cena 6,00 din

Dštnina plačana v gotovini

Tekoči račun 50 103-603-50 480

Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk, Kočevje

Revijo sofinancira Kulturna skupnost Slove¬

la dinamični posnetek je nastal med tekmovanjem radijsko vodenih modelov pod dvora¬
no Tivoli v Ljubljani. Če bi ne bilo zabrisane človeške figure v ozadju, bi skoraj verjeli,
da gre za sliko s pravega tekmovanja. V prihodnjih številkah bomo objavili še več po¬
dobnih fotografij, zato računamo na vaše sodelovanje. Mladi fotoamaterji, pošljite nam
svoje fotografije izdelkov s tekmovanj in razstav. Edini pogoj za objavo je kvaliteta po¬
snetka in aktualnost dogajanj.

TIM — revija za tehnično in znanstveno
dejavnost mladine

Izdaja Tehniška založba Slovenije, Ljubljana,
Lepi pot 6

Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vuka-
din Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek,
Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvin-
šek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka
Zupančič.

Odgovorni urednik: Božidar Grabnar

TIM izhaja 10-krat letno. Celotna naročnina
60,00 din, posamezna številka 6,00 din. Na¬
klada 14 500 izvodov.

Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana,
Lepi pot 6, pp 541-X.

poštnina plačana v gotovini

TIM

■74I75

BESEDA ZA UVOD ••

Že spet stara pesem, boste rekli, ko
boste prebrali teh nekaj vrstic za uvod.
Pa vendar se spodobi, da tako kot
vsako leto, tudi letos spregovorimo
nekaj besed o letniku, ki je pred nami.
Kar lep čas se nismo videli in medtem
ste se gotovo dodobra odpočili za
napore, ki vas čakajo v novem
šolskem letu. Za to pa, da ne bo ves
čas samo šola in učenje, bomo
poskrbeli mi, pri TIMu. Enkrat na mesec
vam bomo postregli z obilico načrtov
in zanimivega branja. Poskrbeli bomo,
z eno besedo, za vaš aktivni počitek,
kot se temu pravi po novem.

Preden ste začeli z branjem tegale
uvoda, si gotovo niste mogli kaj, da bi
na hitro ne prelistali pričujoče številke.
Pri tem ste najbrž že sami ugotovili,
da ostaja TIM slej kot prej tak, kot ste
ga bili vajeni doslej, da pa vendarle
prinaša tudi nekaj novosti. Na prvih
straneh boste našli rubriko NAŠ
INTERVJU. Ta pravzaprav ni nova, saj
je pred časom že imela svoj prostor
v TIMu. Odločili smo se, da jo zopet
uvedemo, predvsem zaradi tega, ker
nam na skoraj idealen način omogoča
neposreden stik z vami. V njej bomo v
devetih številkah predstavili po enega
vaših vrstnikov. Kdo ve, če se lepega
dne ne boste tudi vi znašli med temi
izbranci. Preglejte kritično svoje izdelke
in sploh svojo dejavnost na področjih,
o katerih piše naša revija. Če boste
pri tem ugotovili, da bi vaše delo in
izdelki utegnili zanimati širši krog
naših bralcev, nam kar sporočite.
Obiskali vas bomo, se z vami
pogovorili, fotografirali vaše izdelke in

nato vse skupaj objavili v TIMu.
Prepričan sem, da je med vami veliko
takih, ki že dalj časa spremljate našo
revijo, zato me ne skrbi, da se ne
bi našlo sodelavcev za to rubriko.
Nova je tudi rubrika o varstvu narave.
O tej temi se zlasti v zadnjem času
vse več govori in piše in to upravičeno,
saj postaja varstvo narave za človeštvo
življenjskega pomena. Najbrž ste
se tudi v šoli o njem že pogovarjali
in morda ste celo sodelovali v kateri
izmed akcij za njeno ohranitev. V tej
rubriki bodo o težavah, ki tarejo
človeštvo zaradi onesnaževanja iri
zastrupljanja okolja spregovorili ljudje,
ki se s temi problemi tudi poklicno
ukvarjajo. Prepričani smo, da vas bo
tudi ta snov pritegnila in da boste tudi
sami poskušali doprinesti svoj delež
pri ohranitvi naravnega okolja v vašem
kraju.

Ostalih rubrik vam pač ni treba posebej
predstavljati, saj jih gotovo že dobro
poznate. Trudili se bomo kot doslej,
da bi bil TIM čimbolj pester in bogat,
tako da bo vsakdo izmed vas vedno
našel nekaj zase. Na koncu naj dodam
le še tole: sodelujte pri oblikovanju
TIMa, svetujte, kritizirajte, zahtevajte,
predlagajte. Če bodo vaši predlogi
in nasveti dobri, jih bomo tudi
upoštevali. Veseli bomo tudi, tako kot
doslej, vaših načrtov in prispevkov, če
bodo godni za objavo, bodo našli svoj
prostor v reviji. Le na tak način
bomo s skupnimi močmi dosegli naš
skupni cilj, ta pa je, da bi bil TIM zares
vaša revija.

B. Grabnar

TIM 1 74 75 1

NAŠ INTERVJU

Kot smo omenili v uvodni besedi, letos
spet uvajamo rubriko NAŠ INTERVJU.
Za začetk vam predstavljamo Francija
Stroja iz Dvorske vasi na Gorenjskem.
Franci pravzaprav ni več vaš vrstnik, saj
že cela tri leta ne drgne več osnovnošol¬
skih klopi. V opravičilo pa naj povem,
da so izdelki, ki jih je naredil, nastali, ko
je hodil še v osnovno šolo. Po tej plati
torej kljub temu sodi v okvir naše revije.
V prihodnje pa tako ali tako pričakuje¬
mo, da se boste množično odzvali našemu
vabilu k sodelovanju. Vrnimo se zdaj k
našemu intervjuvancu. Nanj nas je opo¬
zoril njegov nekdanji profesor na osnovni
šoli, tov. Stanko Lapuh, s katerim sva ga
tudi skupaj obiskala na njegovem domu.
Franci živi na veliki, sodobno urejeni in
opremljeni kmetiji, na kateri se dela se¬
veda nikoli ne zmanjka. Tako mora tu¬
di naš sogovornik pridno pomagati pri
vseh kmečkih opravilih. Po besedah nje¬
govega očeta, ima Franci še posebej smi¬
sel za stroje, zato mu je prav pri delu z
njimi v veliko pomoč. Tako tudi ni čud¬
no, da je letos z odliko končal srednjo po¬
klicno šolo v Kranju (izučil se je za stroj¬
nega ključavničarja), in bil zato oproščen
zaključnega izpita.

Toda poglejmo nazaj, v čase, ko je še
trgal hlače v šolskih klopeh in ga je ne¬
ustavljivo razganjala »novatorska« vne¬
ma. Računalnik, ki ga vidite tudi na sli¬
ki, je izdelal v sedmem razredu osnovne
šole.

Prisluhnimo torej, kaj nam je o njem po¬
vedal sam:

»Ta čas me je zelo zanimala elektroteh¬
nika, in tako sem prišel na misel, da bi
si izdelal napravico, s pomočjo katere bi
lahko s spajanjem pravilnega tokokroga
preverjal rezultate pri množenju števil od
ena do deset, ter pri tretjem korenu šte¬
vil od 1 do 30. Kakšne posebne litera¬
ture nisem imel, tako da lahko mirno re¬
čem, da je to moj izdelek od začetka do
konca, saj je od zamisli oz. načrta pa do
izvedbe moje delo. Pač pa mi je veliko

pomagal z nasveti tov. Valentin Krivic, ki
me je takrat učil tehnični pouk.«

Na vprašanje, če se je tudi prej kaj
ukvarjal s podobnimi rečmi, je odgovo¬
ril takole:

»V petem razredu sem izdelal maketi rud¬
nika in pristanišča. Maketa rudnika je bi¬
la opremljena z dvigalom na ;  elektromo-
torček, maketa pristanišča pa je bila v
celoti signalizirana. Pa tudi sicer sem na¬
pravil več drobnih izdelkov, ki pa so se
žal izgubili.«

Potem pa je stekla beseda o njegovem
najljubšem izdelku, to je o njegovem av¬
tomobilu, če ga lahko tako imenujemo.
Tole nam je povedal o tem, kako je to
nenavadno vozilo nastajalo:

»Na misel, da bi si sam izdelal avtomobil,
sem prišel v osmem razredu osnovne šo¬
le. Takrat še ni bilo pri hiši avtomobila,
zato je bila želja še toliko močnejša. Mi¬
sel mi ni in ni hotela iz glave (kasneje

2 TIM 1 74(75

je priznal, da je celo šola nekoliko trpela
zaradi tega). V začetku sem se razgledo¬
val okoli, da bi kje staknil kakšen odslu¬
žen avtomobil in ga usposobil za vožnjo.
Kmalu pa se je izkazalo, da bi bilo to
predrago za moj žep. Kljub temu pa ni¬
sem odnehal. Nekje sem iztaknil staro
motorno kolo znamke Prima in ta mi je
potem služila za osnovo pri izdelavi tega
vozila. Od motornega kolesa sem upora¬
bil samo stroj in vsa tri kolesa, vse osta¬
lo pa sem skonstruiral sam, izdelal pa ob
pomoči kovača v bližnji vasi (Zapužah).
Doma razen starejšega brata, ki mi je tu¬
di finančno pomagal, ni nihče vedel za
moje početje. Ker pa sem pogosto
izostajal od doma, saj me je delo

čisto prevzelo, se je za vso reč za¬
čel zanimati oče, in seveda tudi kma¬
lu izvedel, kaj imam za bregom.
Rezultat pa je bil ta, da mi je prepovedal,
da bi se še naprej ukvarjal s svojim »pro¬
jektom«. No, meni ta prepoved ni šla do

živega, čez čas sem se z vso svojo ropo¬
tijo preselil (ali »zbasal«, kot je lepo po
gorenjsko povedal), k drugemu kovaču v
vas Zgornji otok. Kot vidite, ima pri tem
kovač važno vlogo, to pa zaradi tega, ker
je na mojem avtomobilu praktično vse
razen že omenjenega stroja in koles na¬
rejeno ročno. Tu sem potem srečno do¬
končal svoje vozilo in ga opremil z vsem
potrebnim, tako da se lahko kadarkoli
podam z njim na cesto, saj v celoti ustre¬
za varnostnim in cestnoprometnim pred¬
pisom. Še danes je v brezhibnem stanju
in čeprav je zdaj že fičko pri hiši, se kdaj
pa kdaj še popeljem z njim. Posebej pa mi
pride prav, kadar se je treba o pustu po¬
peljati na maškarado na Bled. Lansko
leto sem ga opremil še s »televizijsko«
kamero, tako, da je bilo prav zabavno.«
Njegova stara mati, ki je ves čas živahno
sodelovala v pogovoru, je pripomnila, da
sta se »z Janijem (to je njegovim starej¬
šim bratom) celo v Tržič vlekla«. Potem
sva se s Francijem popeljala še na de¬
monstrativno vožnjo, tako da sem se za¬
res prepričal, da avtomobil ni od muh.
Doseže celo hitrosti do 80 km/h in ker
je vozilo kabrioletne izvedbe, me je po¬
šteno prepihalo.

Tačas so se razmere za Francija že ure¬
dile, saj mu oče ne brani več, da bi se
ukvarjal s svojo priljubljeno dejavno¬
stjo, nasprotno, pomagal mu je urediti
dobro opremljeno delavnico, v kateri bo
v prihodnje nastalo še marsikaj zanimi¬
vega.

Poslovimo se za tokrat od njega in mu za¬
želimo še veliko uspeha pri delu. Prihod¬
njič pa bomo spregovorili o dveh (prav¬
zaprav treh) navdušenih modelarjih s
skrajnega severnega konca naše domovi¬
ne, iz Slovenj Gradca.

B. Grabnar

MALI OGLAS

Prodam desetkanalni proporcionalni RC
oddajnik in kompletni osemkanalni spre¬
jemnik za daljinsko vodenje znamke
GRUNDING-VARIOPROP. Cena 3700,00
dinarjev.

Koritnik Tomaž
Rutarjeva 5 b
Ljubljana, tel. 22-945

TIM 1 74)75 3

PRVI KORAKI

oo

kolo

Tončka Zupančič

V letošnjem letniku bodo Prvi koraki
drobna zgodba v nadaljevanjih. V sredi¬
šču dogajanja bo vaše priljubljeno vozi¬
lo kolo.  V devetih nadaljevanjih vam
bomo odkrili marsikaj zanimivega o
zgradbi in opremi kolesa ter vas popelja¬
li skozi zgodovino v naš vsakdanji pro¬
metni vrvež. Kdor še ne zna sedeti na
sedežu, loviti ravnotežja in vrteti pedala,
bo to moral spoznati doma na dvorišču.
Iz knjig se ne moremo naučiti voziti
kolesa. Lahko pa se ob čitanju prepriča¬
mo, če je naše ravnanje med vožnjo pra¬
vilno. Izboljšamo lahko tehniko vožnje,
naučimo se vzdrževati kolo in utrdimo
svoje znanje o prometnih zakonitostih.
Naj vas že znane ugotovitve ne odvrnejo
od pazljivega čitanja. Pogosto je naše
znanje o vsakdanjih stvareh površno, ker
so nam tako znane in domače, da o njih
ne razmišljamo več.

DELI KOLESA IN OPREMA

Prepričajmo se, če znamo pravilno po¬
imenovati dele kolesa. V desnem stolpcu
zgoraj so deli poimenovani, na sliki pa so
ob delih krogi. Vanje vpišite številko ti¬
stega dela. Enako rešujete nalogo ob
sliki, ki predstavlja opremo kolesa.

1 okvir

2 krmilo

3 sedež

4 blatnik

5 prednje kolo

6 zadnje kolo

7 veriga

8 pedalo

9 gonilno kolo

Narišite na risbo kolesa vso opremo na
prava mesta. Vsak skrben kolesar bo
svoje kolo opremil še z zračno tlačilko,
vzvratnim zrcalom, v torbico pod sedež
pa bo pripravil potrebno orodje in pribor
za krpanje zračnic.

1 zvonec

2 odbojno steklo

3 zadnja zavora

4 prednja luč

5 prednja zavora

6 odbojno steklo na pedalu

Vsak del kolesa si bomo posebej ogledali,
ga opisali in proučili. Spregovorimo naj¬
prej o okviru in krmilu.-

4 TIM 1 74 75

OKVIR je del kolesa, ki nosi in spaja
vse ostale dele. Biti mora izredno prožen
in trden, zato je narejen iz jeklenih cevi.
Zakaj okvir ni narejen iz polnih palic
okroglega prereza? Odgovorili bomo po
poizkusu:

Razpolovite list papirja. Prvo polovico
ob svinčniku, zvijte v cev, iz druge ob
tenki pletilki oblikujte tesno zvit papir v

palico. Svinčnik in pletilko odstranite.
Pripravite žeblje ali vijake za breme. Na
vrvico pritrdite jogurtov kozarček. Palico
iz papirja položite na dve razmaknjeni
klopi in nanjo obesite vrvico s kozarcem.
V kozarec polagajte žeblje toliko časa,
da se bo palica pod bremenom prelomi¬
la. Vsebino kozarca stresite na poseben
kup in ko boste ponovili poizkus s cevjo,
uporabite najprej žeblje iz tega kupa.
Ste morali še kaj dodati? Prožnejša in
trdnejša oblika prenese večje breme.
Cevi in palice enake debeline se razliku¬
jejo še po teži, saj je cev votla in zato
lažja.

Nekateri deli okvira so prekriti z barv¬
nim lakom. Tako imate lahko kolo naj¬
različnejših barv. Nekateri deli niso pre¬
kriti z lakom, ampak se kovinsko sveti¬
jo. Ta mesta so prekrita z drugo kovino.
Najpogosteje uporabijo za prevlečenje
krom. Pravimo, da so deli pokromani.
Imate mogoče možnost opazovati okvir
starega kolesa? Povsod, kjer je lak odrg¬
njen, je okvir rjast. Tudi plast kroma se
na nekaterih mestih lušči in odkriti deli
cevi rjavijo. Naštejte nekaj predmetov,
ki tudi rjavijo. Iz katere kovine so? Rja¬
veči deli so vedno na zraku in pogosto
na dežju. Bomo za rjavenje obdolžili vo¬
do, zrak ali kar oba? Odgovor vam bo
dal naslednji poizkus:

Pripravite štiri kozarce, jekleno volno
(mama jo ima verjetno med zalogo či¬
stil) in strojno olje. Jekleno volno raz¬
delite na štiri pramene. V prvem kozarcu
naj bo samo volna — prepustimo jo zra¬

ku, v drugem kozarcu prelijmo pramen
z vodo, v tretjem kozarcu pa naj del
drobnih žičk jeklene volne gleda iz vode.

1.ZRAK 2. VODA 3. ZRAK IN VODA 4. STROJNO OLJE

IN VODA

Ostane še četrti del, kater,ega dobro pre¬
pojite s strojnim oljem, nato pa ga pre¬
lijte. z vodo. Vse kozarce zaprite. Že
po nekaj urah bodo na tenkih žičkah na¬
stale spremembe. Ali res na vseh? Sami
opazujte in odgovorite na zgoraj zastav¬
ljeno vprašanje. Zakaj žička, prekrita z
oljem ni rjasta? Tudi cevi pod lakom in
kromom niso rjaste. Dopolnite stavek:
Železo in jeklo ščitijo pred rjavenjem:

Zgornji poskus lahko opravite tudi z žeb¬
lji ali drugimi kosi železa. Vendar jih
morate očistiti s smirkovim papirjem,
ker so mogoče pred rjavenjem že zašči¬
teni. Kdor ve že kaj več o kovinah, je
gotovo že slišal za nerjavna jekla. Ali
tudi ta ne rjavijo zato, ker bi bila prev¬
lečena in zaščitena?

Dovolj o kovinah. Poglejmo še, kakšna
so bila prva kolesa.

MUZEJ KOLES

Začinimo kar s prvim vozilom, ki ima z
danšnjiim kolesom skupno samo to, da
stoji na dveh kolesih. Vozilo so napravili
in lahko rečemo izumili v Parizu 1790.
leta. Če se nam zdi še tako preprosto, je

bil to za tisti čas gotovo velik izum. Kdo
bi si drznil misliti, da lahko človek ob¬
drži ravnotežje na dveh kolesih. Vozilo
je bilo v celoti iz lesa. Gred, na kateri so
sedeli, so spredaj okrasili z levjo, jelenjo

TIM 1 74!75 5

ali konjsko glavo, že na prvi pogled ste
lahko ugotovili, da vozilo nima pedal.
Noge so imeli torej na tleh. In še kako
so jih tam potrebovali. Premikali so se
namreč tako, da so se od tal odganjali.
Posebno močni so lahko dosegli tak za¬
let, da se jim kar nekaj deset metrov ni
bilo treba odganjati. Dvignili so noge in
lovili ravnotežje. Nad sprednjim kole¬
som so sicer imeli prečno palico za ro¬
čaj, vendar to še ni bilo krmilo. Ta
sprednji del je bil trdno zvezan z gredjo
na kateri so sedeli. Med vožnjo torej ni¬
so mogli spremeniti smeri — vozila ni¬
so mogli krmiliti. Kar težko si danes
predstavljamo mlade plemiče na okor¬
nih in neokretnih lesenih kolesih sredi
parka.

