobrči 985 planincev. Alpinistični odsek je lansko leto praznoval 10-letnico svojega obstoja. V odsek je vključenih 26 članov in 3 pripravniki. Izvedel je 120 vzponov v stenah Storžiča, Triglava, Jalovca, Prlsojnika, kakor tudi v Kamniških Alpah. Vzponi so bili predvsem letni in največ do V. težavnostne stopnje. Za zimske vzpone so člani odseka preslabo opremljeni, čeravno so kljub temu v tem obdobju nekaj tur absolvirali predvsem v Storžiču. Člani odseka so se udeležili tudi alp. tabora v Vratih, kjer so izvedli 18 vzponov v Triglavu in Stenarju. Člani odseka so se dalje udeležili tudi tečajev GRS postaje Tržič in sicer v Storžiču in tečaja oziroma poizkusne reševalne akcije v triglavski severni steni in na Vršiču. Odsek oskrbuje bivak v Storžiču. ki so ga člani delno obnovili. Kot vodniki so se udeležili skupinskih društvenih izletov na Vršič in na Nanos. Postaja GRS ima 17 registriranih članov -reševalcev, ki so v preteklem letu izvršili 14 reševalnih akcij. Od teh so spravili v dolino dva mrtva, v ostalem pa je šlo za smučarske nesreče. Dva člana postaje sta tudi člana komisije za GRS pri PZS, eden od teh pa je tudi član Mednarodne komisije za GRS. Dva njihova člana sta se tudi udeležila tekmovanja v reševanju, ki ga je organizirala GRS na Poljskem. Posebno pozornost je postaja posvetila opremi, zlasti pa želi, da bi se mogla opremiti z najmodernejšimi pripomočki. Postajo vzorno vodi tov. Nadko Salta erger. V markaoijskem odseku je preteklo leto sodelovalo 10 članov. Markirali so 9 poti, delno pa jih tudi očistili. Samo v območju Do-brče so namestili 36 novih orientacijskih tablic. Odsek je napravil načrte in predloge za preureditev poti Prevalj — Dobrča ter za dokončno ureditev poti Rjava pot —Završnek — Kal —Kofce, ki so jo že začeli graditi, pa so morali delo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev opustiti. Uspeh poslovanja društvenih postojank predstavlja dobiček 235 590 din, kar je vsekakor lep napredek v primerjavi z lanskoletno izgubo v višini 117 400 din. V zahvalo za dolgoletno in požrtvovalno delo je zbor sklenil predlagati PZS v odlikovanje tri člane z zlatim in štiri člane s srebrnim častnim znakom. Najdelavnejši člani društva pa so v spomin prejeli lepo planinsko sliko. Slike so prejeli tov. Karel Globoč- nik, Boris Roblek, MaTjan Radon, Mirko Mayer, Jože Roblek, Albert Zupan, Nadko Salberger, Slavko Lukanc, Marjan Peharc, Jože Jagodic, Avgust Šlibar, Marja Vidmar in Anton Kaučič ter administrator Karel Zaletel. Posebna komisija UO PD pa je tudi predlagala, da se najzaslužnejši člani UO in sicer blagajnik tov. Anton Kavčič, tajnica Marja Vidmar jeva in načelnik gospodarskega odseka tov. Joža Roblek nagrade z denarnimi nagradami. Občnega zbora se je udeležilo 200 članov, udeležili pa so se ga in pozdravili tudi številni predstavniki oblasti, organizacij dn društev. V imenu PZS je zbor pozdravil tovariš Stanko Hribar. Predsedniško mesto je bilo ponovno zaupano dosedanjemu predsedniku in marljivemu planinskemu delavcu "tov. Karlu Glo-bočniku. IZ SEJNIH ZAPISNIKOV PZS PZS je izdala za spominsko ploščo zaslužnim trentarskim gorskim vodnikom v Trenti 181 944 din, medtem ko so prispevki nekaterih društev in ostalih znašali le 91000 din. Na predlog revizorja Drž. sekretariata za finance LRS je PZS ukinila sklad komisije za alpinizem, sklad knjižnice, sklad zaslužnih planincev in sklad za planinska pota ter jih prenesla na sklad obratnih sredstev oziroma na investicijski sklad, sklad Planinskega Vest-nika in tiskovni sklad Planinske založbe