NALOGA ZA KONSTRUKTORJE

Ko sem zgoraj opisovala vožnjo z odga¬
njanjem od tal, ste se gotovo spomnili
na leseno, še danes priljubljeno otroško
vozilce — skiro. Saj še ni tako dolgo, ko
ste se z njo poganjali po dvorišču. Ven¬
dar ima skira, čeprav tako preprosta,
veliko prednost — ima krmilo. Vsako
vozilo mora imeti krmilo, saj le tako
lahko vozimo naravnost, zavijamo v le¬
vo ali v desno. Sprednji del z ročaji
mora biti torej gibljiv. Zvezni del krmila
z ostalimi deli okvira mora biti tako
oblikovan, da se krmilo v njem vrti. Ta
zvezni del imenujemo zgib ali členk.

Opazujte ta zgib na kolesu. Opazujte ga
na skiri. Izdelajte model skire po prilo¬
ženem načrtu iz vezane plošče, zgib pa
oblikujte iz pločevine. V vrtišče vstavite
žebljiček, katerega spodaj podložite.
Gibljivi zgib krmila lahko oblikujemo
tudi drugače. Na sliki je nekaj členkov
narisanih. Ali bi lahko vsakega uporabili
na našem modelčku. Poizkusite izdelati
drugačen zgib.

če imate doma sestavljanko Mehanoteh-
nika, sestavite model skire iz elementov
sestavljanke. Zgib na tem modelu bo

prav gotovo drugačen od vseh zgoraj
narisanih. Boste znali izbrati prave dele
brez navodil?

VZDRŽEVANJE KOLESA

Preden ste kolo kupili, ste gotovo doma
pripravili prostor za shranjevanje, če
želite svoje kolo ohraniti, je zelo po¬
membno, kako in na kakšnem mestu bo
shranjeno. Prostor naj bo suh in zračen.
Na steno pričvrstimo dva močna kavlja
in kolo — posebno čez zimo, obesimo.
Nikdar ne shranjujemo umazanega ko¬
lesa. Posebno pa moramo biti pazljivi,
če nas je med vožnjo namočil dež. Po
današnjih poizkusih boste verjetno raje
prijeli v roke krpo in vse dele dobro
zbrisali. Za čez zimo pa je prav, če vse
dele obrišete z naoljeno krpo. Seveda
morate spomladi pred uporabo kolo do¬
bro obrisati, da si ne boste naoljili ob¬
leke.

Dober kolesar se nikoli ne bo podal na
pot, ne da bi svoje kolo pregledal. Če
smo se danes pogovarjali o okviru in
krmilu, poglejmo, kdaj sta oba v brez¬
hibnem tehničnem stanju. Okvir ne sme
biti nikjer zvit ali celo počen. Oboje se
zgodi ob nezgodah ali če kolo pade. Bo¬
dimo zato pazljivi, ko kolo postavljamo.
Ne naslanjajmo ga na zid niti ob drevo.

6 TIM 1 74|75


Kolo mora imeti stojalo in nanj ga naslo¬
nimo. Najbolj varno pa bo v okviru za
parkiranje. Krmilo mora biti v vrtišču
dobro gibljivo, zato zgib večkrat naolji¬
mo s strojnim oljem. Ročaja na koncu
krmila morata dobro tesniti. Zdrsljiv ro¬
čaj nas iahko med vožnjo zmede in za¬
grešimo lahko nepopravljivo napako. Vi¬
šina krmila mora biti primerna vaši ve¬
likosti.

KOLESARJI IN CESTA

1. Velikost kolesa mora biti primerna ve¬
likosti kolesarja!

2. Kjer ni kolesarske steze, je kolesar¬
jem namenjen 1 meter cestne površine
na skrajnem desnem robu.

3. Krmilo držimo čvrsto z obema rokama
ali ob nakazovanju spremembe smeri
z eno roko.

4. Kje stoji prometni znak

Komu je namenjen  .

Kaj označuje  .

5. Kje stoji prometni znak

Komu je namenjen  .

Kaj označuje  .

6. Kje stoji prometni znak

Komu je namenjen  .

Kaj označuje  ...

TIM 1 74(75 7

MODELARJI

»suzana« tekmovalna jadrnica K razreda

Tone Pavlovčič

Velikost priloge mi je omogočila podati
vam vse dele v naravni velikosti in to
dele za kar precej veliko jadrnico. Za¬
čenjamo novo šolsko leto in počitnice so
že za nami. Mnogi med vami ste se z
modeli katere ste izdelali po načrtih ob¬
javljenih v TIMu udeležili raznih tek¬
movanj. Morda pa ste mnogi samo od
strani opazovali taka tekmovanja in si
želeli, da bi lahko tudi sami imeli, svoj
model, s katerim bi lahko dosegali uspe¬
he oziroma se zabavali v svojem prostem
času. In za tople poletne dni ob vodi je
model jadrnice res najlepši.

Toda imeti jadrnico med počitnicami po¬
meni pričeti z delom že sedaj, kajti delo
kateremu pravimo »konjiček« mora dati
vso prednost učenju in predvsem dobre¬
mu uspehu v šoli.

Letošnja prva priloga vam torej nudi
pravi model tekmovalne jadrnice v pio¬
nirskem razredu »K« in na drugi strani
načrt za kamion prekucnik, ki bo pred¬
vsem našim mlajšim naročnikom služil
za razvedrilo din zabavo.

Pa ostanimo pri jadrnici!

Pravila katera omejujejo gradnjo so do¬
kaj skromna in se nanašajo predvsem
na dolžino korita, ki ne sme biti
daljše od enega metra in na površino
jader, ki ne sme biti večja od 42 dm 2 .
Tretja omejitev pa se nanaša na tekmo¬
valca, ki ne sme imeti več kot 14 let.

Vse potrebne dele sem vam torej nari¬
sal v naravni velikosti in vam jih je po¬
trebno le prerisati na vezan les debeline
5 mm. Seveda pa morate pri vsem tem
paziti na letnice lesa, ki morajo po¬
tekati tako, kot so zarisane na načrtu.
Pri srednjem delu korita — kobilice —
potekajo po dolžini in na spodnjem delu
bo nato svinec, ki jih bo stisnil, da se

les ne bo mogel zviti, na zgornjem delu
pa kobilico zapre konstrukcija korita in
se tudi na tej strani kobilica ne bo mo¬
gla zviti. Tudi rebra imajo svojo dolo¬
čeno vlogo in sicer morajo držati oplato
tako, da dobi korito svojo pravilno ob¬
liko na obeh straneh, to je na obeh bo¬
kih. In tako obliko dobi le takrat, ko so
rebra pravilno postavljena in takrat, ko
se rebra ne zvijajo. Ne bodo pa se zvila,
če boste upoštevali letnice lesa. Letnice
morajo potekati z boka na bok, le tako
jih letvice ne morejo zviti. Tudi pri delu
11. — so letnice pomembne, ker ti štirje
deli spajajo vse tri dele okvirja korita
med seboj in če bi letnice na njih pote¬
kale po dolžini, bi se kljub lepilu na
spoju zvilo ali pa celo prelomilo. Torej
bo najbolje, da vse prerišete tako, kot
sem vam narisal na načrtu.

Sama izdelava vam verjetno ne bo dela¬
la preveč težav, kajti vsako rebro ima v

8 TIM 1 74 75

okvirju že določeno mesto in zato ne bo
prišlo do pomote, priporočam pa vam, da
najprej vstavite obe rebri št. 3 in št. 4,
nato okvirje med seboj spojite in na
spojnih mestih prilepite z obeh strani
dele 1, katere potisnete vse do rebra.
Z lepilom namazan® dele stisnite sku¬
paj s kljukicami za spenjanje perila. In
šele potem, ko bo lepilo dobro suho, vsta¬
vite še ostala rebra, ki jih pa še ni tre¬
ba lepiti na okvir, pač pa jih samo z žico
privežite k okvirju. Nato pričnite postav¬
ljati letvice. Vedno po dve skupaj —
namreč eno na enem boku in drugo na
drugem boku. Tako letvica ne more po¬
tegniti vsa rebra k sebi in tako zviti
okvir korita. Tudi letvice privežite z žico
k rebrom in ko boste postavili in prive¬
zali vse štiri letvice, ponovno z ravnilom
in trikotnikom preglejte, če je okvir ra¬
ven in če rebra v njem stoje pravokotno
nanj. šele ko bo vse tako kot mora biti
lahko nanesete lepilo med letvice in re¬
bra. In prav tako lahko zalepite tudi re¬
bra na okvir.

Dimenzije vseh štirih letvic so: 5 X 10 X
X 1000 mm.

Dimenzije drugih dveh letvic, ki ju za¬
lepite na spodnji del reber pa znašajo:
3 X 10 X 1000 mm.

Ko bo lepilo dobro suho zgladite korito
po dolžini tako, da med rebri in letvica¬
mi ne bo stopničk. Na kljunu morate
posneti okvir vse do polovice, da bo
opiata imela močan naslon. Oplato lepi¬
te eno po eno in pazite predvsem, da bo
ravno na kljunu oster rob. Na krmi pa
naj opiata kar gleda preko rebra 7. kajti
ko boste popolnoma končali z oplatami,
boste vse kar gleda prek zadnjega rebra
ob njem odrezali in zgladili. Jadrnica bo
sedaj krajša od metra in zato prilepite
ob zadnje rebro košček lipovega
lesa in ko bo lepilo suho, odmerite preko
palube po dolžini točno 1 meter od špice
na kljunu in nato obdelajte ta kos lipo¬
vega lesa v obliko, ki bo zaključila ko¬
rito na krmi. Na ta način boste dobili
vedno točno dolžino in ne boste nikdar
imeli težav pri kasnejših meritvah na
tekmovanjih.

Ko boste imeli vse to gotovo, jadrnico
dobro zgladite in jo dobro prepojite z
zaščitnim lakom in šele nato na spodnji
konec kobilice pritrdite svinčeno utež, z
vsake strani po eno. To utež si najlažje
izdelate tako, da si najprej izdelate le¬
sen model v obliki prerezane kaplje in
lepo zglajen model odlijete v gips, v ka¬
terega nato vlijete stopljeni svinec. Obe
polovici morata biti enako težki in sicer
naj vsaka tehta po 750 gr. To je obtežba,
ki ustreza modelu za mirnejše vode,
predvsem za jezera ali mirno morje. Bolj
valovito je morje in večji je veter, večja
mora biti obtežitev, toda upoštevati mo¬
rate pri tem, da je jadrnica pionirskega
razreda in zato namenjena samo plovbi v
startnem prostoru, ki mora biti na
mirni vodi.

Jambor (smrekova letvica 15 X 15 X
X 1410 mm), mora imeti lepe ravne let¬
nice in z malim obličem jo proti vrhu
stanjšajte. Nato jd posnemite še robove
in z raskavcetm dobro zgladite. Na debe¬
lejšem koncu zabijete žebljiček, katere¬
mu odščipnite glavo in ga zgladite. Ka¬
sneje na palubi nad rebrom 3 napravite
majhno luknjico v katero boste zataknili
jambor. Jambor z vrvicami zapnete boč¬
no na tretje rebro in seveda tudi na krmi
in kljunu, tako kot je to razvidno s
skice.

Jadro in prečko krojite po merah, ki so
podane na načrtu, kar pa vam morda kot
začetniku ne bo popolnoma razumljivo,
povprašajte za nasvet tovariša, ki pou¬
čuje tehnični pouk na šoli ali pa stopite
do najbližjega modelarskega kluba in ra¬
di vam bodo svetovali.

MALI OGLAS

Kupim letalski motorček od 2 do 3 ccm
z žarilno svečko. Lahko je nov ali pa tu¬
di rabljen. Cena naj ne bi presegala 200
dinarjev. Ponudbe pošljite na naslov:
Gregorič Tomaž
Vogrsko 131
65293 Volčja draga

TIM 1 74|75 9

timov kamion
prekucnik

Tone Pavlovčič

Drugi načrt v prilogi je namenjen pred¬
vsem mlajšim bralcem revije. Model ne
bo namenjen tekmovanjem, pač pa vam
bo predvsem v zabavo in razvedrilo. In
ravno velikosti priloge se lahko zahvali¬
mo za primerno velikost kamiona. Mar¬
sikdo od vas mi je namreč pisal, da si
želi velik avto, v katerega bi lahko kaj
naložil in katerega bo mogoče lažje izde¬
lati. In večji model je res lažje izdelati,
zato, ker se pri malem modelu mala na¬
paka takoj opazi (deli se ne ujemajo),
pri večjem modelu pa se mala napaka
izgubi.

Torej za vse, ki si želijo izdelati kamion
prekucnik, zase, ali pa mlajšega bratca,
nekaj navodil.

Vsi deli so narisani v svoji naravni ve¬
likosti, to je v merilu 1 : 1 in potrebno
jih je le prerisati na vezan les debeline
5 mm, iz kosovnice pa je razvidno, koliko
posameznih delov je potrebno. Vsi deli
se med seboj ujemajo po svojem zapo¬
rednem oštevilčenju. Le nekateri deli ne

bodo šli skupaj in jim boste morali po¬
sneti robove po njihovi dolžini, kar boste
morali storiti kar sproti, ko boste prišli
do posameznega dela. Nekje pa robovi
pridejo prek drugega dela in te robove
posnamete kasneje, ko bo lepilo dovolj
suho.

Ko boste zlepili skupaj vse dele za ka-
son in kasneje, ko bo lepilo suho, vse
dobro zgladili z raskavcem, potem lahko
na kason ob zgornjem zunanjem robu
zalepite 12 mm širok rob, ki ga prav ta¬
ko izžagate iz 5 mm debelega vezanega
lesa. Od tega roba navzdol prav tako za¬
lepite koščke lesa, ki bodo predstavljali
oporna rebra kasona in s tem dajali
prekucniku večji izgled.

Luči na maski prilepite v položaj, ki je
nakazan na načrtu. In ko boste vse do¬
bro zgladili in prebarvali, sestavite kason
s spodnjim delom (šasijo) z dvema vija¬
koma, na katera privijete po dve matici,
ki ju dobro stisnete med seboj, da se
kasneje ne bi odvili.

10 TIM 1 74 75

Kolesa dobite že gotova v trgovini Meha-
notehnike v Ljubljani, Tavčarjeva cesta
2. Vsako kolo stane 1,00 dinar.

Poskušajte kamion prekucnik pobarvati
tako, kot so pobarvani avtomobili cest¬
nega podjetja v vašem kraju, ali pa tako,
kot so pobarvani avtomobili posameznih
podjetij. In če boste vaš model slikali,
nam ne pozabite poslati v uredništvo
slike!

KOSOVNICA

vodna energija
v službi človeka

Ivan Sivec

Človek je že davno spoznal, da sam ne
bo zmogel opravljati vseh težkih del, zato
je iskal rešitve, ki bi prevzele njegovo
delo. Izbral si je vodno silo in si jo kot
vir moči ukrotil in podredil tako, da
jo je speljal na vodno kolo, ki mu je
poganjalo mlinski kamen, stope, meho¬
ve itd.

Uporabnost vodnih koles je bila na moč
raznolika. Vse te naprave pa so ne glede
na uporabnost imenovali mline, saj je
bila osnova tehnične rešitve enaka, ka¬
kor pri mlinih za žito.

Tehnična izvedba vodnih koles se je že
v preteklosti izkristalizirala v tri smeri:

1. kolesa na lopate ,in korce,

2. izvedba glede na višino dotoka na vod¬
no kolo,

3. izvedba glede na lego osi.

Kolesa na lopate so zgrajena tako, da so
na lesenem kolobarju vstavljene lopate,
v katere udarja voda, ki priteka po reč¬
ni strugi pod vodno kolo ali v višini nje¬
gove osi.

Pri izvedbi koles na korce pa so vstavlje¬
ne med dvojni kolobar pregrade, v katere
se zliva voda in s svojo težo obrača.
vodno kolo. Voda pada z višjega položa¬
ja, tako da je smer vrtenja v smeri toka,
pri natoku pred njegovo vertikalno osjo
pa je njegova smer vrtenja obratna.

Višina dotoka

Izvedbe glede na višino dotoka vode na
vodno kolo so dobile tako tudi svoja ime¬
na.

1. Kolesa na zgornjo vodo imenujemo
tista, pri katerih priteka voda na vodno
kolo z višjega položaja. V primeru vrte-

TIM 1 74 75 11

nja, ki je obratno smeri vodnega toka,
so to kolesa na hrbtno vodo. V obeh
primerih so grajena na korce.

Vodna energija se izrablja zaradi njene
posebne lege, dvignjene nad spodnjo rav¬
nino njenega iztoka. Tako posebno lego
vode (teles), ki zaradi teže in navpične
razdalje vsebuje energijo, imenujemo
potencialna energija.

Vodna kolesa na zgornjo vodo

2. Pri kolesih na lopate je značilno, da
voda učinkuje na lopate v spodnjem de¬
lu radija kolesa s svojo hitrostjo. Tem
pravimo kolesa na spodnjo vodo. Zgraje¬
na so za manjše padce, pri katerih se
izkorišča hitrost vodnega toka. Voda vse¬
buje energijo zaradi hitrosti. Tako ener¬
gijo imenujemo kinetična energija.

Vodno kolo na spodnjo in srednjo vodo

3. Izvedba koles, pri katerih priteka voda
v višini radija kolesa, imenujemo kolesa
na srednjo vodo. Grajena so na lopate
ali na korce. Gradili so jih tam, kjer je
bila količina vode srednje velika iin ne
prevelik padec. Takšna kolesa izkorišča¬
jo deloma potencialno, deloma kinetično
energijo.

Lega osi kolesa

Glede na lego osi vodnega kolesa sreča¬
mo pri izkoriščanju vodne energije dvoje
izvedb.

12 TIM 1 74|75

a) Najpogostejša izvedba je navpična po¬
stavitev kolesa z vodoravno osjo. Ta si¬
stem je danes ohranjen pri Peltonovih
turbinah.

b) Pri vodoravni postavitvi vodnega ko¬
lesa je njegova os v navpični smeri.
Takšni mlini so se pri nas ohranili v
Bosni pod imenom vodenice. Njen sistem
srečamo danes pri Francisovih turbinah.
Vsi delovni stroji, kakor tudi mlinska
kolesa, so bila preprosta in večji del le¬
sena. S kolesom so bila sklopljena nepo¬
sredno ali s pomočjo enostavnih zobni¬
ških prestav, imenovanih palčno kolo in
preslica.