pa je združila v tiskovni sklad PZS. Računski zaključek za leto 1957 je pokazal, da je imel UO PZS v preteklem letu 5 753 965 din izdatkov in 1 251204 din dohodkov. Razliko 4 502 761 din je pokrila subvencija. Proračun GRS je imel 1856 367 din izdatkov in 1 198 783 din dohodkov, medtem ko je bila razlika v višini 657 584 din tudi krita s subvencijo. Planinski Vestnik pa je izkazal 6 876525 din izdatkov ter ustvaril 3 810 465 din dohodkov, tako da je potreboval subvencijo v višini 3 066060 din. V celoti so torej imeli vsi trije proračuni 14 486 857 din izdatkov in 6 260 452 din dohodkov, celotna subvencija za kritje vseh treh proračunov pa je znašala 8 226 405 din. Članstvo v letu 1957 je izkazalo nasproti letu H956 povišek za 1405 članov, od tega 20 odraslih, 772 mladincev in 613 pionirjev, v celoti je PZS v letu 1957 po stanju svojega knjigovodstva vključevala 25 251 članov, 7962 mladincev in 5821 pionirjev, skupno torej 39 034 organiziranih članov. V letu 1956 je znašalo število organiziranega članstva 37 629, v letu 1955 pa 34 645. Od leta 1955 torej članstvo planinske organizacije stalno narašča, največji porast pa zaznamuje mladina. PSJ in PZS sta dali soglasje za odpravo PD Univerze na Češko. Odprava je bila orga- nizirana na recipročni bazi, vodil pa jo je tov. Mirko Fetih, sekretar PZS. Seje Mednarodne GRS in reševalnih tekem, ki so se vršile v Davosu aprila letos, sta se udeležila oba -člana Mednarodne komisije za GRS (IKAR) t. j. tov. dr. Miha Potočnik in dr. Robič Andrej ter dve reševalni ekipi po dva moža. V založbi Komisije za GRS pri PZS je izšla brošura O LAVINSKIH PSIH, ki sta jo priredila reševalca tov. Franc Krainer in Janez Gospodarič. Drž. sekretariat za finance LRS je po nalogu izvršnega sveta LRS nakazal PD Mežici za dograditev postojanke na Peci 1 000 000 din finančne podpore. Pri PZS se je zglasila delegacija poljske turisfcično-planinske organizacije, ki se je podrobno zanimala za organizacijo in ureditev jugoslovanske planinske organizacije, prav tako pa tudi za gospodarska vprašanja. V Kamniški Bistrici so si ogledali poslovanje postojanke. Ustroj jugoslovanske planinske organizacije jih zanima zaradi tega, ker se nameravajo tudi oni decentralizirata. Pri tej priložnosti so tudi ponudili zamenjavo planincev na recipročna bazi. Generalna direkcija jugosl. železnic je na vlogo PZS odgovorila, da ni tarifne osnove za večji popust na železnici, ker za kolektivna potovanja ni določena olajšava po starostni dobi. Članom PZS se ne more odobriti večja olajšava od 50 •/«, ne glede na to, ali gre za odrasle osebe ali mladince. PZS je namreč prosila Direkcijo jugosl. železnic v Ljubljani, da bi posredovala njeno prošnjo za večji popust na železnici vsaj za mladino, dokler ne bo rešeno to vprašanje za vse članstvo, o tej rešitvi je PZS obvestila PSJ, ki bo v stvari nadalje ukrepal. Na vprašanje PSJ, če se PZS načelno strinja s predlogom PS Srbije o medrepubliškem orientacijskem tekmovanju, pri čemer naj bi republiške planinske zveze same nosile stroške za svoje ekipe, je PZS sklenila, da je v načelu sicer za ta predlog, vendar pa pod pogojem, da delno k stroškom prispeva tudi PSJ, najmanj pa toliko kot doslej. Zavod za šolski in poučni film je sprejel v svoj delovni program film SMUČARSKA ŠOLA, za katerega so izdelali scenarij smučarski učitelji Marjan Jeločnik, Boris Kobal in Janez šuštar. Ker bo stal film okrog din 1200 000.