Vodno kolo na zgornjo vodo s korci in
vodoravno osjo

VODNE TURBINE

Vodna kolesa, ki jih v zgodovini tehnike
poznamo kot predhodnike današnjih
strojev, srečamo le še redko. Vrsta slabih
lastnosti, kot so: slab izkoristek, majhno
število vrtljajev, okorne zobniške pre¬
stave in neuporabnost pri večjih padcih,
so bile vzrok za iskanje boljših tehničnih
rešitev. Nešteto vodnih koles na brzicah

so zamenjale vodne turbine za proizva¬
janja električne energije. Današnji gospo¬
darski razvoj zahteva ogromno količino
električne energije. Tej zahtevi so danes
kos le velike elektrarne z Vgrajenimi
vodnimi turbinami.

Začetek proizvodnje vodnih turbin sega
na slovenskem v začetek 19. stoletja na
Dvor pri Žužemberku. Kasneje so proiz¬
vodnjo prestavili v Ljubljano, pod ime¬
nom »Strojne tovarne in livarne«. Leta
1914 je tovarna Tonniens izdelala Pelto-
novi turbini, ki še danes obratujeta na
Završnici pri Mostah na Gorenjskem.
Dediščino teh izkušenj je prevzela tovar¬
na za »livanje in izdelovanje strojev« pod
imenom LITOSTROJ.

Izmed konstrukcijskih poizkusov, do ka¬
terih je prišlo v preteklosti in so se
ohranili do današnjih dni kot osnovni
tipi vodnih turbin, so naslednji:

PELTONOVA turbina, ki je nastala v
Ameriki leta 1880 in se imenuje po 'izu¬
mitelju inž. Peltonu. Namenjena je za
velike padce in majhne količine vode.

FRANCISOVE turbine imenujemo po
konstruktorju Francisu. Nastale so v
Ameriki leta 1849 in so namenjene za
srednje visoke padce in srednje vodne
pretoke.

KAPLANOVE turbine so evropskega po¬
rekla. Konstruktor Kaplan je v Brnu
(ČSSR) leta 1919 skonstruiral turbino,
namenjeno za majhne padce z velikim
pretokom.

Kaj imajo turbine skupnega?

L Trdni del z lopatičnimi kanali za do¬
vajanje vode. Imenujemo ga vodilnik.

2. Vrtljivi del, pod imenom gonilnik, je
gonilno kolo. Ta neposredno vrti na¬
pravo za proizvajanje električne ener¬
gije — generator.

Konstrukcijski podatki so za postavitev
turbine najvažnejši. Oglejmo si le na¬
slednje:

— padec H(m)

— pretok 0 (m 3 /s)

— moč P (kW)

Zveza konstrukcijskih podatkov in vrste
turbin nekaterih naših elektrarn

KAKO IZDELAMO PELTONOVO
TURBINO

V nadaljevanjih se bomo seznanili z
izdelavo modelov posameznih tipov tur¬
bin iz preprostih materialov, ki jih boste
naredili dama ali v šolski delavnici, pri
pouku tehnične vzgoje.

V prvem delu si oglejmo Peltonovo tur¬
bino. Namesto zbiralnega jezera in tlač¬
nega cevovoda, bomo uporabili vodni
zbiralnik in vodovodne cevi v vašem
kraju. Zaključek cevovoda je kar v vaši
kopalnici ali na dvorišču. Treba vam je le
natakniti na pipo košček gumijaste cevi
in vodna energija z velikim tlakom vam
je pri roki. Potrebujemo le še turbino.

Podstavek (1) je sestavljen iz dveh pra¬
vokotno sestavljenih kosov lesa. Spodnji
naj bo debelejši, da boste vanj zarezali
dva vzdolžna reza, srednji del z dletom
izdolbli in v žleb pravokotno vsunili
zgornji del. V kolikor nimate na razpo¬
lago krožne žage za nastavitev globine
reza, si raje izberite pokončno deščico iz
5 mm debele vezane plošče in jo s stra¬
ni pribijte na spodnji del.

Za okrov turbine (2) uporabite škatlico
za bonbone. V oba dela izvrtajte luknjici
s premerom 3,5 mm. Središči sta vidni.
Pokrov raje vrtajte z zunanje strani in
vanj vstavite košček lesa, da vam škat¬
lica ne poči. Izrez za odtok vode napra¬
vite s spajkalom na žarilno žico ali pa
kar z navadnim spajkalom. Odtaljen
izrez obrusite s fino pilo. Oba dela obde¬
lujte ločeno, da se vam ne zatalita sku¬
paj.

Gonilnik (5) napravite iz juvidurja, per-
tinaksa ali pa kar iz vezane plošče debe¬
line 4 mm. V kolikor je gonilnik lesen,
ga morate zaščititi z lakom. V sredino
izvrtajte luknjo za kovinski vložek ke-

T1M 1 74|75 13

mičnega svinčnika; ta ima premer 3,2 mm.
Zareze za namestitev zajemalk (6), na¬
pravite z žago za železo (zaradi debeline
reza). Os in zajemalke zalepite z Neostik
ali OHO lepilom.

Zajemalke (6) naj bodo kar žličke za
sladoled. Za os (7) uporabite star vložek
kemičnega svinčnika.

Za tlačna cevovod (3) uporabite prazno
cev kakega kemičnega svinčnika. Spod¬
nji del poševno obrusite, da se zajemal¬
ke ne bodo zadevale vanj. Boljši učinek
lahko dosežete, če uporabite cevko, ki
ima na koncu manjši premer in jo po¬
stavite tik do odtaljene odprtine okrova.
Na zoženem delu se hitrost vodnega cur¬
ka poveča in s tem tudi sila, ki deluje
na gonilnik. Držalo cevovoda (4) je le¬
seno. Vanj napravimo izvrtino, ki ustre¬
za zunanjemu premeru cevi. -

MONTAŽA

Na pokončni del podstavka napravite iz¬
vrtino skozi katero bo nameščena os go¬
nilnika. Premer naj bo 5—10 mm, višino
in oddaljenost od roba lahko določite
sami. Na dzvrtiino nalepite kolobar (8),
da se bo okrov oziroma škatla lepo pri¬
legala na podstavek zaradi roba, ki ga
ima na spodnji 9trani. Gonilnik vložite v
okrov. Na obe strani nataknite koščka
cevke, ki bosta služila kot distančnika,
da se bo vrtel točno na sredini. Ko go¬
nilnik brez zadevanja steče, lahko okrov
zalepite in ga namestite na kolobar (8).
Tlačni cevovod namestite v izvrtino dr¬
žala (4). Nič zato, če je izvrtina preveli¬
ka, ker niste imeli svedra enake debeline
kakor je cev. Vložite poleg cevi še ko¬
šček furnirja, pa bo cev stala trdno. Cev
z držalom prislonite k okrovu, s tem
boste ugotovili, če ni držalo premalo od¬
maknjeno od pokončne nosilne deščice.
Po potrebi ga podložite in zlepite.

Naklon cevovoda je poljuben. Vendar
morate paziti na naslednje: če se giblje
naklon med 30° in 45°, potem naj bo
izrez za odtok vode spodaj. V primeru
vodoravne namesitve pa morate izrez za¬
sukati v levo. Simetrij ska os cevi mora
biti usmerjena točno v zajemalko na go¬
nilniku, njen podaljšek pa skozi odprtino
za odtok vode.

PREIZKUS

Gumijasto cev, ki ste jo namestili na
pipo v kopalnici nataknite na tlačni ce¬
vovod turbine. Lahko jo držite ali pa za¬
vežete in počasi odprete vodovodno pipo.
Ventil na pipi nam služi za regulacijo
dotoka vode in s tem hitrosti vrtenja, ozi¬
roma število obratov na minuto, kakor
pri pravi PELTONOVI turbini.

PELTONOVA TURBINA

14 TIM 1 74 75

TIM 1 7475 15

2

j 72

40

merilo 1:1

16 TIM 1 74|75

državna

založba

Slovenije

Šolski program obsega naslednje sestavljanke:
1000 V — zbirka za predšolsko stopnjo
UT 1 — osnovna zbirka

UT 2 — motor in gonila

UT 3 — elektromehanika (stikala in krmilje¬

nje)

UT 3 a — električni krog

UT 4 — elektronika (regulacija in krmiljenje)

UT S — statične konstrukcije

Elektronski logični členi: AND (NAND, OR)
NOR, Flip-Flop, Mono-Flop, dyn. AND in različne
merilne priprave.

FISCHER GEOMETRIC 1, 2, 3 — sestavljivi mo¬
deli za opisno geometrijo in tehnično risanje.

DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je prevzela
uvoz znanih Fischerjevih UT sestavljank za teh¬
nični pouk.

Zbirke sodijo med moderna, didaktično najbolj
dognana tovrstna učila. Niz sestavljank tvori
stopnjevan sistem za uporabo od predšolske do
srednje stopnje šolanja. Z njihovo pomočjo
učenci na privlačen način spoznavajo strukturo
in delovanje tehnike od najbolj preprostih stro¬
jev do elektronsko krmiljenih avtomatskih naprav
v sodobni proizvodnji. Zbirke so odličen pripo¬
moček za razvijanje učenčeve tehnične ustvar¬
jalnosti.

Premišljena konstrukcija elementov, natančna iz¬
delava in material (nylon) zagotavljajo hitro se-
stavljenje in razstavljanje, zanesljivo delovanje
in dolgotrajno uporabo zbirk.

Proizvajalec je skupaj z ugledno skupino didak¬
tikov pripravil obsežno gradivo z napotki za
uporabo sestavljank v učnem procesu.

Po dogovoru z zavodom za šolstvo SR Slovenije
priporočamo osnovnim šolam postopno nabavo
zbirk, najprej UT1, UT 2 in UT 3 a, ki so primer¬
ne za prvih 5 razredov, ostale pa v naslednjih
letih, vzporedno z uvajanjem novih učnih na¬
črtov.

Prednaročila sprejema DRŽAVNA ZALOŽBA SLO¬
VENIJE, oddelek za učila, Ljubljana, Trubarjeva
27, tel. 310-651, kjer lahko dobite tudi podrob¬
nejša pojasnila.

TIM 1 74 75 17

jesenski ogledi po
Mehanotehniki

Anka Vesel

Je že tako, da se leto obrača in obrne.
Ravnokar ste s svojimi jadrnicami in
(ladjicami preskušali svoje mornarske ta¬
lente po morju in rekah in v bližnjem
potoku, a kar hitro bo pred vami tisti
puščobni čas, ko vas bosta dež in megla
utesnila v sobo ali delavnico. V takih
dneh si morate najti seveda razvedrilo,
ki se bo lahko razvijalo kar doma, sicer
brez vode, a še vedno ob ladjah. Iz Me-
hanotehnike so nam pravkar sporočili,
da bodo spet na izbiro zgodovinske la-
dje-modeli, 'ki jih bodo uvozili iz znane
tovarne modelov Revall iz Zvezne repub¬
like Nemčije.

Gotovo ste kak narejen model (take ladje
ali jadrnice že videli. Mar ni bil lep
okras na knjižni polici ali v vitrini kake
izložbe? Če vas je ob tem obšel kanček
zavisti za tako dognan in tako natanko
veren posnetek na primer Kolumbove ja¬
drnice Santa Marie ali piratske ladje
Peter Pan ali čudovitega parnika Rober¬
ta E. Leea z Mississipija, vas moramo
kar takoj potolažiti: te in še številne dru¬
ge modele si lahko omislite tudi sami.
Za ceno okoli 150,00 din boste v trgovini
Mehanotehnike (Ljubljana. Tavčarjeva
5), ali v bližnji blagovnici Nama ali pa
kar po naročilu iz tovarne v Izoli, kupili
kompletno gradivo s priloženim načrtom
za izdelavo. Tudi barve in lepilo za mo¬
dele lahko kupite v omenjeni trgovini.
Modeli jadrnic so izdelani v različnih
merilih (d 1 : 75 do 1 : 232) in so tudi
različno dolgi: od 30 cm pa skoraj do
enega metra.

Morda je prav, da zdaj še svetujemo, kaj
naj bi izbrali začetniki ali pa tisti, ki bi
imeli model narejen najraje že kar vče¬
raj. To je jadrnica H-368 Cutty Sark. Se¬
stavljanje modela je otročje lahko, isto
velja za namestitev jader. Kabine so že
prebarvane, trup je sestavljen samo iz
dveh delov. Dolžina modela je približno
60 cm.

Tako. Dali smo vam zamisel, kako si bo¬
ste v deževnih jesenskih dneh krajšali
čas. Narejen model boste z veseljem po¬

stavili na vidno mesto doma, lahko pa
ga za darilo poklonite komu, ki ga imate
radi. Verjemite, da bo vsakomur všeč,
pa še izvirna zamisel.je.

18 TIM 1 74 75

tekmovalna

raketa

»Ranger«

Marko žibert

Raketa Ranger je zaradi svoje preproste
izdelave namenjena tistim raketarjem-
-modelarjem, ki še nimajo veliko izku¬
šenj na tem področju. Ta raketa je v
zraku zelo stabilna, tudi če ni narejena
povsem točno. Najbolje bo, da preidemo
kar na izdelavo same rakete. Za izdelavo
potrebujemo naslednje:

a) Material: šeleshamer, balsa, ki jo do¬
bite v »Mladem tehniku« v Ljubljani,
ima pa jo tudi vsak modelarski krožek,
pola polivinila, vrvica (lahko tudi suka¬
nec), selotejp in pa lepilo Jubinol ali ka¬
tero drugo.

b) Orodje: škarje, ravnila, svinčnik ter
nož.

c) Izdelava: Trup (1) izdelamo iz šeles-
hamra, ki ga dobite v vsaki knjigami ali
trgovini s tovrstnim blagom. Iz te pole
šeleshamra odrežemo kos v velikosti
250 x 80 mm in pripravimo palico s pre- O
merom 19 mm. Ko je to nared, pobrusi-
mo obe daljši stranici s smrikovim pa¬
pirjem, nato pa pobrušeni šeleshamer
ovijemo okoli palice ter na robovih za¬
lepimo. Medtem, ko se lepilo suši, se
bomo lotili izdelave stabilizatorjev (2).
Le-te naredimo iz 1,5 mm balse ali pa
tanjšega furnirja. Če se boste odločili
za furnir je še najbolj primeren lipov,
ki je tudi najlažji. Priporočljivo je, da
vse stranice, razen tiste, ki pride prilep¬
ljena na trup rakete koničasto pobrusi-
oo (tu pride v poštev samo balsa). Lah¬
ko tudi po vsej površini stabilizatorjev.

Ko so stabilizatorji že na raketi, lepilo
pa suho, jih še enkrat zalijemo ter pu¬
stimo da se posuše. Sedaj se lotimo iz¬
delave kapice rakete (3). To naredimo

v obliki stožca, mere pa so podane v na¬
črtu. Kapa se mora lepo vlegati v trup,
ker bi v nasprotnem primeru močno po¬
slabšala let rakete, ali pa bi jo celo po¬
polnoma vrgla iz tira. Seveda pa kapica
ne sme iti na tesno v trup.

Pustimo sedaj kapico in preidimo na na¬
mestitev vodil (4). Najbolje bo če si vo¬
dila izrežemo iz božirke, ki jo dobimo v
vsaki trgovini z električnim materialom.

y>

M V2

-4

TIM 1 74 75 19

Premer božirke ne sme biti večji od star¬
tne rampe za več kot 1 mm. Sedaj vo¬
dila samo prilepimo na trup in zunanji
del rakete je pripravljen za barvanje. Pri
barvanju mora biti palica obvezno v tru¬
pu. Zdaj ko smo opremili zunanji del
rakete, pa preidimo na opremljanje no¬
tranjega dela. Padalo naredimo iz čiom-
tanjšega polivinila ali pa japonskega pa¬
pirja, ki ga dobite pri »Mladem tehniku«
— narišemo krog (r = 400 mm) in iz tega
izrežemo osmerokotnik. Na vsak kot
osmerokotnika (lahko ima tudi več ko¬
tov) privežemo vrvico dolgo okoli 1000
mm (lahko sukanec), vse te vrvice pa na
koncu zvežemo v vozel. Zatem privežemo
na vozel 5 vrvic dolgih okoli 550 mm.
Dve od teh vrvic privežemo na kapo, tri
pa na trup rakete. Zdaj nam ne preosta¬
ne nič drugega, kot samo vstavitev ome¬
jitve v raketo. Ko je le-ta nared, vstavimo
vanjo filter (sveženj vate), nato pa nanj
položimo zvito padalo, trup pa zapremo
s kapico. Nato v spodnji del vstavimo
motor, ki pa se mora držati rakete. Iz
nje ne sme gledati več kot 1 cm, najbolje
pa je, če ga gleda ven 5 mm. Ako bomo
uporabili motor domače izdelave (GO¬
RAZDE) bo najprimernejši 5—1—3, če
pa vam je le do leta rakete in ne do ča¬
sa, ne bo čisto nič narobe, če vstavite v
raketo motor 5—1—5. Od tujih motorjev
(COX) pa je najbolje, da imajo čim
manjšo kapaciteto delovanja obratnega
polnjenja (okoli 2 — 4 s.) — to je zadnja
številka. Neprimerni za to raketo pa so
motorji, ki imajo nižjo črko od C (D, E
inp.). To je nad 10 sekund delovanja. S
tako dolgim delovanjem pa dosežemo že
lepe višine (od 500 m dalje), ker pa je
tudi padalo zelo veliko, rakete sploh ne
bi dobili nazaj.

Če rakete še niste pobarvali pa jo dajte
sedaj in to z živimi barvami (rumena,
bela, rdeča).

Raketo izstrelimo pod kotom 80°. želimo
vam obilo sreče in uspeha pri izdelo¬
vanju in lansiranju rakete.

F-104-G

Super

Starfighter

Bojan čemernik

Po letu 1960 se je nemška vlada odločila
za nakup sodobnejših letal za potrebe
svojih oboroženih isill. Dotlej je bila nam¬
reč Luftwaffe (nemško vojno letalstvo),
oborožena z zastarelimi tipi letal. V ta
namen je določila posebno komisijo, ki
naj bi na svetovnem tržišču izbrala ust¬
rezno bojno letalo. Vendar se je kmalu
pokazalo, da je ta komisija brez moči.
Vmes je namreč posegel tedanji obram¬
bni minister Strauss, in pri tem ravnal
zelo samovoljno. Ne da bi upošteval pri¬
poročila in ugovore strokovnjakov in ge¬
neralov, ki so se ogrevali za francosko
letalo MIRAGE, je podprl ponudbo ame¬
riške tovarne Lockheed. Ta je namreč
pod sorazmerno ugodnimi pogoji ponu¬
jala tedaj najmodernejši prestrezalec
F-104 Starfighter. Pozneje se je pokaza¬
lo, da so bili pogoji prikrojeni tako, da
so morali izločiti vse morebitne tek¬
mece.