— in zavod sam ne zmore tolikih stroškov, se je med drugim obrnil za finančno sodelovanje tudi na PZS. Le-ta se je v načelu izjavila za sodelovanje, v kolikor bo mikaven tudi za planince. Skupščine tabornikov dne 1. in 2. II. t. 1. se je v imenu PZS udeležila tov. ing. Andreja Stebi. PZS želi, da bi se letošnjega pohoda ob žici okupirane Ljubljane, ki bo dne 9. maja t. 1., udeležili v večjem številu tudi 'planinci, zlasti Še, ker bodo letošnje propozicije omogočale udeležbo vsakomur. Najboljša planinska ekipa bo poleg eventualne druge nagrade prejela tudi nagrado PZS v obliki planinskih rekvizitov. Komisija za planinska pota je načelno sprejela predlog PSJ o uvedbi jugoslovanske planinske tranverzale, ki nag bi tekla od Triglava pa do Bjelašnice. PZS se je po svojem zastopniku udeležila seje Turistične podzveze v Gorici, kjer se je veliko govorilo o planinstvu. Turistično in planinsko društvo v Bovcu nameravata namreč v letošnjem letu izvesti več prireditev, poleg tega pa namerava PD Bovec bolje urediti planinski muzej v Trenti, urediti alpine-tum Juliano, za katerega je sedaj občina namestila posebnega vrtnarja, in proslaviti 100-letnico rojstva dr. Kugyja. S tem v zvezi nameravajo tudi urediti dohod k spomeniku in njegovo ozadje. Komisija za alpinizem je poleg tega, da je izdelala okvirni pravilnik za alpinistične odseke dn pravilnik za gorske vodnike, obdelala tudi smučarsko-alpinistične ocenjevalne vožnje, smučarsko - alpinistične tabore, smučarsko - alpinistične pohode, začetniške alpinistične tečaje in alpinistične tabore ter jih s tem organizacijsko utrdila. Izdala je tudi navodila o registraciji plezalnih vzponov. Vse te pravilnike bodo pred dokončno redakcijo pregledali še alpinistični odseki. Komisija za alpinizem bo tudi letos izvedla zavarovanje svojih članov pri DOZ-u, vendar pa le pod pogojem, če bodo vsi alpinisti prej zdravniško pregledani. Komisija za alpinizem se poteguje za to, da bi letos poslala enega do dva alpinista v Kavkaz, 5 alpinistov pa v Pamir. Odpravi naj bi bili izvedeni na 'recipročni bazi z alpinisti SZ. Bavi pa se tudi z mislijo, da bi v Ortlerju ali v Dolomitih organizirala stalni alpinistični tabor, kjer je možno urjenje v ledu in granitu. Tabor naj bi obiskale vsaj tri izmene. Komisija za alpinizem je že izdelala smernice za izvedbo začetniških letnih plezalnih tečajev, enako pa jih bo izdelala tudi za zimske začetniške plezalne tečaje. Na tečaju lavinskih psov v Andermatu sta vodnika lavinskih psov prejela kar ugodno oceno; tov. Krainer odlično oceno, tov. Horvat pa prav dobro, prvi 371 točk, drugi pa 353 točk. Ker sta bila oba gosta švicarskega društva, je Komisija za GRS pri PZS povabila dva njihova funkcionarja na svoj tečaj za lavinske pse. Ker v Solčavi din v Lučah ni reševalcev, bo celjska postaja GRS organizirala v tem predelu reševalni tečaj. Komisija za GRS se tudi bavi z mislijo, da bi organizirala turno smučanje z bivakom. Tečaj naj bi trajal najmanj 5 dni in se vršil v vsakem vremenu. Prenočevali bi v šotorih. Vključili bi tudi vaje na terenu in predavanja. ZIMSKA VAJA GRS POSTAJE KAMNIK IN LJUBLJANA. V dneh 8. in 9. II. t. 1. je organizirala GRS postaja Ljubljana pod vodstvom svojega načelnika tov. Igorja Levstka na področju Kamniške Bistrice reševalno vajo, na kateri je sodelovalo 5 reševalcev iz kamniške postaje GRS, 18 reševalcev in pripravnikov ljubljanske postaje GRS, 9 alpinistov, članov AO Univerza in Ljubljana-matica ter nekaj članov Komisije za GRS pri PZS, okrog 40 reševalcev in alpinistov. Na predvečer tečaja je tov. Franc Krainer predaval o reševanju z lavinskim psom, tov. dr. Oskar Končan pa o imobilizaciji ponesrečenega in o transportu glede na vrsto poškodbe. Naslednjega dne pa so na plazu pod Mokrico vadili v transportu z Akia čolnom, z jeklenimi nosili (Marinerjem) na smučeh in na navadnih smučeh. Dalje so se praktično vadili v slabih terenskih pogojih v imobilizaciji, prenos ponesrečenca na transportno sredstvo in transport z raznimi poškodbami. Sledile so vaje z radijskimi aparati in vaje v sondiranju, popoldne je predaval tov. prof. dr. Andrej Zupančič o prvi pomoči ponesrečencu v šoku, vajo pa je zaključil prof. dr. ing. Avčin France s predavanjem o nastanku raznih vrst snega, o plazovih in o reševanju ponesrečenca izpod plazu. Predavanja so bila strokovno izredno popolna in praktično usmerjena. Razgovor v zvezi z zaključki o transportnih sredstvih, ki ga je vodil tov. dr. Končan, je pokazal, da bi bilo nujno ponovno uvesti reševalni drog, seveda v popravljeni obliki. Jeklena nosila imajo zaradi svoje upognjene linije in teže veliko bistvenih (za življenje ponesrečenca hudih) napak. So pa za sedaj še nenadomestljivi sestavni del opreme GRS. Napake izvirajo od tod, ker so konstruktorji hoteli dati reševalcem univerzalno transportno sredstvo. Predavanja o transportu, imobilizaciji, šoku so sestavni deli vsebine v skriptih, ki jih pripravlja zdravniška skupina reševalcev v Ljubljani. Zato smo tudi omenili le najvažnejše ugotovitve. Izkušnje praktičnih vaj povedo, da je Akia čoln sicer dobro izdelan (konstrukcija in material), le aluminijasta vodila so iz neustreznega materiala. Prijemala posebnih smuči za jeklena nosila so prešibka in iz neustreznega materiala. Potrebna je izboljšava. IZ SEJNIH ZAPISKOV IO CO PSJ PSJ je sprejel predlog PS Srbije, da organizira orientacijsko tekmovanje. Poveže naj se z med univerzitetni m orientacijskim tekmovanjem, če bodo za to na razpolago denarna sredstva. PSJ se je udeležil sestanka zveznega odbora za proslavo Dneva mladosti, na katerem je bilo sklenjeno, da se bo tudi letos kakor v letu 1957 organizirala štafeta. Poljsko turistično društvo in Turistična zveza Bolgarije, ki v svojih vrstah zajemala tudi planince in alpiniste, sta predložila PSJ povabilo za zamenjavo na recipročni bazi. Ponudba Poljske se nanaša na 10 do 20 oseb, Bolgarije pa na 10 oseb. Na predlog tov. Djordja Perunoviča, da se izvede jugoslovanska planinska transver-zala, je PSJ sklenil, naj o tem sklepa plenum PSJ. PSJ je sklenil, da bo na vsak način omogočil izhajanje »biltena«, pa četudi v skromnem obsegu in obliki. Ce za to ne bi zadostovala redna sredstva PSJ, ¡pričakuje prispevke republiških organizacij. Bilten naj bi začel izhajati že v začetku leta 1958 v nakladi 500 izvodov. PSJ se bo še nadalje trudil za vozne olajšave svojih članov, predvsem pa bo zahteval za mladince vozne olajšave, ki jih že imajo člani Počitniške in Taborniške zveze. Iz poročil plenumov po republiških planinskih zvezah Srbije, Bosne in Hercegovine in Črne gore sledi, da se je na teh plenumih razpravljalo tudi o članarini. V zvezi s tem je PSJ sklenil, da bo na prihodnjem svojem plenumu predlagal za vso državo enotno članarino za člane, mladince in pionirje. PSJ je razpravljal ponovno o članskih ugodnostih, ki naj bi jih imeli člani nemškega Alpenvereina na recipročni bazi v jugoslo-vanskh planinskih postojankah in sklenil, da zazdaj teh ugodnosti še ne more nuditi članom inozemskih planinskih organizacij. V zvezi z nameravano alpinistično odpravo v SZ in to 10 alpinistov na Kavkaz in 5 alpinistov v Pamir na recipročni bazi je PSJ planiral v svojem proračunu 300 000 din, ostala potrebna