To letalo je bilo tedaj v ZDA že na zelo
slabem glasu, njegova konstrukcija nam¬
reč ni bila dovolj dognana, imela so
mnogo okvar, pa tudi nesreč. Zato je
ameriško vojno letalstvo že leta 1960
prepovedalo uporabo Starfighterjev in se
odločilo, da vsa tovrstna letala proda ali
pa uniči. Vsa preostala letala (štirje
letalski polki) so bila takrat prodana za
polovično ceno na Formozo in v Paki¬
stan. Tako se je tovarna Lockheed zna¬
šla skoraj pred bankrotom, tedaj pa je
nenadoma dobila nemško naročilo za več
sto Starfighterjev. Zato tudi ni čudno,
da so njeni predstavniki obljubili mi¬
nistru Straussu vse, kar je le-ta zahteval,
da bi iz klasičnega prestrezalca F-104 na¬
stal nemški lovec (atomski) bombnik Su¬
per Starfighter F-104 G. Strauss je zahte¬
val, da mora imeti to izpopolnjeno le¬
talo:

20 TIM 1 74|75

— avtopilota in servo sistem za pilotira¬
nje letala v posebnih pogojih

— super radarski sistem Nasarr,

— infra rdeči vizir za zračne boje,

— računalnik za klasično bombardira¬
nje,

— računalnik za napade z jedrskim orož¬
jem,

— elektronski sistem za določanje in od¬
krivanje ciljev,

— elektronsko optično napravo za foto¬
grafiranje dn izvidništvo,

— elektronski sistem za obešanje kla¬
sičnih in atomske bombe,

— najmodernejši navigacijski sistem Lit¬
ton,

— elektronske naprave za vodenje leta¬
la v slabem vremenu in ponoči in še
nekaj manj pomembnih naprav.

Letalo, natovorjeno z vso to dodatno
opremo seveda v izvirni izvedbi sploh ne
bi moglo vzleteti. Zato so morali konst¬
ruktorji letalo precej spremeniti. Pred¬
vsem so morali povečati nosilne površi¬
ne kril in sicer kar za okroglih 30 %,  da
bi s specifičnimi obremenitvami ne pre¬
segli dovoljenih meja. Zaradi razdelitve

novih bremen so morali delno okrepiti
zgradbo trupa (zmaja) in za okoli 30 %
povečati moč motorja. Vse te spremem¬
be pa so povzročile, da se je teža letala
povečala skoraj za 33 %.  Tako je iz na¬
vadnega, dokaj uporabnega prestrezalca
nastala najmodernejša spaka F-104 G.

Osnovna oborožitev letala je en avtomat¬
ski top znamke Vulkan M-61, kalibra
22 mm, ki deluje na principu revolverja
in lahko v minuti iz šestih cevi izstreli
6000 granat. Pod trup dn krila pa lahko
obesi bombe (navadne in atomsko) in
rakete.

Čeprav bi po mnenju generalov nemško
vojno letalstvo lahko prebavilo ‘le okrog
200 teh letal, jih je minister Strauss na¬
ročil kar 750. Posledica tega je bila, da
je povsod primanjkovalo izkušenih pilo¬
tov din tehnikov. Peščica pilotov prvega
razreda ni bila dovolj pripravljena in je
morala v sorazmerno kratkem času pre¬
delati obsežen program priučitve na no¬
vo letalo in nove naprave. Tehnična služ¬
ba, ki je bila sicer sposobna vzdrževati
klasična reakcijska letala kot so Sabre,

TIM 1 74 75 21

Fiat in druga, pa je morala v kratkem
času obvladati vzdrževanje najmodernej¬
šega letaila in do tedaj skoraj neznanih
elektronskih in drugih naprav. Za vzdr¬
ževanje enega super Starfighterja pa sta
potrebna 2 oficirja in 35 strokovno uspo¬
sobljenih podoficirjev in vojakov.

Istega leta je bil med ZR Nemčijo, Bel¬
gijo in Nizozemsko sklenjen dogovor o
skupni proizvodnji teh letal. V okviru te
ekonomsko-tehnične organizacije je stek¬
la " samostojna proizvodnj a celega letala.
Osnovni namen te organizacije pa je bil,
da zmanjša proizvodne stroške letala. Do
leta 1965 je izdelala prek 1000 letal, od
katerih jih je prevzela ZR Nemčija okrog
600, Italija 150, Nizozemska 130 in Belgi¬
ja 120.

Nemško inačico F-104 G je zaradi težke
oborožitve zelo težko upravljati. Zato je
bilo tudi izredno voliko nesreč, saj zna¬
šajo dosedanje izgube okrog 20 %,  kar je
brez dvoma najvišji odstotek izgub v mir¬
nem času. Od junija 1962 do poletja 1969
je v enotah Luftwaffe strmoglavilo kar
sto letal tega tipa, pri čemer se je s ka-
tapultiranjem rešilo le 40 pilotov. Nesre¬
če so se dogajale v najrazličnejših legah
in položajih letala, tako, da ni bilo moč
najti nekega skupnega imenovalca, ki bi
pojasnil skrivnostne vzroke nesreč.

Ko so se leta 1967 Američani odločili za
novo obrambno taktiko »prožnega odgo¬
vora«, je Straussovim atomskim Super
Starfighterjem odklenkalo. Po tej zami¬
sli naj bi na napad s klasičnim orožjem

takoj odgovorili z atomskim protiuda-
rom. Tako služi danes to letalo le še za
lovske in lovsko-bombniškc taktične na¬
loge. Za to sorazmerno skromno vlogo
pa je pretežko in prekomplicirano in ga
zdaj že zamenjujejo z novim letalom
(Phantom).

Leta 1966 je postal poveljnik nemškega
vojnega letalstva general Steinhoff. Nje¬
gova zasluga je med drugim tudi ta, da
se je zmanjšalo število nesreč in da so
se razmere glede SS F-104 G izboljšale.
Pod njegovim neposrednim poveljstvom
je v zadnjih letih občutno padlo število
nesreč na teh letalih. Medtem ko druge
države izgube 15—20 letal, Amerika celo
20—30, izgubi Luftwaffe le 6—9 letal na
sto tisoč ur letenja. Omenjeni general
je zmajšal število nesreč predvsem s
tem, da je izboljšal pripravo letal na
zemlji, poostril kontrolo nad izobrazbo
pilotov in močno povečal število ur lete¬
nja.

V letih odkar poveljuje on, opravijo lov¬
ski in bombniški polki po 8—10 tisoč ur
letenja na mesec, pri čemer odpade na
posameznika tudi 15—20 ur mesečno.

Je tudi eden od najbolj gorečih zagovor¬
nikov nakupa letal F-4 Phantom, ki so v
zadnjih letih dvignila toliko prahu po
svetu. Če se bo to izpolnilo bo nemško
vojno letalstvo najmočnejše v Evropi in
najmočnejši ameriški zaveznik v tem de¬
lu sveta. Afera okoli nesrečnega Super
Starfighterja pa bo slej ko prej kmalu
utonila v pozabo.

selektivna stopnja R/C
sprejemnika

Jernej Bohm

Nekako moram opravičiti objavo nove
rešitve selektivne stopnje, obledelo zade¬
vo v modelarski elektroniki.

Pred kratkim sem moral popraviti neko,
za radijsko vodenje modelov namenjeno
napravo starejšega datuma. Prvi hip ni¬
sem dosti razmišljal, hotel sem ji po¬
polnoma spremeniti NF del. K sreči sem
še pravočasno ugotovil, da bi bilo to ze¬
lo nespametno. Potrebno je bilo le za¬

menjati pokvarjeno selektivno stopnjo.
Novemu modelarju, začetniku, sem tako
omogočil poceni nakup. Po vsem tem
sklepam, da naše stare R/C naprave le še
niso za staro šaro, morda so potrebne le
manjših popravil. Opisujem, kako lahko
to opravite. Pripomniti pa moram, da je
bila stara selektivna stopnja v mojem pri¬
meru nepopravljiva. Morda vam bo opi¬
sano vezje tudi v pomoč pri novogradnji.

22 TIM 1 74|75

Opis delovanja nove TIM-ove selektivne
stopnje

Ko si vezje natančneje ogledate, lahko
opazite, da se vendarle razlikuje od ti¬
stih, ki jih že poznate. Bistvena novost
je povratna vezava, ki jo dosežemo z
uporom R4 (glej shemo stopnje). Mnogo
bollje pa sta definirana tudi delovna re¬
žima transistorjev. Dosegli smo histere-
zno karakteristiko stopnje, ;ki po mojem
mnenju zagotovi večjo zanesljivost delo¬
vanja celotne naprave. Za priteg kotve
releja tu potrebujemo višjo amplitudo
detektiranega signala kot pri odpadu le¬
te. Z zmanjšanjem upora R4 (do nekako
180 kfi) lahko še povečate neobčutljivost
sprejema na motnje, seveda na račun
občutljivosti.

Osnovno občutljivost selektivne stopnje
nastavimo z uporom R. Občutljivost stop¬
nje povečamo, ko zalotamo v vezje manj¬
šo vrednost upora R (npr. 1 kfi). Na¬
sprotno pa, ko ga povečamo (npr. na
15 kfi), zmanjšamo občutljivost selektiv¬
ne stopnje in s tem tudi sprejemnika.

Hkrati povečamo neobčutljivost sprejem¬
nika na motnje. S poizkusi, s spreminja¬
njem upora R torej, izberemo najugod¬
nejšo vrednost.

Centralno frekvenco nihajnega kroga do¬
ločimo s kondenzatorjem C in tuljavo L.
Vrednost kondenzatorja se giblje med
0,1 uF in 0,005 uF. Vrednost tuljave izra¬
čunamo po formuli:

f - °* 159

VETO

Vstavljati moramo pravilne enote:
kapacitivnost v F (faradih); spomnimo
se, da velja:

1 gF = 0,000001 F

induktivnost pa v H (henrijih); velja tudi:
1 mH = 0,001 H

Frekvenco tedaj dobimo v Hz (hentzih).
Iz podatkov za lonček tuljave izračuna¬
mo še število navojev. Žica je lahko zelo
tanka. Pri navitju tuljave bodite kar se
da natančni.

Izdelava

Elemente vezja nalotate kar na majhno
kartico tiskanega vezja. Kondenzator C
mora biti kvaliteten (npr. metal-folija ali
stirofileks), prav tako upor R (metal
film), da nam spreminjanje temperature
okolice sprejemnika ne bo povzročalo
težav. Izbira ostalih elementov ni kritič¬
na. Transistorji pa naj bodo vseeno sili¬
cijevi.

Seznam elementov in tehnični podatki

R 8,2 kfi (tipično)

C 0,1 jxF -r- 0,005 pF

L glej tekst

R1 27 kfi

R2 27 kfi

R3 2,2 kfi

R4 470 kfi

C1 0,5 j.iF/15 V

Tl BC 255

T2 BSJ36

RELE 185fi/4V navit j e

Vsi upori so 1/4 W.

Tokovna poraba pri 6 V: 30 mA (max.),
v mirovanju 0,1 mA.

Občutljivost: 0,8 V etf .

TIM 1 74j75 23

vrtiljak 1974

Pavle Ambrož

Predstavljam vam vrtiljak sodobne obli¬
ke in zanimiv za gradnjo. Pri delu bodite
natančni, zlasti poskrbite za čim manjše
trenje v ležajih. Zato ležišča po izdelavi
rahlo namažite z ležajno mastjo. Pogon¬
ska plošča 12 med vrtenjem ne sme ni¬
hati in mora biti popolen krog. To boste
dosegli le s struženjem. Enako morate
postružiti tudi vse plastične škripce 15.
Podstavek z vertikalno osjo 4d tvorijo
sestavni deli 1, 2 in 3. Ne bo jih težko
izdelati. Uporabljeno stikalo je dvojno,
kakršno je vgrajeno v električnih štedil¬
nikih Gorenje. Dva od treh enakih ele¬
mentov z oznako 3 zlepite in prilepite na
spodnjo stran šesterokotnika 1, tretjega
pa prilepite na gornjo stran pogonske
plošče 12. Na zgornji strani podstavka
sta priviti z vijaki M4 dve prožni ščetki
iz medenine. (V mojem primeru sta to
dve ploščici dobljeni iz stare telefonske
centrale). Zapognite ju toliko navzgor,
da se bosta rahlo dotikali bakrenih kon¬
taktov 14, nameščenih na stikalni plošči
13. Ti kontakti urejujejo dviganje in spu¬
ščanje avionov med vrtenjem.

Vreteno sestavite iz elementov 5, 6, 7
in 8. Med elemente 8 namestite drogove
4. Proste konce spojite s pomočjo letvice
16 in vijakov M3 z maticami na obeh
straneh. Pazite, da tu ne bo prevelikega
trenja. Avioni naj bodo čim lažji. Zato
uporabljajte za oblogo avionov in krila
balso. Izdelati morate štiri enake avione.
Za izdelavo elementa X izrežite iz pol-
kartona krog s polmerom 40 mm. Krog
prerežite na polovico. Tako pripravljen
polkrog zmočite v vodi, kar omogoča
lepše zvit j e v tulec. Prilepite ga na
sprednjo stran aviona. Z Y označeni ele¬
ment na skici služi le kot opora furnir¬
ju. Zgornjo stran aviona razdelite na tri
enake dele. Zalepite le prvo in zadnjo
tretjino. V srednji nepokriti tretjini pa
napravite še primerne sedeže za lutke.
Pogonski mehanizem izdelamo iz 1 mm
debele dekapirane železne pločevine po
črtkani sliki, vrisani v podstavku. Od

24 TIM 1 74 75

TIM 1 74 75 25

uporabljenega motorja je odvisno, kako
boste oblikovali element 24. Vsekakor
morate južnemu robu dodati lOmim ši¬
rok in 33 mm dolg rob in ga zapogniti
navzgor za 90 stopinj. Na ta rob zakovi-
čite primeren kos pločevine, na katerega

boste v primerni višini pritrdili motor.
Pazite, da se bo gred motorja is celo dol¬
žino dotikala oboda pogonske plošče 12.
Dva nasprotna aviona sta med seboj po¬
vezana prek škripcev žerjava z naylon
vrvico, tako da je eden v najnižji, drugi
pa v najvišji legi. Štirje pogonski škrip¬
ci so prit j eni na osi. (Glej detajl žer¬
java.) Naylon vrvica ovije enkrat notra¬
nji pogonski škripec zaradi večjega
trenja, zunanji pogonski škripec pa je
povezan is pogonskim jermenčkom z mo¬
torno jermenico. Motorno jermenico iz¬
delajte iz obeh delov čevljarske zakovice.
Izdelek je treba (le še lično in živopisno
pobarvati. (Slika na naslovni strani.)


Kosovnica

TIM 1 74 75 27

daljinsko vodenje

Jan Lokovšek

Naj vas vprašam, kaj je RC sistem? Rek¬
li boste, da je to sistem za daljinsko vo¬
denje, ki ga sestavljajo oddajnik, spre¬
jemnik, servomehanizmi itd. Vse te reči
izglodajo približno tako, kot se to vidi
na sliki 1.

Res je tako, kot vidimo na sliki, vendar
pa nas bridka izkušnja pouči, da ni vse
tako preprosto, kot je videti na prvi po¬
gled! V anteno sprejemnika ne prihaja
samo signal našega RC oddajnika, am¬
pak tudi cela množica signalov. Med nji¬
mi nam najbolj nagajajo signali drugih
RC naprav in pa signali malih prenosnih
postaj (Walky Talky), ker so pač njihove
frekvence v neposredni bližni naše, t. j.
frekvence, na kateri deluje naš RC si¬
stem. Tako se kaj rado primeri, da mo¬
del ne uboga povelj ali pa celo »ponori«.
Kaj storiti? Dobršen del odgovora na to
vprašanje leži v kvaliteti sprejemnika.
Ali bo »znal« ločiti pravi signal od motil¬
nega; poleg tega pa mora sprejemati tudi
šibke signale ali z drugimi besedami, ime¬
ti mora dovolj velik radij delovanja. Se¬
znanimo se torej z glavnimi lastnostmi
sprejemnika za daljinsko vodenje!

LASTNOSTI SPREJEMNIKOV

Kar bom povedal sedaj, velja za spre¬
jemnike na splošno, ne samo za naš
sprejemnik; le kadar bom zapisal kakš¬
no število, se bo to nanašalo na naš spre¬
jemnik. Za daljinsko vodenje so namreč
predpisane frekvence v področju 27 MHz!

OBČUTLJIVOST

Ta podatek skoraj vedno najdete v po¬
datkih tovarniških sprejemnikov. Podaja
se v p,V (mikrovolt).

Če stoji v podatkih, da je občutljivost
sprejemnika npr. 6 p V pomeni, da je si¬
gnal velikosti 6 pV v anteni še dovolj
velik, da delujejo servomehanizmi oz. cel
sistem, čim nižja je ta številka, tem
šibkejši signal je potreben za delovanje,
kar pomeni, da deluje tudi na večjo raz¬
daljo! Sprejemnik z občutljivostjo 1 pV
je torej boljši od sprejemnika z občut¬
ljivostjo 5 pV. Cilj bi bil narediti čim
bolj občutljiv sprejemnik, če se ne bi
zataknilo pri motnjah, kot bomo videli
kasneje! Ni namreč problem narediti ob¬
čutljiv sprejemnik — teh smo v pretek¬
lih letnikih TIMa naredili cel kup; pro¬
blem je narediti tak sprejemnik, ki bo
čim manj občutljiv za motnje!

LOČLJIVOST (SELEKTIVNOST)

Seveda je vedno zaželeno, da sprejemnik
sprejema le »pravi« signal, na motnje pa
naj bi ne reagiral. Pojem ločljivosti bo¬
mo najlaže razumeli, če si pogledamo sli¬
ko 2, ki v dveh krivuljah podaja lastno¬
sti dveh različnih sprejemnikov.

Toliko za sedaj. Kasneje si bomo ogleda¬
li praktično izvedbo takega sprejemnika,
nato pa še vse ostale elemente, da bo
RC sistem kompleten!

SL 2. Lastnosti dveh RC sprejemnikov

28 TIM 1 74|75

Sprejemnik A

To je predstavnik že znanih regenera-
tivnih sprejemnikov, ali po domače, spre¬
jemnikov z reakcijo. Diagram nam pove
sledeče. Na večji razdalji, ko je velikost
VF »signala 6 11 V, bo »sprejemnik reagiral
na signale frekvenc od 26,7 pa do 27,3
MHz. Ko je sprejemnik bliže oddajniku
(ne samo našemu, predvsem motilne¬
mu!), je signal večji, npr. 15 uV. Spre¬
jem zdaj »lahko že motijo signali frek¬
venc od 26,3 MHz pa do 27,7 MHz! O tem
dejstvu se je imel priliko prepričati že
marsikateri modelar, ki je imel navadni
sprejemnik z reakcijo. Ti sprejemniki so
sicer zelo občutlj.iivi in z njimi dosežemo
lep »domet«, vendar le v pogojih, »ko ni
motenj, sicer pa pri letalskih modelih
popolnoma odpovedo, čim se pojavi naj¬
manjša motnja.