denarna sredstva pa naj bi prispevale republiške planinske zveze. PSJ je dobil nalogo, da se takoj prične razgovarjati s Komisijo za družbene organizacije pri SZDL in nato pošlje ponudba v SSSR. Za svoje potrebe je PSJ nabavil komplet Planinskega Vestnika. PSJ je sklenil, da se do prihodnje seje zberejo vsi potrebni podatki v zvezi s prevodom knjige HIMALAJA IN ČLOVEK v srbohrvatski jezik. Ko mu bodo znani vsi ti podatki, bo končno vel javno sklepal, ali se knjiga izda. PSJ je tudi razpravljal o ponudbi Dušana Krivokapiča o izdaji njegove knjige o Sar planini. Tudi o izdaji te knjige bo sklepal na prihodnji seji. PS Bosne in Hercegovine je pričel izdajati časopis PLANINAR. ki izhaja enkrat mesečno v 2500 izvodih, posamezni izvod po din 10.—. Časopis je zelo lepo opremljen in vsebuje poleg raznih informacij in interesantnih člankov tudi več ilustracij. PSJ je odklonil ponudbo Turističnega društva OSOGOVO, Custendil v Bolgariji, v z%^ezi z nameravano ekskurzijo po Jugoslaviji in jo odstopil Turistični zvezi Jugoslavije. Bolgarsko društvo želi, da bi PSJ kreditiral nafto za njihov avtobus s tem, da bi samo kreditiralo enako količino nafte v svoji državi jugoslovanski ekskurziji. PZS je prevzela nalogo, da razmnoži svoj pravilnik o planinskih postojankah in ga pošlje vsem republiškim planinskim zvezam v vednost in eventualno uporabo. PSJ je hkrati pozval vse republiške planinske zveze, naj zaradi intenzivnejše zamenjave izkustev, kar je sklenil tudi plenum CO PSJ, vsaka republiška planinska zveza pošilja ostalim republiškim planinskim zvezam in PSJ referate, zapisnike, zaključke in drugo gradivo s svojih plenumov, skupščine, kakor tudi važne sklepe s svojih sej, razne predpise, pravilnike, navodila, propozicije in ostalo. PSJ je prejel od Zvezne komisije za telesno vzgojo na vpogled in v izjavo razno gradivo te komisije in sicer obrazložitev o organizaciji in delu Komisije in Zavoda za telesno vzgojo, pravilnik o organizaciji in delu zvezne komisije za telesno vzgojo in uredbo o organizaciji in delu zveznega zavoda za telesno vzgojo. V zvezd z nameravano fuzijo Planinske in Smučarske zveze Srbije je PSJ zavzel negativno stališče. Sklenjeno je bilo, da se GO PS Srbije opozori na vse negativne posledice, ki bi lahko nastale s fuzijo teh dveh zvez, kar se je že pokazalo tudi pri fuziji Planinske in Smučarske zveze Bosne in Hercegovine. IO PSJ sodi, da bi PS Srbije v tem primeru prevzel nase tudi odgovornost za vodstvo smučarstva v Srbiji kot športa, ne pa množičnega zimskega planinstva. PS Srbije je priporočil, naj sklepa o fuzioniranju teh dveh zvez ne sprejme ipred redno skupščino PSJ, ki se bo vršila še to leto. PSJ je ponovno sklepal o zveznem planinskem izletu, ki naj bi se vršil v letošnjem letu, če bodo za to na razpolago potrebna denarna sredstva. Sklenjeno je bilo, da bo sprejet končni sklep šele tedaj, ko bo PSJ prejel potrebno dotacijo in ko bo rešeno tudi vprašanje finančne pomoči s strani Zveze borcev. Cim bo pričel PSJ izdajati bilten, ga bo redno pošiljal vsem društvom in vsem republiškim planinskim zvezam. Na eni zadnjih sej PSJ je bilo govora tudi o vprašanju vojaških planinskih društev. Postavljeno je bilo vpraašnje, ali se ta štejejo kot vojaške organizacije zaprtega tipa ali kot planinska društva, ki morajo biti organizirana v republiških planinskih zvezah. PSJ je prišel do zaključka, da morajo biti take skupine, če obstajajo kot društva ali odseki športnih in sličnih društev, že po splošnih predpisih včlanjene v teritorialno odgovarjajočo republiško