Sprejemnik B

Ko pogledamo krivulljo B takoj o»pazimo,
da ta sprejemnik reagira le na zelo ozek
pas frekvenc in to na veliko razdaljo,
ko je signal majhen, toda prav tako tudi
na blizu! Ta sprejemnik ima boljšo loč¬
ljivost oz. s tujko — selektivnost. Takšne
lastnosti ima takoimenovani heterodin-
ski sprejemnik. Ta je sicer bolj kompli¬
ciran od regenerativnega, vendar pa je
neobhoden, kadar »govorimo o vodenju
letalskih modelov, ali če želimo, da de¬
luje več RC naprav obenem (na različnih
frekvencah).

PRINCIP DELOVANJA
HETERODINSKEGA SPREJEMNIKA

Delovanje heterodinskega sprejemnika bi
želel razložiti čim »preprosteje, brez raz¬
nih matematičnih formul. Na sliki 2 smo
videli, da želimo »imeti čim ožjo in čim
bolj strmo krivuljo, ki podaja lastnosti
sprejemnika. Tega z običajnimi resonan¬
čnimi krogi na samih 27 MHz ne moremo
doseči, zato se poslužimo »trika«. Želeno
krivuljo realiziramo pri mnogo nižjih
frekvencah npr. na 460 KHz »in jo nato z
mešanjem »prenesemo« na 27 MHz. To
bi bilo v grobem dovolj, da gremo lahko

Sl. 3. Blok shema heterodinskega spre¬
jemnika

na blok »shemo sprejemnika samega, ki
jo podaja klika 3.

Blok shema se »imenuje zato, ker so po¬
samezne »stopnje sprejemnika poenostav¬
ljeno predstavljene samo z »blokom«.

Na anteno »pridejo »signali, ki gredo pre¬
ko vhodne stopnje v mešalnik-mikser.
Ta vhodni blok je pravzaprav filter, ka¬
terega lastnosti »so podobne krivulji A na
sl. 2; torej vseh motilnih signalov ne
izloči. Naš »signal pa ima frekvenco, de¬
nimo 27,125 MHz in tako pride nemoteno
do mešalnika.

Ta sprejemnik ima »svoj lastai oscilator-
takoimenavani ilokailni oscilator. Ta niha
na frekvenci 26,665 MHz. Tudi ta signal
vodimo v mešalnik.

V »mešalniku »se »mešata« vhodni »signal
in signal lokalnega oscilatorja. Na izho¬
du te »stopnje »dobimo množico frekvenc,
od »katerih pa je zanimiva »le razlika obeh.
Medfrekvenčni ojačevalnik namreč oja-
čuje le frekvence v ozkem pasu okoli
460 KHz (od 455 KHz pa do 465 KHz).
Vse ostale frekvence, med njimi so tudi
motnje, preko medfrekvenčnega ojače¬
valnika ne prodro. Ta ojačevalnik je to¬
rej SELEKTIVNI ojačevalnik, ker oja-
čuje le ozek pas frekvenc.

Ojačani signal frekvenc 460 KHz detek-
tiramo v detektorju in že dobimo NF
(nizkofrekvenčni) signal, »ki lahko proži
NF del sprejemnika. Vsi boljši sprejem¬
niki imajo tudi avtomatsko regulacijo
ojačanja (ARO). Ta regulira ojačanje
medfrekvenčnega ojačevalnika avtomat¬
sko, tako da se signal ne popači takrat,
ko je oddajnik blizu in je zato signal
močan.

TIM 1 74j 75 29

RADIOAMATERJI

foto-dioda

V. Ivkovič

Foto-dioda je polprevodniški element, ki
prepušča tok le v eni smeri. Vendar to
ni navadna dioda, ker se tok, ki teče sko¬
zi njo menjava odvisno od jakosti svet¬
lobe, ki pada na diodo. Govorili smo že
o foto-uporu. Le-ta prepušča tok v obe
smeri, njegova upornost pa se menjava
odvisno od jakosti svetlobe, s katero je
osvetljen. Foto-diodo in foto-upor lahko
uporabimo v iste namene, razlika pa je
vendarle v tem, da moramo pri vezanju
foto-diode paziti na polariteto, kar pa
ni težko, ker je en konec diode označen
z rdečo piko.

Preproste naprave za daljinsko upravlja¬
nje pri katerih uporabimo foto-diodo

Naprave za daljinsko upravljanje ali te-
lekomandne naprave so navadno precej
zapletene in zato le težko dostopne ama¬
terjem. Na srečo pa lahko s pomočjo
foto-diode naredimo telekomandne na¬
prave manjše zmogljivosti, ki so prav eno¬
stavne. Takšne naprave so na primer: na¬
prava za alarm, prižiganje žarnic, štetje
predmetov, elektronska klueavmica, star-
tanje igračk, ki jiih poganja baterija in
podobno.

Foto-diode in releja ni v RK kompletih,
jih dobavlja radio-klub »Nikola Tesla« v
Beogradu, zato bo treba ta dva elementa
kupiti. Foto-dioda bo potrebna pri vseh
varnostnih napravah, rele pa bo omogočil
izdelavo bdlj zapletenih naprav.

Oglejmo si najprej napravo, ki jo kaže
slika 1.

V tej napravi povzroči svetloba, ki pade
na diodo, kratek istik na bazi transistorja
AF 266. Skozi ta transistor zato preneha
teči tok, kar povzroči padec napetosti na
uporu 1 Kfi pa tudi baza transistorja
AC 550 ostane brez napetosti. Ker skozi

transistor AC 550 ne teče tok, naprava ne
pritegne kotve releja. Občutljivost napra¬
ve lahko reguliramo s spreminjanjem
vrednosti upora, ki je na shemi označen
s 39 Kfi.

Naprava, ki jo kaže slika 2 se razlikuje
od naprave narisane na shemi 1 v tem,
da v napravi na sliki 2 povzroči pri¬
tegnitev kotve svetloba, ki pade na foto-
diodo.

Dioda je tu spojena namesto upora za
določanje delovne točke transistorja AF
266. Občutljivost naprave spreminjamo z
menjanjem vrednosti upora, ki je na
shemi označen z 2,4 Kfi. Za napajanje
je potrebna baterija napetosti 4,5 V.

Naprava na sliki št. 3 je spoj brez re¬
leja in ima podobne lastnosti kot na¬
prava, ki je prikazana na sliki št. 1. Na¬
mesto transistorja AC 550 je uporabljen
močan transistor AD431, namesto releja
pa lahko neposredno priključimo maj-

30 TIM 1 74175

Fotocelični števec

hen motorček, ki je sposoben opravljati
neko delo, na primer poganjati neko
igračko ali kaj podobnega.

Naprava rna sliki 4 je spet spoj brez
reileja in ima podobne lastnosti kot na¬
prava na sliki 2. Motorček dela, kadar
je dioda osvetljena. Alko to napravo mon¬
tiramo v neko igračko, jo lahko spravi¬
mo v gibanje s tem, da prižgemo žarni¬
co v sobi. Svetilko torej lahko uporabi¬
mo kot telekomandni oddajnik.

Fotocelični števec s tranzistorskimi ele¬
menti lahko uporabimo za marsikaj. Lah¬
ko nam prešteva, denimo, obiskovalce raz¬
stav, učence, ki vstopajo v šolsko stav¬
bo, število proizvodov na tekočem traku
in še marsikaj drugega.

Oglejmo si princip delovanja fotocelič-
naga števca. V kompletih RK 3090 in RK
3091 dobite nekatere dele za ta števec.
Prva naprava ima rale, druga pa je brez
releja z močnim tranisisitorjam. Razliku¬
jemo temni in svetli spoj. Prvi reagira
na temo, drugi pa na svetlobo. V načelu
gre za spajanje foto-elementa, oziroma
foto-diode ki mora biti z enim koncem
vedno spojena z bazo tranzistorja, z dru¬
gim pa se veže na maso ali na vir za
napajanje kolektorja tranzistorja.
Oglejmo si napravo, ki reagira na temo,
torej na prenehanje svetlobe. Električne
zveze vidimo na sliki 5. Naprava se ne
razlikuje od znanih fotorobotov, razen
po potenciometru, s katerim reguliramo
občutljivost.

Material za vse te naprave lahko naba¬
vite pri avtorju ali pa pri Radio-klu-
bu »Nikola Tesla« v Beogradu. Material
vsebujeta kompleta: Fotorobot RK 3090,
ki vsebuje foto-diodo, transistor AF 266
in AC 550, rele z dvema kontaktoma in
dvema položajema in upore 39 KQ, 3,4
KQ, 1 KQ. Komplet stane 85 din.
Komplet Fotorobot RK 3091 vsebuje:
fotodiodo, transistorje AF 266 in AD 431,
upore 39 KQ, 3,3 Kfi, 1 KO. Komplet sta¬
ne 51 din.

štetje se vrši s števcem, kakršen šteje
telefonske impulze in sicer z upornostjo
250 Q. (Telefonski števec ne pride v po¬
štev.) To je elektromagnetni števec, ki
šteje do 99.999, ki pa se ne more vrniti
nazaj na ničlo. Števec dobiva tokovne
impulze iz foto-diode, ki so ojačeni z
ojačevalom sestavljenim iz dveh transis-
torjev (AF 266 in AC 555). Ojačevalnik
troši 30 mA toka iz devetvoltne baterije
samo takrat, kadar svetloba ne pade na
foto-diodo.

TIM 1 74[75 31

foto-dioda leča

valj

Slika 6

Občutljivost reguliramo s potenciome¬
trom vrednosti 50 Kfl. Občutljivost štev¬
ca lahko povečamo z zbiralno lečo tako,
da postavimo foto-diodo v žarišče leče.
Vdor stranskih virov svetlobe lahko pre¬
prečimo z zaščitno cevjo iz kartona ali
pločevine ali plastike. Na drugem koncu
cevi imamo vir svetlobe, najbolje žarni¬
co, ki se napaja iz omrežja 220 V.
Najprej moramo napravo naravnati, to
se pravi: uravnati svetlobni curek, usme¬
riti zaščitno cev »prejemnika« in »oddaj¬
nika«, nato spojiti konca foto-diode z
ohmmetrom in postaviti foto-diodo v ža¬
rišče leče, tako da bo ohmmeter kazal
najmanjšo upornost. To je pravzaprav
maksimalna občutljivost fotoceličnega
števca. Sedaj lahko foto-diodo spojimo s
tiransistonsfcim ojačevalom, s potencio¬
metrom pa naravnamo minimalni tok
tranzistorja AC 555 v trenutku, ko pade
svetloba na foto-diodo.

Komplet delov za fotocelični števec sta¬
ne 134,000 din.

ohišje kasete, ki jo enostavno vdenete v
magnetofon in s pritiskom na gumb za
reprodukcijo (Play) že lahko spremljate
UKV programe lokalnih postaj. S tele¬
skopsko anteno si lahko sprejem še iz¬
boljšate. Zvok je izredno kvaliteten.

Spoj z magnetofonom je tudi tu induk¬
tiven. Do induktivnega spoja pride brž
ko pritisnete na gumb magnetofona za
predvajanje, kajti reprodukcijska »gla¬
vica« se tesno približa izhodni tuiljavici
tunerja. Za napajanje tunerja skrbita
dve miniaturni bateriji, ki sta vloženi v
ohišje kasete. Tako je ravnanje izredno
preprosto. Takšni tunerji (vidite ga na
fotografiji) so že bili v prodaji tudi pri
nas in zaželeno bi bilo, da jih trgovine
še nabavijo, če že prodajajo razne vrste
magnetofonov s kasetami.

radio v

magnetofonski kaseti

Miloš Macarol

Magnetofoni s kasetami so zelo priročni,
zato so se naglo razširili po vsem svetu
in to v najrazličnejših oblikah in kom¬
binacijah. Magnetofone danes vgrajujejo
v večje transistorske sprejemnike, imamo
pa tudi magnetofone, v katere je vgrajen
tranzistorski sprejemnik. To so prav po¬
srečene kombinacije, kajti v tem prime¬
ru za magnetofon in radijski sprejemnik
rabimo en sam ojačevalnik in to stvar
poceni.

Obstoji pa še ena zelo zanimiva izvedba
za magnetofone, ki niso prirejeni za spre¬
jem radijskih postaj. To je tako zvani
UKV tuner, ki ga je mogoče vgraditi v
vsak magnetofon, kajti elektronski deli
za UKV področje so vgrajeni v prazno

NARAVOSLOVCI

I. pravilno prehranjevanje
je bistveno za dobro
počutje rib

Franc Potočnik

Pravilno izbrana hrana je že več kot pol
uspeha pri gojenju in zlasti še pri raz¬
množevanju rib.

Zavedati se moramo, da ne zahtevajo
vse vrste rib enake hrane. Nekatere se
prehranjujejo samo z rastlinsko hrano,
druge le z mesno in spet tretje, ki jim
tekne vse po vrsti. No, vegetarijanci so
med ribami bolj redki in v naše akvari¬
je verjetno ne bodo zašli.

32 TIM 1 74I75

Mesojedci so veliko bolj pogosta. Mednje
spadajo vsi »naši« roparji, kot so ščuka
in samic, pa tudi večina tropskih okras¬
nih ribic ima najraje krepak mesni je¬
dilnik.

Mešano hrano zahtevajo predvsem vse
domače ribe iz družine krapovcev — kar
spomnimo se pezdirka in pisanca! Enako
velja za tropske predstavnike te družine.
Med vsejedce spadajo tudi vsi živorodni
zobrati krapovci— gupi, plati, meček in
še zlasti črni moli.

Tudi zlata ribica in njej sorodna pajčo¬
lanka sta vsejedca in veliko napako de¬
lajo tisti, ki te svoje ljubljenčke vneto
zasipavajo z zdrobom dan na dan. Obe
pasmi sta se razvili iz koreslja, le-ta pa
se v naravi hrani z rastlinsko in mesno
hrano. Torej moramo tudi zlati ribici
privoščiti kdaj pa kdaj kak košček mesa.
Sploh pa bi bila za zlate ribice najpri¬
mernejša krma iz ovsenih kosmičev z
dodatkom nastrgane vranice, jetrc ali
nemastnega mesa, lahko pa tudi zamenja¬
mo ovsene kosmiče s suhimi vodnimi
bolhami.

Hrana je torej lahko rastlinskega ali ži¬
valskega izvora.

Delimo pa jo lahko tudi na naslednje

kategorije:

živa naravna hrana,

mrtva naravna hrana,

umetne (t. i. »vitaminske) hrane.

Oglejmo si podrobneje posamezne sku¬
pine!

živa naravna hrana

je nedvomno najbolj primerna. Tudi iz¬
datki so tu relativno najmanjši, nabira¬
nje pa nam vzame navadno precej časa.
Že kar klasična hrana za ribe so tubi-
feksi. žal jih ne moremo nikjer kupiti
in si jih moramo nabirati sami. To so
drobni vodni črvički, dolgi do nekaj cm,
izredno tanki in živo rdeče barve. Dobi¬
mo jih pogosto v vodah, ki so močno
onesnažene z organskimi snovmi. Največ¬
krat nastopijo množično, z brega vidimo
v plitvi vodi na dnu rdeče lise, ki hipo¬
ma izginejo, ko se pretrdo prestopimo,
kmalu pa se spet prikažejo. Nabiramo
jih najraje z lopato, izpiramo pa jih do
čistega v mreži — po možnosti v tekoči

vodi. Shranjevanje doma je zelo prepro¬
sto, zagotoviti moramo le stalen pretok
vode skozi posodo. Marsikak akvarist
ima zalogo tubifeksov kar v zbiralniku
straniščnega izplakovalnika — stvar ve¬
lja premisliti, kajne?

2. Zelo dobra živa hrana so enhitreji.
To so deževnikom nekoliko sorodni ze¬
melj ski črvički bele barve. Dosegajo ne¬
kako velikosti tubifeksov. Ko že imamo
zametek kulture, je gojenje prav pre¬
prosto. Za to moramo pač poprositi sta¬
rejše kolege. Gojišče je enostavno — lesen
zabojček, v katerega damo zemljo. Naj¬
boljša je črnica, mastna ilovnata zemlja
je tu zanič. V zemljo napravimo plitve
kanalčke, v katere damo bel kruh, raz¬
močen v mleku — na ta substrat pa
enhitreje. Vse skupaj pokrijemo s pri¬
mernim kosom stekla, da se gojišče ne
izsuši in postavimo v temo. Skrbimo le
še za primerno vlažnost in že v najkraj¬
šem času bo enhitrej dovolj in preveč.
Pripomnim naj še to, da z enhitrej ami
ne smemo krmiti rib prepogosto, ker so
premastne, dvakrat tedensko pa so pra¬
vi priboljšek.

Deževniki so na splošno zelo primerni za
prehrano rib. To velja še zlasti za vse
večje mesojedce — družina ostrižnikov
(skaiarka in sorodniki). Z opisom nabira¬
nja ne bi izgubljali časa, shranjevanje pa
je spet zelo preprosto: najprimernejša
so plastična vedra, v katere damo precej
listja in drugega rastlinskega materiala,
vse pa pokrijemo s plastjo zemlje. V
taki kulturi lahko mesece dolgo preživ¬
ljamo toliko deževnikov, da jih bo za
celo zimo dovolj. In zlasti pozimi nam
deževniki pomagajo prebroditi najbolj
kritične dneve, ko navadno ni na razpo¬
lago druge žive hrane.

Velikim ribam ponudimo kar cele manj¬
še deževnike, drugače pa jih moramo na¬
sekljati in izprati vsebino črevesja pod
tekočo vodo.

Za manjše vrste rib in za starejše mladi¬
ce so prava poslastica žive vodne bolhe
(Daphnia sp.). To so drobni vodni rakci,
katere lahko nabiramo s planktonsko
mrežico v skoraj vseh večjih stoječih
vodah, gojimo pa jih lahko tudi sami
doma, krmimo jih s kvasom. Kako se

TIM 1 74 75 33

tej stvani streže pa še raje vprašajmo
kolege, ki so to že poizkusili. Nobenih
težav pa ne bomo imeli s kulturami pa¬
ramecijev, kd so najboljša živa hrana za
vse drobne mladice.

V kozarcih po 1 liter uredimo gojišče
takole: narežemo repo ali kolerabo na
kocke, nalijemo vode, vodovodna je kar
v redu, nato pa dodamo še vodo iz akva¬
rija ali bližnje mlake. Čez nekaj dni
prione repa ali koleraba gniti, bujno se
razmnožijo gnilobne bakterije. Na te pa
že čakajo parameciji, ki se prav tako
močno razmnože, da se voda kar pobeli.
Paramecije zajamemo s kapalko (dobre
so tudi od zdravil) in jih prenesemo v
akvarij z mladicami. Po približno treh
tednih je taka kultura izčrpana in mora¬
mo nastaviti novo.