planinsko zvezo. Če pa gre za aktiv neke vojaške edinice, kolektivno včlanjenje ne pride v poštev. SESTANEK KOORDINACIJSKE KOMISIJE ZA DELO Z MLADINO PRI PSJ. Sestanka te komisije, ki se je vršil dne 2. II. t. 1. v Beogradu, so se udeležili predstavniki mladinskih komisij vseh republiških planinskih zvez razen PZ Makedonije in Črne gore. Vodil ga je tov. Dimitrije Dedakin. Iz poročila, ki ga je podal predstavnik PZ Srbije, je razvidno, da se njihova mladinska komisija sestaja dvakrat mesečno. Mladino imajo razdeljeno na dve skupini in sicer do starosti 16 let (pionirje) In od 16 do 25 let (mladince). Najprej so pričeli z vzgojo že včlanjene mladine, kasneje pa so prenesli težišče dela na ustanavljanje skupin v društvih in srednjih šolah. Za delo z mladino je PS Srbije izdal brošuro »Program in navodila za delo z mladino«, ki je bila dostavljena vsem republiškim zvezam. Ker vlada veliko pomanjkanje kadra za delo z mladino, PS Srbije organizira tečaje in seminarje za vodje mladinskih odsekov. Zveza predlaga vzajemni obisk teh tečajev in seminarjev, ker sodi, da bo izmenjava izkustev raznih republiških zvez nedvomno pozitivno vplivala na delo. Kot najvažnejši problem, ki ga je treba čimpreje pozitivno rešiti, se šteje vprašanje popusta na železnici za mladino. Za direkcijo drž. železnic so izdelali potrebno vlogo s priporočilom PSJ, CK Srbije in Jugoslavije, Zveze študentov Jugoslavije in Zveze društev prijateljev mladine. Predstavnik PS Hrvatske je navedel, da imajo njihova društva 25•/• mladine. Ze dve leti organizirajo tabore, ki zlasti mladini omogočajo spoznavanje novih krajev, zlasti onih, kjer ni planinskih koč. Predlagal je, naj bi se taki tabori organizirali na teritoriju ostalih republiških planinskih zvez, ki naj bi Jih obiskovala tudi mladina drugih republik. Ce bi bile ostale republiške zveze s tem sporazumne, bi bilo treba izdelati program in čas trajanja teh taborišč. Tudi Hrvatska ugotavlja, da ji manjka vodniški kader za mladino. Zato organizirajo seminarje in pošiljajo inštruktorje po društvih. Eden važnih problemov pri delu z mladino je pomanjkanje šotorskega fonda. PS Hrvatske sodi, da so za taborjenje mladine nujno potrebni šotori, ker so le-ti za mladino privlačnejši od planinskih domov in koč. Predstavnik Hrvatske je predlagal izdelavo okvirnega pravilnika za delo z mladino, ki naj bi ga izdelal PSJ. Sam je prevzel obveznost, da bo načrt za ta okvirni pravilnik predložil PSJ najkasneje do 20. II. t. 1., hkrati pa ga poslal na vpogled tudi vsem republiškim planinskim zvezam. PS BiH je ustanovil mladinsko komisijo šele decembra 1957. Izdelal je pravilnik za delo z mladino, ki bo razposlan na vpogled vsem republiškim planinskim zvezam in PSJ. Po poročilu predstavnika PZS, ki je nadrobno opisal delo mladinske komisije pri PZS in mladinskih odsekov pri PD, je koordinacijska komisija sprejela sledeče sklepe: 1. da se za bodoče sestanke koordinacijske komisije pri PSJ člani te komisije bolje pripravijo in predlože potrebno gradivo, 2. naj republiške planinske zveze glede na to, da primanjkuje vodniški kader, organizirajo seminarje za vodje mladinskih odsekov, pri čemer naj upoštevajo, da je pri tem najvažnejša vzgoja in šele nato planin, tehnika, 3. da je treba vzpodbujati delo tako vodij kot mladincev s 'planinskimi značkami, diplomami, plaketami, pohvalami dtd., 4. naj društva, ki niso še nikogar poverila z delom z mladino, to store čimprej, 5. da je potrebno sistematično nuditi pomoč društvom pri delu z mladino in to z obiskovanjem njihovih