Prav tako dobra hrana so ličinke morskih
rakcev artemij. Jajčeca lahko kupimo
skoraj v vsaki trgovini z akvarističnim
materialom — v Ljubljani v Semenarni
na Gosposvetski cesti. Kupimo lahko tu¬
di posebno valilnico, priložena pa so tudi
vsa navodila za uporabo.

3. Razmeroma preprosto lahko gojimo
doma še vinslke mušice — dirozofile. Te,
znanosti že dolgo časa dobro znane ži¬
valce, so prav primerne za akvariste, še
zlasti v zimskih mesecih. Gojimo jih v
kozarcih ali v steklenicah. Substrat sku¬
hamo iz naslednjih sestavin: 100 g škro¬
ba, make ali koruznega zdroba, 90 g
sladkorja, 8 do 10 g agarja (kupimo v
lekarni ali Kemoservisu), ter 6 decilitrov
vode. Najbolje je, če vse skupaj kuhamo
kakor klej v vodni kopeli, da se nam ne
prismodi, še vroče nalijemo v gojišča 1
do 2 cm visoko in pustimo da se ohladi.
Žametno kulturo si lahko izprosimo pri
starejših kolegih ali v kakem laborato¬
riju. Iz prakse lahko povem, da so bolj¬
še umetno vzrejene pasme brez kril, si¬
cer se nam lahko zgodi, da bomo imeli
vinske mušice povsod, le tam ne, kjer
bi želeli...

Zalo uspešno lahko krmimo naše ribice
še z najrazličnejšimi ličinkami žuželk,
katere nabiramo v vseh tekočih in stoje¬
čih vodah, le ličinke kačjih pastirjev pu¬
stimo raje v miru, ker nam lahko teme¬
ljito izpraznijo še tako poln akvarij!

O nabiranju žive hrane po vodah pa še
to: po možnosti nabirajmo v takih vo¬
dah, v katerih ni rib! S tem bomo mož¬
nost, da zanesemo kako bolezen ali para¬
zite v akvarij, omejili na minimum.
Dobro živo hrano predstavljajo v akva¬
riju tudi alge in mikroorganizmi, ki se
na njih naseljujejo. Zato jih nikar preveč
vneto ne odstranjujmo, no seveda, če se
spravijo nad prvo, razgledno steklo, pa
kar britvico v roke!

Naslednje veliko poglavje je naravna
mrtva hrana

Če že nimamo pri roki žive hrane, jo
prav uspešno lahko nadomestimo z
mrtvo.

Osnovna mrtva hrana je sveže nastrgano
meso. Dobro je vsako, razen svinjine,
seveda pa ne sme biti mastno ali polno
kit in žal. Ribe imajo pač nežna preba¬
vila. Po splošnih izkušnjah je še najpri¬
mernejša teletina in pa konjsko meso
(vsebuje veliko glikogena).'Meso lahko
nastrgamo, ali pa ga prav na drobno se¬
sekljamo.

Tudi vranica in jetrca so zelo kvalitetno
živilo, vendar pa moramo biti pri upora¬
bi precej varčni: vranica močno zakali
vodo, jetra pa vsebujejo nekatere snovi,
ki v večjih množinah škodujejo ribam.
Za naravno rastlinsko hrano sta zelo
uspeli zamenjavi sesekljana solata in ku¬
hana ter sesekljana špinača. Zlasti špi¬
nača je prav nepogrešljiva pri vzgoji
vseh živorodk, še zlasti molijev.

Trdo kuhan jajčni rumenjak je dokaj
dragocen vir proteinov in prepotrebnih
drugih snovi. Večina rib ga rada je,
zlasti uspešno pa z njim krmimo še prav
majhne mladice. Pri uporabi pa moramo
biti precej varčni, saj nam sicer lahko
močno zakali vodo.

Tak jedilnik lahko postane precej enoli¬
čen, če krmimo ribe dalj časa le z eno
vrsto mesa ipd. Temu se lahko izognemo
tako, da si sami pripravimo ustrezno me¬
šanico vseh teh hranil.

Naj navedem le nekaj najustreznejših
receptov: sesekljamo in zmešamo meso
(kako ga pripravimo že vemo), vranico
ali jetrca ter špinačo v razmerju 3:1:1.
Dodamo še trdo kuhan jajčni rumenjak

34 TIM 1 74 75

ali celo surovo jajce, poljubno pa tlahko
dodamo še suhe vodne bolhe, nemastne
piškote, mogoče ovsene kosmiče ali pa
zdrob. Te snovi dodamo kot balast, da
hrana ni premočna. Pravo razmerje nam
pokaže šele praksa. Mešamo toliko časa
da dobimo enotno, pašteti podobno ma¬
so, damo jo v kozarec in v zmrzoval™k.
Za nekaj tednov smo rešeni skrbi za
dobro hrano. Pasti pa lahko dodamo še
toliko vode, da postane tekoča, s čopi¬
čem jo namažemo na ikose čistega stekla
in na hladnem! mestu pustimo, da se
dobro posuši. Suho snov oddrgnemo z
britvico — drobne i us ki niče lahko shra¬
nimo v poliivinilskih vrečkah poljubno
dolgo.

Od mrtve naravne hrane naj omenimo
samo še sušene vodne bolhe. Še pred ne¬
davnim so bile velika moda in so mnogi
hranili svoje ribe le s to manjvredno
hrano. Seveda, dela niso imeli veliko,
uspeh pa je bil kaj pičel. Suhih vodnih
bolh je samo še hitinast oklep, z istim
uspehom bi se lahko mi hranili s samo
roževino.

S to hrano krmimo samo po pregovoru,
da kadar je potice preveč, tudi črn kruh
prija.

Umetna »vitaminska« hrana

Da ne bo nesporazumov — pod tem
imenom se skrivajo naj večje možne po¬
tegavščine. Čeprav najrazličnejši proiz¬
vajalci in trgovine zelo reklamirajo svo¬
je proizvode, češ da so najpopolnejši in
da zadoščajo za popolno prehrano, ni to
nikoli res!! So le borni nadomestki in
ribe, vzgojene na taki krmi, niso nikoli
kaj prida. Vse te proizvode z zvenečimi
imeni lahko primerjamo z našo doma
narejeno suho krmo, le da tu vemo kaj
pokladamo ribam, pri kupljeni hrani pa
tega ne vemo nikoli. Še najboljši so
nemški proizvodi, še zlasti TETRAMIN
na mesni in TETRAFIL na rastlinski
podlagi.

Vedno pa se moramo zavedati, da so
vse umetne hrane le za največjo silo,
dokler si-ne preskrbimo ustreznejše na¬
ravne hrane.

Trgovinam pač ne smemo zameriti, če
hočejo zaslužiti, to pa naj počno na ra¬

čun vseh lenuhov in nepoučenih, na naš
račun pa ne bodo kajne?

PRIPOMOČKI PRI KRMLJENJU

O krmilnih obročkih smo že govorili:
enostaven za suho, plavajočo hrano, ob¬
roček z mrežico pa je namenjen krmlje¬
nju s tubifeksi in enhitrejami.

Prav priročen je lesen plošček na kate¬
rem lahko hrano sekljamo in strgamo.
Pa še prav svojega moramo imeti, res ne
vem zakaj se tako razburijo vse mame,
ko hočemo na njihovem sesekljati tako
nedolžno žival kot je deževnik...

Oster nožič, stara britvica ali pa celo
star skalpel nam ipridejo zelo prav in jih
skorajda ne moremo pogrešati.

S pinceto dajemo manjše količine hrane
v akvarij na prav eleganten in čist način.
Za drobno hrano smo že omenili, da po¬
trebujemo kapalko. Petrijevke so za
krmljenje izredno praktične — to so plit¬
ke dvodelne 9teklene posodice, kupimo
jiih v vsaki trgovini z laboratorijskim
steklom. Pripomočkov je še veliko, to so
le najosnovnejši.

Zelo koristna pripravica je še steklen za-
jemalec umazanije, s katerim takoj od¬
stranimo vse morebitne ostanke hrane,
ki je ribe niso uspele pojesti. Saj že do¬
bro vemo, da je preobilno krmljenje
eden izmed naglavnih grehov v akvari¬
stiki.

KAKO IN KDAJ KRMIMO

Najbolje je, da ribe navadimo na stalen
prostor in jih vedno krmimo le tam.
Običajno je to nekje na sredini akvarija
(po dožini) in ob prvem steklu. Pod me¬
stom krmljenja naj po možnosti ne bo
rastlin, tako bomo imeli boljši pregled
nad morebitnimi ostanki in jih bomo tu¬
di lažje odstranili. Če takih ostankov ni
preveč, jih lahko mirne duše pustimo
v akvariju — kaj hitro jih bodo pospra¬
vili polži.

Ribe moramo krmiti najmanj enkrat
dnevno, veliko bolje pa je, če jih dvak¬
rat. Ribe imajo večinoma kratka preba¬
vila in zelo majhne želodčke, tako da so
zelo hitro site, pa prav tako hitro spet
lačne. To velja za veliko večino akvarij-

TIM 1 74 75 35

skih rib — razen za vse tiste roparje, ki
se hranijo z drugimi živimi ribicami —
tem zadošča zalogaj pogosto za ves te¬
den in še dalj.

Torej, kakor vidimo, je redno in pravil¬
no krmljenje eden izmed osnovnih po¬
gojev za dobro uspevanje naših varovan¬
cev.

Paziti moramo, da bo prehrana čim bolj
pestra, predvsem pa, da se čim bolj
približa naravni prehrani. Bolj ko se bo¬
mo približali pri hrani naravnim razme¬
ram, lepše rezultate bomo dosegali. Je¬
dilnik naj bo pester dn bogat, prebogat
pa zopet ne sme hiti.
če je hrana preveč enolična, se kaj rado
pripeti, da začne ribam primanjkovati
nekaterih za normalno rast in razvoj nuj¬
nih snovi. Nastopijo lahko hipovitamino-
ze (vendar tu umetna krma ni zdravilo)
in podobni pojavi, ko zmanjka nekaterih
drugih pomembnih (mineralnih) snovi.
Nastopijo lahko stanja, ki so varljivo po¬
dobna bolezenskim znakom pri nekaterih
bakterijskih boleznih. Zmanjša se tele¬
sna odpornost in take ribe hitro posta¬
nejo žrtve raznih, sicer nenevarnih pa¬
razitov. Umetno dodajanje vitaminov ipd.
je bolj škodljivo kot koristno, uspeh lah¬
ko zagotovi le strokovnjak.

Najpogosteje slabo krmljene ribe podle¬
žejo rahitisu, le-ta nastopi iz istih vzro¬
kov in skoraj enako kot npr. pri človeku.
Če imamo v akvariju približno enako
močne ribe, se nam ni bati, da bi bile
nekatere odrinjene od pogrnjene mize in
bi zato počasi shirale. V takem primeru
lahko mirno krmimo na enem samem
mestu, če pa so v akvariju močnejše in
slabotnejše vrste obenem, moramo krmiti
na več mestih hkrati, sicer šibke sploh
ne bi prišle na vrsto.

Premisliti moramo še tole: v naravi pre¬
žive ribe večji del dneva v lovu in nabi¬
ranju hrane. Pri tem preplavajo precejš¬
nje razdalje in s tem zapravijo veliko
energije. Akvarij pa je utesnjen prostor.
Gibanje rib je omejeno na minimum in
s tem tudi potrošnja energije. Se pravi,
če bo jedilnik prebogat, se bodo ribe
prekomerno redile, s tem pa pada splo¬
šna telesna kondicija in sposobnost za
razplod. Zamaščene ribe so pravemu go¬

jitelju prav tako malo v ponos kot ra¬
hitične.

Eden izmed znakov, ki nam kaže na pre¬
bogato hrano je tudi iztrebek, ki se ka¬
kor zastava vleče za prizadeto ribo. To
kaže spočetka sicer na nenevarno vnetje
črevesja, ki pa se lahko poslabša. V ta¬
kem primeru damo lahko ribo mirne du¬
še na dieto suhih vodnih bolh.

Kakor nikjer drugod se tudi tu ne iz¬
plača nikakršno pretiravanje ne v eni, ne
v drugi smeri. Če se bomo držali zlate
sredine, nam je uspeh že skoraj zagotov¬
ljen.

Zdrave in krepke ribe so nam vsem v
veselje in ponos. Vendar pa nesreča ni¬
koli ne počiva, o tem pa, kako spoznati
parazite in bolezni, ter o zdravljenju, se
bomo pogovorili prihodnjič.

Čeprav si ščuka in ameriški somič navi¬
dezno nista podobna, imata mnogo skup¬
nega: oba sta huda roparja.

Ščuka je dnevni lovec in ima dobro raz¬
vit vid, somič pa lovi ponoči, svoj plen pa
zazna s posebnimi elektroreceptorji in
dolgimi brki. Pozor! V akvariju sta sicer
zelo zanimiva, sta pa hudo nevarna vsem
manjšim ribam.

36 TIM 1 74l75

VARSTVO NARAVE

naš onesnažen zrak

Zdravko Petkovšek

Zrak, ki ga dihamo ni nikoli povsem
čist. Tudi če smo v gorah ali med gozdo¬
vi je v zraku mnogo primesi naravnega
in umetnega izvora. Da je zrak tudi v
gorah onesnažen, zlahka spoznamo po
snegu, ki postane s časom siv ali potem¬
ni po robovih. Vidne pa so le posledice
onesnaženja s trdnimi primesmi. V zraku
pa je tudi precej raznih plinskih prime¬
si, ki v majhnih količinah (ali bolje kon¬
centracijah (to je količinah na enoto vo¬
lumna) niso škodljive, v večjih kon¬
centracijah, nad t. i. dopustno mejo, pa
škodujejo ljudem, živalim, rastlinam in
raznim — tudi gradbenim materialom.
Ko se zrak giblje v planetarnem krože¬
nju okoli Zemlje — pretežno od zahoda
proti vzhodu — nosi s seboj mnoge pri¬
meša, ki prihajajo vanj iz naravnih in
umetnih virov. V vseh zračnih tokovih pa
nastajajo vrtinci. Največji so premera
nekaj tisoč kilometrov in jim pravimo
cikloni in anticikloni, manjši so ob ne¬
vihtah (nevihte in tornadi), še manjši
nastajajo za hribi in hišami, drobni ni¬
hajo v različnih smereh liste na drevju
in še manjši so, ki jih navadno niti opa¬
ziti ne moremo. Visi ti vrtinci prenašajo
in mešajo zračne delce ter raznašajo pri¬
mesi od virov onesnaženja v višja in bolj
oddaljena področja atmosfere. Bolj ko
se ob tem zrak premeša, bolj se snovi
razredčijo in manj škodljive so; toda ob
tem zaidejo tudi v sicer čista področja
daleč proč od virov onesnaženja. Bolj
ko so gibanja zraka obsežnejša, bolj so
stalna in počasneje spremenijo smer, za¬
to je tudi transport onesnaženja svoje¬
vrsten. V večjem obsegu gledano, so kon¬
centracije manjše in obratno, zato govo¬
rimo tudi o planetarnem (globalnem),
področnem (regionalnem) in krajevnem

(lokalnem) onesnaženju zraka. Glede glo¬
balnega onesnaženja so naravni viri ena¬
kovredni, za mnoge primeša pa celo iz¬
datnejši kot umetni. Med naravne vire
štejemo prah, ki ga dvigajo s tal vetrovi,
cvetni prah, vulkanski izbruhi, naravni
gozdni požari, sol z morskih pen itd. Po¬
leg naravnih virov pa so poštah tudi
umetni viri onesnaženja (velika industrij¬
ska področja) tako izdatni, da se njihov
učinek že pozna v planetarnem onesna¬
ženju zraka, čeprav koncentracije v tem
merilu še niso tako velike, da bi ogrožale
zdravje ljudi in obstoj rastlin. V global¬
nem onesnaženju so pomembni poleg
delcev le tisti plini, ki so zelo obstojni.
Tak je npr. ogljikov dioksid (C0 2 ). Nje¬
gove koncentracije v atmosferi že od za¬
četka našega stoletja naraščajo in ker ta
plin precej močno vpija sevanje, ki ga
pošilja Zemlja v vesolje (s čemer se ohla¬
ja), ter tako kvari toplotno ravnotežje na
našem planetu je možno, da se bodo kma¬
lu pokazale neugodne ali celo katastro¬
falne klimatske spremembe na Zemlji.
Hitrosti gibanja zraka v planetarnem
kroženju so v višnah nad 6 km lahko celo
nad nekaj sto km/h, bolj pri tleh, to je,
do višine 2 km pa so navadno med 50
in 80 km/h. S takimi hitrostmi poteka
tako imenovani transkontinentalni tran¬
sport onesnaženja. Ta zajame tudi manj
trajne pline in primesi — med njimi
žveplov dioksid (S0 2 ), ki je eden glavnih
predstavnikov nenaravnega onesnaženja
zraka. Evropo lahko npr. prepotuje zrak
pri prej omenjenih hitrostih v spodnjih
plasteh v enem dnevu, razpadna oziroma
razpolovna doba S0 2  pa je pri manjših
koncentracijah nekaj dni.

Slovenija leži v južnem delu Evrope in
ob takih vremenskih razmerah, ko pri-

TIM 1 74 75 37

teka k nam zrak čez močno industriali¬
zirana področja kot so Porurje in šlezi-
ja, prinaša s seboj precej onesnaženja.
Izračunali smo, da je ob stabilni atmos¬
feri, ko se onesnaženje ine prenaša v vi¬
soke plasti nad dva kilometra, lahko iz
teh področij privedeni zrak onesnažen z
S0 2  do četrtine tiste vrednosti, ki je
zdhavju škodljiv. če bi se torej industri¬
ja na teh področjih Evrope štirikrat po¬
večala, brez ustreznih ukrepov za zmanj¬
šanje onesnaženja, bi se že lahko zgo¬
dilo, da bi celo v naših planinah dihali
nezdrav zrak. Zato nd čudno, da počasi
postaja onesnaženja zraka mednaroden
in tudi političen problem.

Vendar pa so koncentracije onesnaženja
zaradi tranSkontinentalnega transporta
večinoma še sorazmerno nizke in je one¬
snaženja zraka predvsem lokalni prob¬
lem. Zrak je močno onesnažen le v bli¬
žini virov. Pri majhnih — navadnih dim¬
nikih na strehah — je navadno že v raz¬
dalji nekaj deset metrov onesnaženja do¬
volj razredčeno, toda v gostih naseljih,
ko se onesnaženje izdatno sešteva, lahko
vseprek preseže dovoljene meje tudi sa¬
mo zaradi majhnih virov. Pri velikih vi¬
rih kot so tovarniški dimniki, ali dimniki
elektrarn in toplarn pa so še na razdalji
več kilometrov proč, kjer dim doseže
tla, koncentracije previsoke.

Vire nenaravnega onesnaženja lahko v
grobem delimo v tri velike skupine. To
so industrija, gospodinjstva in promet.
Industrijsko onesnaženje je najbolj opa¬
zno, ker so njeni viri sorazmerno visoki
in izdatni, spušča pa tudi najdaljšo vrsto
različnih snovi v zrak. Najbolj vidne so
saje; če jih je v dimu mnogo je dim
črn; dostikrat pa je tudi bel. Tedaj je
v dimnih plinih precej vodne pare, ki se
kmalu po izstopu iz dimnika ali hladil¬
nega stolpa kondenzira v drobne vodne
kapljice, na katerih se svetloba razpršu¬
je. Za odstranitev saj in drugih delcev iz
dimnih plinov so na razpolago dobre či¬
stilne naprave, zato je, milo rečeno, ob¬
sojanja vredno, kjer se iz večjega dim¬
nika še kadi črn dim. Čistilne naprave
za delce so f. i. cikloni, multicikloni,
elektrostatični in navadni filtri in razni
izpiralni sistemi, ki pa so slabši, ker ob
čiščenju zraka onesnažujejo vodo. Saje

je treba izločiti iz dimnih plinov ne le
zato, ker mažejo okolico, ampak tudi za¬
to, ker vežejo nase 'Strupene pline, ter
jih neraztopljene zanašajo v globine
pljuč, tako da so skupaj s sajami nekaj¬
krat bolj strupeni kot sami zase.

Druga važna škodljiva snov, ki izhaja iz
tovarniških in skoraj vseh drugih dim¬
nikov je že omenjeni žveplov dioksid
S0 2 , ki nastaja pri goranju goriv, ki vse¬
bujejo žveplo — to pa so domala vsa na¬
vadna goriva kot je premog, mazut, ku¬
rilna olja i. p. Ker skoraj vsaka industri¬
ja potrebuje ogrevanje (za tehnološko
paro, za sušenje itd.), gre iz večjih dim¬
nikov dnevno po več ton tega strupenega
plina, iz velikih toplarn in termoelek¬
trarn pa celo več deset ali celo sto ton
S0 2 . V labilnem vremenu — ko se zrak
rad meša in ob močnejših vetrovih, se
ti plini navadno hitro razredčijo in pri
tleh koncentracije ne dosegajo škodljivih
vrednosti. Če ipa je vreme takšno, da
»tišči dim k tlom« ali če so v bližini
pobočja, so lahko koncentracije pri tleh
visoko čez dopustne meje ter uničijo
rastline (ki so za S0 2  bolj občutljive kot
ljudje), škodujejo pa tudi zdravju ljudi
in živali, in povzročajo veliko gospodar¬
sko škodo. Čistilne naprave za S0 2  s
stroški obratovanja so nekajkrat dražje
kot gradnja zelo visokih dimnikov, če¬
prav tudi to ni majhen strošek. Razen
tega pa je glede na transkomtinentalni
transport tudi to slaba rešitev. Žal pa
tudi ni ina razpolago dovolj čistih goriv,
zato so odločitve pogosto zelo težke.
Poleg saj in S0 2  spuščajo razne tovarne
v zrak še celo vrsto drugih snovi kot so
kovine in razne kemične spojine, ki pa
so specifične za posamezne obrate ter
lahko v svoji okolici tudi nevarno one¬
snažujejo zrak.

V mestih in gosto naseljenih krajih pa
je pozimi onesnaženje zraka s sajami in
S0 2  od industrije navadno komaj polo¬
vica vsega tega osnenaženja — drugo po¬
lovico pa prispevajo gospodinjstva in
centralne kurjave. Lahka kurilna olja so
precej »čista«, medtem ko vsebujeta pre¬
mog in mazut do 5 % žvepla kar da do
10 %  S0 2  in tako lahko ob tem, ko poku¬
rimo tono premoga, spustimo v zrak do
100 kg S0 2  (no, navadno sicer tretjino

38 TIM 1 74 75

manj) in do 20 kg saj. Količina saj je
odvisna v veliki meri od vrste peči in
načina kurjenja, zato je že s tem mogo¬
če precej zmanjšati onesnaženje zraka.
Pri tem je najsllabše to, da so hišni dim¬
niki nizki ter tako drug drugemu in sa¬
memu sebi neposredno onesnažujemo
zrak, ki ga dihamo. Posebno kritične so
razmere pozimi v naših kotlinah, ko pre¬
cej pokurimo, vremenske razmere pa so
česito take, da ne dopuščajo širjenje dim¬
nih plinov v višje zračne plasti in proč
od naselij. Pozimi se v kotline pogosto
uleže hladnejši in težji zrak ter tvori ne¬
kakšna kotlinska jezera hladnega zraka,
ki so pogosto lepo vidna, saj so poleg
onesnaženja izpolnjena tudi z meglo. Ta¬
ka jezera obleže včasih neprekinjeno po
več dni, zrak se v njih le počasi premi¬
ka, onesnaženje pa hitro narašča. Kon¬
centracije, iki so bile v takih pogojih iz¬
merjene npr. v Ljubljani (2,4 mg S0 2 /
m 3 ), so celo osemkrat presegle najvišjo
dopustno mejo (ki je 0.3 mg S0 2 /m 3 ). Za¬
to bo že v prihodnji zimi ob takem vre¬
menu potrebno strogo ukrepati. Ker je
zrak v naših kotlinskih mestih pozimi po¬
gosto močno onesnažen, bo potrebno
vsaj tu čim prej preiti na čistejša goriva
in pričeti z uvajanjem vrste drugih ukre¬
pov.

Tretji onesnaževalec zraka predvsem v
mestih je promet oziroma motorna vo¬
zila. Trdni delci, ki jih spravlja v zrak
cestni promet so cestni prah z delci gum,
saje in svinec iz goriva; od strupenih
plinov pa predvsem ogljikov monoksid
CO (ki nastaja, predvsem pri bencinskih
motorjih) in pa dušikovi oksidi NO iz
diesblovih motorjev. Za to, da je CO zelo
strupen plin, .imamo dokaze v mnogih
smrtnih nesrečah voznikov, ki so pustili
teči motor v zaprti garaži. V gostem pro¬
metu pa so lahko vozniki tudi delno
omamljeni od tega plina in nekateri stro¬
kovnjaki pripisujejo del nesreč one¬
snaženju zraka. Najnovejši avtomobil¬
ski modeli vodijo izpušne pline v po¬
novno izgorevanje, pri čemer se tvori

C0 2 , ki je znatno manj strupen. Tudi ob
višjih temperaturah izgorevanja je manj
CO, tvori pa se več NO , ki nastajajo
zato predvsem pri dieselovih motorjih.
Iz teh plinov nastajajo posebno ob son¬
čnem vremenu razni oksidanti, med nji¬
mi ozon 0 3 , ki so zelo strupeni in koro¬
zivni ter tvorijo tako imenovan fotoke-
mični smog. Tudi od njega pečejo oči in
boli glava, za 'bolnike na dihalih pa je
podobno kot S0 2  lahko usoden.


Zelo onesnažen zrak nad Ljubljano. Za¬
radi industrije, množice gospodinjstev in
gostega prometa je zrak nad Ljubljano
onesnažen do take mere, da oddaljenejših
poslopij na sliki že ne vidimo več.

Spoznali smo le nekaj zanimivosti s pod¬
ročja onesnaženja zraka in to, da postaja
onesnaženje zraka vse bolj pereč pro¬
blem. Zato ga je treba temeljito spoz¬
nati, a več o tem kdaj drugič.

TIM 1 74 75 39

FOTOKRITIKA

O#

V letošnjem letniku vam bomo predsta¬
vili devet uspelih fotografij vaših vrstni¬
kov in vsaki dodali kratek strokoven ko¬
mentar. Upamo, da bomo s tem vzpodbu¬
dili marsikoga izmed mladih fotoamater¬
jev, ki se je v preteklih letnikih »TIM-a«
lahko že dodobra poučil o skrivnostih fo¬
tografiranja, da bo tudi sam poskušal do¬
seči prav tako, če ne še boljšo kvaliteto
svojih fotografij. V tej številki vam pred¬
stavljamo fotografijo z naslovom CIVILI¬
ZACIJA, katere avtor je Franc Bider iz
FKO Celje.

Velik problem današnjega stehniziranega
časa je neorganizirano odmetavanje od¬
padkov. Na obronkih gozdov, na jasah in
travnikih se širijo divja smetišča, ki nam
kvarijo lepoto narave, onesnežujejo vo¬
do in bližnje okolje ter podirajo ravno¬
težje v naravi. Hvaležna in pomembna
naloga, ki jo današnji čas postavlja tudi
pred mladega fotoamaterja je, da s svo¬
jo povsod pričujočo kamero zabeleži ta¬
ko in podobno uničevanje narave. Prav
to pa je storil avtor pričujoče fotografije.
Motiva se je lotil s širokokotnim objek¬
tivom s čemer je dosegel naslednje pred¬
nosti:

1. s širokokotno perspektivo je poudaril,
oziroma povečal ospredje, ki je te¬
matsko osrednji del slike,

2. smetišču je odredil lokacijo s podre¬
jenim prikazom pomanjšane okolice
(hiša, drevje),

3. z uporabo omenjenega objektiva je do¬
segel enakomerno ostrino na celem
posnetku. Manj kot meter oddaljena
ročka za olje in skoraj 100 metrov od¬
daljena hiša, oboje je ostro,

4. poudarjeni odnos med mirno, ureje¬
no hišo v ozadju in velikim smeti¬
ščem v ospredju, daje posnetku doku¬
mentarno vrednost, misel ki je vodila
avtorja je jasna na prvi pogled in an¬
gažira tudi gledalca.

Kompozicija, rahlo nakazan trikotnik s
hišo na vrhu, ni izrazita. Tonsko pa je
slika dobra, morda hi avtor z uporabo
močnejšega filtra lahko bolj poudaril
dramatičnost problema.

Slika je bila razstavljena na razstavi mla¬
dinske fotografije v atriju ljubljanskega
magistrata, žirija jo je ocenila kot pri¬
mer dobre obdelave sodobne problema¬
tike.

40 TIM 1 74I75

MLADI VEDEŽ

mladinska knjiga predstavlja

NOVO SERIJO SLOVENSKIH MLADINSKIH

ENCIKLOPEDIČNIH IN LEKSIKALNIH IZDAJ

dragocena pomoč pri širjenju splošnega znanja

odgovori na tisočera vprašanja — bogate barvne ilustracije — ugodna cena

Splošni leksikon: KAJ? ZAKAJ? KAKO? OD A DO Ž
Odkritja in raziskovanja: OD VIKINGOV DO ASTRONAVTOV
Razvoj tehnike: OD KAMNA DO RAČUNALNIKA
Kultura: OD PESMI DO FILMA

IZŠLA JE PRVA KNJIGA

KAJ? ZAKAJ? KAKO? OD A DO Ž

To je leksikon v pravem pomenu besede. Gesla, ki jih je več kot 2000, so urejena po abecednem
redu, pojasnjuje jih 560 barvnih slik, med katerimi so pregledni barvni zemljevidi celin, pokrajin in
držav, na koncu pa še stvarno in imensko kazalo s 3860 gesli. Besedila je napisalo 17 znanih slo¬
venskih strokovnjakov s posameznih področij.

MLADI VEDEŽ OD A DO Ž je neprecenljive vrednosti za otroke od 9. do 15. leta!

Knjiga obsega 285 strani velikega formata in je uvodna knjiga za iskanje še podrobnejših podat¬
kov za posamezna področja, ki bodo obravnavana v naslednjih knjigah mladinske enciklopedije.

OD VIKINGOV DO ASTRONAVTOV — izide jeseni leta 1974

Knjiga prinaša najzanimivejše in najvažnejše podatke o odkritjih od najstarejših obdobij do da¬
našnjih dni: odkritje Amerike, raziskovanje Azije in Afrike, osvajanje severnega in južnega tečaja,
osvajanje najvišjih gora, podmorska raziskovanja in osvajanje vesolja. Številne barvne ilustracije
dopolnjujejo besedilo, na preglednih zemljevidih sledimo raziskovalcem, na koncu knjige pa se sez¬
nanimo še z njihovimi biografijami. Knjiga ima okrog 300 strani, od tega prek 200 barvnih ilustra¬
cij. Pripravil jo je prof. Tomaž Weber.

OD KAMNA DO RAČUNALNIKA — izide leta 1974

Enciklopedičen pregled bo pokazal predvsem tisti del tehničnih dosežkov, ki predstavljajo poveča¬
nje človekovega zaznavanja in človekove sposobnosti V prvem delu bodo opisani tisti dosežki, ki
omogočajo človeku opazovanje naravnih zakonitosti in povečujejo njegove sposobnosti, v drugem
delu pa dosežki, s pomočjo katerih človek posega v naravo in s tem vpliva na razvoj civilizacije.
Knjigo bo zaključilo poglavje o pogledu v prihodnost. Pripravlja jo dr. Marko Vakselj.

OD PESMI DO FILMA — izide v letu 1975

V četrti knjigi mladinske enciklopedije bo obravnavana duhovna stran našega življenja. Srečali se
bomo z literaturo, s filmom, plesom, z arhitekturo in upodabljajočo umetnostjo.

ENCIKLOPEDIČNE IZDAJE MLADI VEDEŽ SO ODLIČNI PRIPOMOČKI, PO KATERIH BODO Z VESE¬
LJEM SEGLI TUDI ODRASLI BRALCI

KOMPLET VSEH 4 KNJIG MLADEGA VEDEŽA STANE V PREDNAROČILU 560 DIN

Ta cena velja do 15. oktobra 1974, odplačate pa jo lahko v 10 obrokih po 56 din. Posamezne knjige
bodo dražje.

PRVA KNJIGA MLADI VEDEŽ OD A DO Ž stane 170 din

Knjige lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih v šolah, pri akviziterjih ali
neposredno pri Mladinski knjigi, prodaja po pošti, Ljubljana, Titova 3.

NAROČILNICA

Podpisani (a) ..............i_...i..

stalno prebivališče ....-.....-.*...

naslov iz osebne izkaznice ...............

zaposlen (a) pri (naslov) .....-.

štev. osebne izkaznice ... izdane od .

naročam

zbirko MLADI VEDEŽ v 4 knjigah za 560 din
(10 obrokov po 56 din)

Znesek 560 din bom poravnal (a) — naenkrat — v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 56 din, takoj
po prejemu računa in položnice na tekoči račun Mladinske knjige, Ljubljana 50101-601-16733
(neustrezno, prosimo, prečrtajte!).

Datum: Podpis:

TIM 1 74175 41

ZNANSTVENA FANTASTIKA

striček Einar

Ray Bradburry

»Samo minuto bo trajalo,« je rekla
sladka ženica strička Einarja.
»Odklanjam,« je odvrnil. »Sploh pa ne
traja več kot sekundo.«

»Že vse jutro delam,« je rekla in se pri
tem držala za vitki hrbet, »ti pa mi no¬
češ pomaga tli. Im še k dežju se priprav¬
lja.«

»Naj dežuje,« je čemerno vzkliknil. »Ne
bo me spet prebijala strela samo zaradi
tvojega perila!«

»Kljub temu odklanjam.« Njegova širo¬
ka ponjavasta krila so nervozno zapla¬
hutala za njegovim hrbtom.

Podala mu je tanko vrvico, na kateri so
bili obešeni štirje ducati sveže oprane¬
ga perila. Z odporom je preložil vrvico
iz roke v roko.

»Torej do tega je že prišlo,« je trpko
zamrmral. »Do tega, do tega, tega...«
In malo je manjkalo, da ni potočil gren¬
ke, jezljive solze.

»Ne joči, še bolj jih boš zmočil,« ga je
potolažila. »Poskoči zdaj in jih popelji
naokrog.«

»Popelji naokrog.« Njegov glas je zvenel
strašansko votlo in ranjeno. »Naj lije in
naj treska, pravim.«

»Če bi bil lep in sončen dan, te ne bi
prosila,« je trezno rekla. »Ves moj trud
bo zaman, če ne boš pomagal. Perilo bo
viselo po hiši...«

To je zaleglo. Izmed vsega je najbolj
sovražil perilo, obešeno in razrešeno na¬
okrog po hiši, tako da se je bil človek
prisiljen plaziti pod njim, če je hotel
prečkati sobo. Skočil je pokonci. Njego¬
va velika zelena krila so zaprhutala.
»Ampak samo do plotu na travniku!«

Vrtinec; poskočil je, krila so vzvalovila
in poljubkovala hladni zrak. In še preden
bi lahko izrekli stavek: Striček Einar
ima zelena krila, je že zaplul nizko nad
sadovnjakom, vlekoč nanizano perilo v
širokem plahutajočem loku, v tresočem
se zračnem vrtincu svojih kril ...
»Ujemi!«

Že je bil nazaj z izleta, perilo, suho kot
poper, je spustil proti tlom, na vrsto
čistih odej, ki jih je bila razprostrla v
ta namen.

»Hvala!« je zaklicala.

»Eeh!« je odvrnil in poletel pod jablano,
da bi nadaljeval s premišljevanjem.

Čudovita svilena krila so bila pripeta na
njegov hrbet kakor morsko zelena jadra.

Zabrnela in zašuštela so vsakokrat, ko
se je obrnil ali kihnil. Bil je eden redkih
v Družini, katerega talent je bil očiten.
Vsi njegovi mračni bratranci, nečaki in
bratje so se skrivaM v malih mestih na¬
okrog po svetu in predstavljali svet
nevidnih duhov, ali svet stvorov s čarov¬
niškimi kremplji in belimi zobmi; spu¬
ščali so se z neba kot ognjeni jeziki, ali
pa so se potikali po gozdovih v podobi
srebrno sivih volkov. In živeli so dovolj
varno pred navadnimi ljudmi. Ni pa bi¬
lo tako z možem z velikimi zelenimi
krili.

Pa vendar ni sovražil svojih kril. Daleč
od tega! Za mladih dni je veliko letal
ponoči, zakaj noči so bile tista redka
obdobja, ko je bil krilati mož varen.
Dan je prinašal nevarnost, vedno je bilo
in vedno bo tako; toda noči, ah, noči, v
nočeh je plul nad otoki oblakov in morji

42 TIM 1 74 75

poletnega neba. Brez nevarnosti zase. To
je bil čas bogatih, vzvišenih, proti nebu
se dvigajočih poletov — prava ekstaza.
Toda zdaj ponoči ni mogel več leteti.
Zgodilo se je na poti domov, proti ene¬
mu izmed visokih gorskih prelazov v
Evropi, po enem izmed družinskih se¬
stankov v mestu MelMinu v državi Illinois
(pred nekaj leti), na katerem je popil
nekoliko preveč močnega rdečega vina.
»Vse bo v redu,« se je negotovo tolažil,
medtem ko si je utiral pot pod jutranji¬
mi zvezdami, prek gričev, posutih z lu¬
ninimi žarki.