sestankov, sodelovanjem pri izdelavi programov ter jim nuditi večjo materialno pomoč, 6. da se priporoči društvom ustanovitev fonda za nabavo rekvizitov, ki naj bi bili sicer društvena last, vendar pa na razpolago izključno mladinskim odsekom za njihove akcije, 7. naj bi se proučila možnost organizacije odprtih taborov. S tem v zvezi naj bi vse republiške planinske zveze izdelale koledar mladinskih taborjenj in ostalih mladinskih akcij in s tem seznanile vse ostale republiške zveze in PSJ, 8. da se je treba poslužiti raznih manifestacij in akcij, da se omogočijo medsebojni obiski, 9. da naj bi vse republiške planinske zveze pretresle možnost medrepubliških mladinskih tekmovanj, ki naj bi se končala na zveznih planinskih izletih, 10. naj bi se s sodelovanjem prosvetnih oblasti proučila možnost, kako vključiti planinske elemente v učni program, predvsem srednjih telesnovzgojnih zavodov, učiteljišč in višjih pedagoških šol, 11. Komisija je sprejela predlog PS Srbije, da vse republiške planinske zveze skupno ustanove eno ali več delovnih brigad za gradnjo avtostrade »Bratstva in jedinstva«, vendar pa bo dokončen sklep o tem sprejet šele tedaj, ko bodo ta predlog sprejele tudi vse ostale republiške planinske zveze in ko bo PSJ za to dobil soglasje CK mladine Jugoslavije, 12. Republiške planinske zveze, ki na ta sestanek niso poslale svojih predstavnikov, naj pošljejo podatke o svojem delu z mladino kasneje. s HJ H—« »J m p i—» > O M fc M > O J M 0 a »>3 1 « O g o 0 Predajte se športu in užitkom, ki vam jih nudi lepa pri roda! Na opreznost nikar ne pozabite riziko pa predajte zavarovanjuI Zoper nezgode, za primer smrti in doživetja zavaruje: Državni I zavarovalni zavod O M M Telefon 39-121 Zastopniki v vseh večjih krajih ŽELEZARNA RAVNE TOVARNA PLEMENITIH JEKEL PROIZVAJA: iz vseh vrst SM in elektro-jekla: Jeklene ulitke od 0,5 kg do 20 ton po komadu — Izkovke do 4 tone komadne teže — Valjane profile od 5 mm do 75 mm Končne izdelke: Pneumatsko orodje vseh vrst in rezervne dele (vrtalna kladiva, livarski nabijači, kladiva za čiščenje in dletenje, brusilni stroji itd.) — Industrijske nože za lesno, papirno, tekstilno, tobačno in kovinsko industrijo; nože za industrijo ognjevzdržnega materiala — Krožne žage in segmente za hladno rezanje kovin — Kolesne dvojice. za jamske in gradbene vagonete — Vzmeti, listnate in spiralne, za avtomobile, vagone in stroje — Krogle in cilpebse za mletje cementa in rude — Brzorezno orodje: strugarski noži, spiralni svedri, rezkarji itd. iz standardnih vrst BRW, BRC in BRW 2 — Valje za hladno valjanje kovin do 550 0 OPRAVLJA USLUGE: Mehanska obdelava, groba in fina, po naročilu za ulitke in izkovke — Termična obdelava: kaljen je, poboljšanje, cementiranje naročenih in poslanih komadov Informacije in navodila za izbiro, obdelavo, predelavo, termično obdelavo ter uporabo naših jekel — Strokovni tečaji za brusilce industrijskih nožev in kalilce — Na razpolago katalogi in prospekti RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENIJA-JUGOSLAVIJA Moderno in elegantno obutev v prvovrstni kvaliteti in v vseh vrstah izdelave Vam nudi Tovarna TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE SATURNUS LJUBLJANA Čestita vsemu delovnemu ljudstvu Proizvaja: raznovrstno pločevinasto embalažo za k prazniku 1. maja prehrambeno, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-pločevine. Artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršilce itd. » Dele za avtomobile in bicikle: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, avtoogledala, žaromete, zvonce in zgoščevalke za bicikle. Elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kaloriferje. Litografirane plošče in eloksirane napisne ploščice. GROSISTICNO TRGOVSKO PODJETJE 44 LtoM ŠEMPETER PRI GORICI PREHRANA IN INDUSTRIJSKO BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE „tesnilka" tovarna tesnil in plastičnih mas Medvode se priporoča s svojimi proizvodi iz plastičnih mas in tesnil za avtomobile, paro in vodo OPEKA 2 M trgovsko podjetje z gradbenim materialom na dehfelo in drobno Ljubljana Vošnjakova 16 M o obvešča cenjene odjemalce, da sprejema naročila za ves gradbeni material, posebno pa še za: zidno, strešno, votlo opeko, cement, apno, trstiko, izolit, salonit, lesonit plošče i.t.d. UVOZNO IN TRGOVSKO POD3ETDE Slovenija avto UVOZ IN PRODAJA NA VELIKO motornih vozil vseh vrst, nadomestnih delov za motorna vozila, dvokoles ¡n njih nadomestnih delov, avtogum, splošnega in električnega avtomateriala, avtomobilskega orodja in pribora ter gradbenih strojev domače proizvodnje Ljubljana, Prešernova c.40 „Dahnacifa cement SPLIT - SOLIN Pošt. pretinac : 218 Telegrafska adresa : CEMENTEXPORT SPLIT Uprava: Solin, tel: 35-56, 35-57 Komercijalni odjel : Split, Ulica Lole Ribara 21, tel: 22-68 32-27, 32-47, 24-68 PROIZVODI ZA DOMAČE I VANJSKO TR2IŠTE: CEMENT: PC 250 i PC 350 PORTLAND CEMENT BSS 12/1947, ASTM C-150 TYPE 1, PUCOLAN CEMENT ZA PODMORSKE RADOVE, RAPID HARDENING CEMENT AZBESTNO-CEMENTNE PROIZVODE „SALONIT": VALOVITE I RAVNE PLOČE, TLAČNE I KANALIZACIONE CIJEVI, FAZONSKE KOMADE ZA CI3EVI OTEL SLON LJUBLJANA hotel restavracija kavarna slaščičarna bar bife in kopališče se priporoča vsem ljubiteljem planin za cenjeni obisk Ljubljana Čufarjeva 16 LR Slovenija - P. o. b. 14, tel. 30-306, 30-307, 30-308 ///// '//// w l Tovarna proizvaja: kartonažne izdelke vseh vrst za reprodukcijo, industrijo, obrt itd. Izdelke iz papirja: serviete, toaletni papir, zvitke za blagajne in računske stroje, mape ter registratorje, lončke za živila itd. Cevke: mehke in trde za tekstilno industrijo, kartonske cevi, doze, „steklenice", sode itd. t TOVARNA BARV IN LAKOV MEDVODE dobavlja najboljša premazna sredstva za vse panoge industrije Nudi široko izbiro lakov in emajlov za potrebe mornarice, industrije voznega parka (kolesa, motorje avtomobile, kamione, trolejbuse itd.), hidroenergetskih naprav železnic, finomehanike in lesne industrije, kemične industrije , glede na specialne premaze odporne proti najrazličnejšim vplivom kemikalij in visoke temperature itd. Proizvodnja vseh sredstev bazira na izboru najboljših klasičnih materialov In najsodobnejših surovin Izvrstne antikorozivne zaščite, vzdržljivi, odporni in trdni filmi ki uvrščajo »Color« v vrsto najsodobnejših proizvajalcev barv in lakov Zahtevajte prospekte, vzorce in pojasnila! a a >IZ) o >V5 > a s C« S S t* c« O Najbolj §e PODPLATNO USNJE, KOMERČNO IN GOODEYAR, VSE VRSTE BOKSOV, ČRNEGA IN BARVASTIH, DULLBOKS ZA SPECIALNE SMUČARSKE ČEVLJE, MASTNO, CU-GOVANO IN NEKRIŠPLOVANO KRAVINO TER SVETOVNO ZNANI LIKANEC KUPITE NAJCENEJE V TOVARNI USNJA V ŠOŠTANJU POSTREŽBA TOČNA IN HITRA Jamstvo kvalitete! ISKRA tovarna elektrotehničnih In finomehaničnih izdelkov Kranj I »ISKRA« telefonske aparate »ISKRA« ojačevalne naprave »ISKRA« prenosne kinoprojektorje za 16 mm film zahtevajte v planinskih postojankah sodobne: Me*"* JESENICE PROIZVAJA CEVI: vodovodne plinske parovodne konstrukcijske pohištvene pancirne v dimenzijah 1/8 »—3« spojke za cevi loki za cevi ZAHTEVAJTE KATALOG PROIZVODOV ŽELEZARNE JESENICE!