In tedaj — tresk z vedrega neba!

Steber daljnovoda.' Kakor v mrežo ujeta
divja raca. Strahovito cvrčanje. Z obra¬
zom, črnim od modrikastega iskrenja
električnega toka žic, se je s silovitim
vzvratnim sunkom svojih kril obvaroval
elektrike in strmoglavil navzdol. Prista¬
nek na travniku, obsijanem z mesečino,
ob vznožju strebra, je bilo slišati tako,
kot da bi padel izpod neba velik telefon¬
ski imenik.

Rano prihodnjega jutra se je prebudil s
tresočimi in od rose premočenimi krili.
Bilo je še temno. Daleč na vzhodu se je
raztezal ozek pas jutranje zarje. Kmalu
se bo ta pas razširil in vsak polet bo
nemogoč. Ni mu kazalo drugega, kot da
se zateče v gozd in v zavetju najgostej¬
šega grmovja počaka vse dotlej, dokler
prihodnja noč ne skrije njegovega vzle¬
ta pod nebo.

Tako je srečal svojo ženo.

Čez dan, ki je bil nenavadno topel za
prve novembrske dni v Illinoisu, se je
mlada in ljubka Bruniilla Wexley mudila
zunaj, da bi pomolzla izgubljeno kravo.
V eni roki je nosila srebrno vedro, med¬
tem ko se je prebijala skozi goščavo in
pametno nagovarjala nevidno kravo, naj
se prosim vrne domov, ker ji bo sicer
počilo vime zaradi napomolženega mle¬
ka. Dejstvo, da bi se izgubljena žival
tako ali tako po vsej verjetnosti sama
vrnila domov, ko bi jo vime zaradi mle¬
ka pričelo tiščati, je ni motilo. To je bil
le prijeten izgovor za potepanje po goz¬
du, za pihanje regratovih lučk in za
grizljanje rožnih stebelc, kar je počela
Brunilla, ko je naletela na strička Einar-
ja.

Spal je pod grmom in videti je bilo, kot
da bi bil pokrit z zeleno ponjavo.

»Oho,« je rekla Brunilla vneto. »Človek.
V šotoru za kampiranje.«

Striček Einar se je prebudil. Šotor se
je razgrnil kakor velika zelena zastava,
pritrjena na njegov hrbet.

»Ah!« je rekla Brunilla, iskalka krav.
»Krilati mož.«

Tako je to sprejela na znanje. Bila je
presenečena, to pač, toda iker je še niko¬
li v življenju ni nihče prizadel, se ni bala
nikogar, in bilo je čudovito srečati kri¬
latega moža. Še ponosna je bila na to.
Pričela je govoriti. V pičli uri .sta bila
že stara prijatelja in v dveh je že čisto
pozabila na njegova krila. In on ji je
povedal, kako se je znašel v tem gozdu.
»Da, opazila sem, da si poškodovan,« je
rekla. »Tole desno krilo je videti v zelo
slabem stanju. Najbolje bo, če mi dovo-
liš, da te odpeljem domov in poskrbim
zanj. Vso pot do Evrope vsekakor ne boš
mogel leteti.z njim. Sploh pa, kdo si še
želi živeti v Evropi te dini?«

Zahvalil se ji je, vendar ni bil čisto pre¬
pričan, ali naj sprejme njen predlog.
»Toda saj živim čisto sama,« je rekla.
»Zakaj, kot vidiš, .sem zelo grda.«
Zatrdil ji je, da to sploh ni res.

»Kako ljubeznivo od tebe,« je rekla.
»Ampak zares sem grda, pri tem si ne
delam nobenih utvar. Vsi moji so mrtvi.
Kmetijo imam, veliko kmetijo, čisto
moja je, precej daleč od Mellina. Vrh
tega pa rabim nekoga, da bi se pogovar¬
jala z njim.«

Toda mar se ga ne boji, jo je vprašal.
»Ponosna in ljubosumna bi bilo bliže
resnici,« mu je odvrnila. »Smem?« In
pobožala je široki zeleni pajčolan njego¬
vih kril z mešanico skrbi in zavisti.

Ko se ga je dotaknila, se je ves stresel
in stisnil jezik z zobmi. In tako mu ni
kazalo drugega, kot da je šel z njo proti
njenemu domu, po zdravila in mazila in
moj bog, kakšne ožganine po njegovem
obrazu, prav pod očmi!

»Še sreča, da nisi oslepel,« je rekla.
»Kako se je to zgodilo?«

»Torej...« je pričel in bila sta na njeni
kmetiji, ne da bi pri tem opazila, da sta

TIM 1 74 75 43

prehodila cel kilometer, zroč drug druge¬
mu v oči...

Minil je dan, minila sta dva in na vratih
se ji je zahvalil in dejal, da mora zdaj
oditi, da ji je zelo hvaležen za zdravila,
skrb, hrano in stanovanje. Bila je večer¬
na zarja in med šesto uro popoldne pa
do petih prihodnjega dne mora preleteti
ocean in kontinent.

»Hvala in na svidenje,« je zaklical, pole¬
tel v mrak lin treščil naravnost v javor
na vrtu.

»Joj!« je zakričala in stekla k njegove¬
mu negibnemu telesu.

Ko se je naslednjo uro prebudil iz neza¬
vesti, je vedel, da ne bo nikoli več letel
v mraku in temi; njegovih nežnih čutil
za nočni let ni bilo več. Krilata telepati¬
ja, ki ga je svarila pred drogovi, dre¬
vesi, hišami in hribi, ki so mu bili na¬
poti, prefinjen pregled in občutljivost,
ki sta ga vodila skozi blodnjak gozdov,
skal in oblakov, vse, vse je bilo sežgano
in uničeno za zmeraj v tistem usodnem
udarcu prek obraza, v tistem modrika¬
stem ovremju in cvrčanju.

»Kako?« je tiho zaječal. »Kako naj se
vrnem v Evropo? Če letim podnevi, me
bodo ljudje opazili in me — slaba šala
— morda celo sestrelili! Ali pa me bodo
dali celo v živalski vrt, kakšno življenje
bi 'bilo šele to! Brunilla, povej mi, kaj
naj storim?«

»Oh,« je zašepetala in pri tem gledala
svoje roke. »Se bova že česa domislila«

Poročila sta se. Njegova družina je pri¬
šla na poroko. V jesenskem plazu javo¬
rovih, sikamorinih, hrastovih in bresto¬
vih listov so sikali din šušteli, se spuščali
v vrtincih osipajočega listja divjega ko¬
stanja in cmokali kot zrela jabolka na
zemljo. Zrak je bil nasičen z vseobsega¬
jočim vonjem poslavljajočega se poletja
v zraku, ki so ga zvrtinčila s svojim ple¬
som. Obred? Obred je bil kratek, komaj
toliko, kot traja, da prižgemo svečo, jo
utrnemo in njen dim obmiruje v zraku.
Njegovo kratkost, mrakobnost, na glavo
postavljeno in čudno sramežljivo naravo
je Brunilla povsem prezrla, saj je ves
čas obreda prisluškovala samo bibavici
kril strička Einarja, narahlo utripajočih

nad njima, medtem ko se je ceremonija
bližala h koncu. In kar zadeva strička
Einarja, rana prek njegovega nosu se je
že skoraj zacelila, in medtem, ko je dr¬
žal Bruniillino roko v svoji, je čutil, kako
podoba Evrope v njegovem spominu vse
bolj bledi in se raztaplja v daljavi. Za
to, da bi se dvignil navpično v zrak, ali
se spustil naravnost navzdol, mu ni bilo
treba videti tako zelo dobro. Tako je
bilo samo po sebi umevno, da je v noči
njune poroke vzel Brunillo v naročje in
poletel z njo naravnost v nebo.

Neki kmet, kakih pet kilometrov proč,
se je zazrl v nizke polnočne oblake in
videl šibek odsvit in prasketanje.
»Vročinska strela,« je ugotovil in se od¬
pravil spat.

Vrnila sta se šele z roso v ranem jutru.
Zakon je uspel. Samo pogledala ga je in
že ji je prišlo na misel, da je edina
ženska na svetu, poročena s krilatim
možem. »Katera druga si lahko še reče
kaj takega?« se je vprašala pred zrca¬
lom. In odgovor je bil: »Nobena.«

Na drugi strani pa je on našel v njej
veliko lepote, dobrote in razumevanja.
Spremenil je nekoliko svojo prehrano,
da bi ugodil njenim nazorom in zelo je
bil previden s svojimi krili, ko je hodil
po hiši naokrog. Strt porcelan in razbite
svetilke so bile stvari, ki so mu uničevale
živce, zato se jih je previdno izogibal.
Spremenil je tudi svoje navade v zvezi
s spanjem, saj tako ali tako ni mogel
več leteti ponoči.

Ona pa je v zameno prenaredila stole,
tako da so bili udobni, tudi zanj, kljub
njegovim krilom. Dodala je blazino tu
in jo odvzela tam in besede, ki mu juh
je govorila, so bile besede, zaradi kate¬
rih jo je imel rad.

»V svojih kokonih smo, mi vsi. Vidiš
kako sem grda?«, mu je pravila. »Toda
nekega dne se bom izbubila in razpro¬
strla krila, ravno tako nežna in čedna,
kot jih imaš ti.«

»Že dolgo je tega, kar si se izbubila,« ji
je odvrnil.

Nekoliko je pomislila. »Da,« je morala
priznati, »in natančno tudi vem, kdaj se
je to zgodilo. Bilo je tistega dne, ko sem
iskala kravo in .našla šotor!«

44 TIM 1 74 75

Smejala sta se in ko jo je držal v svo¬
jem naročju/je čutila, da je to res, in
spoznala, da se je z njuno poroko zares
izbubila iz svoje grdote, kakor svetel'
meč iz nožnice.

Imela sta otroke.

Najprej je bil strah v celoti na njegovi
strani, da se bodo rodili .krilati.
»Nesmisel! še všeč bi mi bilo!« mu je
ugovarjala. »Vsaj ne bodo neprestano
pod nogami.«

»Potem bodo v tvojih laseh!« je vzklik¬
nil.

»Oh,« se je nasmehnila.

Rodili so se jiima štirje otroci, trije
dečki in deklica, ki so bili tako živahni,
kot da bi zares imeli krila. V nekaj
letih so se potegnili kot gobe po dežju.
V toplih poletnih nočeh so prosili očeta,
naj sede pod jablano, jih pahlja s svoji¬
mi krili in jim pripoveduje divje zvezd¬
ne zgodbe o širnih oceanih, otokih
oblakih, o nebu, o tančicah megle in
vetra in kako je, če piješ hladen gorski
zrak in kako, če se kakor kamen vržeš
z Mount Everesta, in tik preden udariš
ob tla, razprostreš svoja krila ter se
spremeniš v velik zelen cvet.

To je bil njun zakon.

In danes, šest let kasneje, danes sedi
striček Einar ves zagrenjen pod jablano,
vedno bolj nestrpen ;in neprijazen; ne
zato, ker bi to sam hotel, temveč zaradi
tega, ker kljub dolgemu čakanju še ve¬

dno ni sposoben leteti ponoči. Njegova
posebna čutila za nočni let se niso po¬
vrnila. Tam sedi ves potrt, nič drugega
kot '-sončnik, zelen in zavržen, zapuščen
in zavržen v sezoni od nestalnih in ne¬
mirnih letoviščarjev, ki so nčkoč iskali
zavetja v njegovi prosojni senci. Mar bo
obsedel za zmerom tu, samo zato, ker si
ne upa leteti podnevi, zaradi strahu, da
bi ga kdo videl? Ali bo letal samo še v
vlogi ženinega sušilca perila ali v zabavo
otrok in še to samo v toplih poletnih
dneh?

Nekdaj je bil eden od njegovih poglavit¬
nih opravkov, da je hitreje od bliska
opravljal kurirske posle za družino. Kot
bumerang je puhal preko hribov in do¬
lin in pristajal lahno kakor regratova
lučka.

Vedno je imel denar, družina je imela
zares korist od svojega krilatega moža.
In zdaj? Bridkost! živčno je zganil krila,
švrknila so skozi zrak in pritajeno za¬
grmela.

»Očka,« ga je poklicala mala Meg.

Otroci so, strmeli v njegov .mračno za¬
mišljeni obraz.

»Očka,« je rekel Ronald. »Naredi še več
grmenja!«

»Mrzel marčni dan je, k dežju se pri¬
pravlja lin kmalu -boste imeli dovolj
grmenja,« je zlovoljno odvrnil striček
Einar.

»Nas boš prišel pogledat?« je vprašal
Michael.

»Pojdite proč, pustite me na miru. Pu¬
stite očka, da v miru premišljuje!« Po¬
zabil je na ljubezen, na otroke ljubezni
in ljubezen otrok. Razmišljal je le še o
sinjem nebu, daljnih obzorjih, podnevi
ali ponoči. Podnevi ali ponoči, osvetljeno
od zvezd, lune ali sonca, oblačno ali ja¬
sno, vedno je bilo -pred tabo nebo in ob¬
zorja, ki se širijo pred teboj, medtem, ko
plavaš visoko v zraku. Pa vendar je bil
tu. Pometajoč travo s svojimi krili, držeč
se nizko pri tleh in vse to zaradi strahu,
da bi ga utegnil kdo videti.

Počutil se je -tako revno, kot da bi sedel
na dnu globokega vodnjaka.

»Očka, pridi nas vendar pogledat; marec
je!« je zaklicala Meg. »Na hrib gremo
skupaj z otroci iz mesta!«

TIM 1 74 75 45

Striček Einar je zagodrnjal: »Kateri hrib
je to?«

»Zmajev hrib vendar!« so zapeli vsi
hkrati.

Zdaj jih je prvič pogledal.

Vsak izmed njih je držal v roki velikega
papirnatega zmaja, njihovi obrazi so bili
oznojeni, oči bleščeče v živahnem priča¬
kovanju. Od zmajev so viseli rdeči, mo¬
dri, rumeni in zeleni živo obarvani bom¬
bažni in svileni trakovi.

»Spuščali bomo svoje zmaje,« je rekel
Ronald. »Kaj res ne greš z nami?«
»Ne,« je rekčl žalostno. »Nihče me ne
sme videti, sicer bodo težave.«

»Lahko se skriješ ;in nas gledaš iz gozda,«
je rekla Meg.

»Cisto sami smo naredili zmaje. Zato,
ker smo vedeli, kako.«

»Kako ste to vedeli?«

»Ker si ti naš očka!« je bil takojšen od¬
govor. »Zato!«

Dolgo je gledal svoje otroke. »Festival
zmajev, kajne?« je vzdihnil.

»Da, da, gospod!«

»Zmagala bom!« je rekla Meg.

»Ne, jaz bom,« je ugovarjal Michael.

»Jaz, jaz!« je zapiskal Stephan.
»Prezračite dimnik! Poostrite disciplino!«
je zarjul striček Einar in ob oglušujo¬
čem bobnenju svojih kril poskočil visoko
v zrak. »Otroci! Otroci! Strašansko rad
vas imam!«

»Kaj je narobe, očka?« je vprašal Micha¬
el, prestrašeno umikajoč se.

>»Nič, nič, nič!« je zapel striček. Razprl
je na široko svoja krila in jih z vso moč¬
jo zaprl. Zuum! so laputnila in otroci so
v vrtincu, ki je pri tem nastal popadali
vznak.

»Jo že imam! Jo že imam! Spet sem
prost! Ogenj v dimniku! List v vetru!
Brunilla!« je zaklical proti hiši. Žena se
je prikazala na pragu.

»Svoboden sem!« je zaklical razvnet,
stoječ pri tem visoko na prstih.
»Poslušaj, Brunilla, nič več me potrebu¬
jem noči. Odslej bom lahko letel pod¬
nevi! Ne rabim več noči. Odslej bom le¬
tal vsak dan, kadarkoli se mi bo zaho¬
telo! Toda kaj tratim čas s praznim go¬
voričenjem! Poglej!« ,

In medtem, ko ga je njegova družina
zaskrbljeno gledala, je zgrabil bombaža-
sti rep enega od zmajev, ga pritrdil na
pas za hrbtom, vzel klopko vrvice, pogra¬
bil enega od koncev z zobmi, dal drugi
konec otrokom in že je poletel v nebo,
navzgor in proč v marčnem vetru!

Preko sadovnjakov in polj lete njegovi
otrooi, popuščajo vrvico pod nebo, spo¬
tikajoč se, njihovi glasovi veselo žubore,
Brunilla pa stoji na pragu vsa nasmeja¬
na in jim maha. Njeni otroci pa tečejo
proti Zmajevemu hribu in tam obstane¬
jo. Vsi štirje drže vrvico v švojih raz¬
vnetih in ponosnih rokah, vsak od njih,
vsak od njih poteza, usmerja in vleče.
In otroci iz Mellina pridejo s svojimi ma¬
limi zmaji, da bi jih spuščali v vetru in
vidijo velikega zelenega zmaja, kako po¬
skakuje in plava sem ter tja visoko pod
nebom in vzklikajo:

»Ah, Oh, kakšen zmaj! Kakšen zmaj! Ah
kako radi bi tudi mi imeli takega zma¬
ja. Kje, kje ste ga dobili?«

»Naš očka ga je naredil!« zavpijejo Meg
in Michael in Stephen in Ronald in vsi
hkrati zmagoslavno potegnejo za vrvico.
Gromoviti in brneči zmaj pa zaplava
navzdol in nariše velik čaroben klicaj
prek neba.

46 TIM 1 74 75

ZA BISTRE GLAVE

Pavle Gregorc

Besedi pod isto številko sta sestavljeni iz
enakih črk. Zadnja črka prve besede, ki jo
vpišeš v debeleje obrobljeni stolpec, je isto¬
časno prva črka druge besede. Primer: IG¬
NAC—CIGAN.

1. drag kamen, kalcedon s črnimi in belimi
ali belimi in rdečimi plastmi — ljubkovalno
ime za potomca, 2. noga nad kolenom, steg¬
no —■ ceremonija, 3. tekmec — delavec v
livarni, 4. ime ameriške pevke in filmske
igralke Day -— težka jeklena kljuka, ki se za¬
takne v dno in s tem drži ladjo, 5. mesto v
vzhodni Srbiji, znano po tkanju preprog —
kraji na zemljski obli med severnim in juž¬
nim povratnikom na obeh straneh ekvatorja,
6, druga najboljša šolska ocena — levi pri¬
tok Oba v Sibiriji, 7. valjasta posoda — ce¬
luloidu podobna umetna snov iz acetilne
celuloze, ki se ne vname, 8. ime, s katerim
so Tita klicali njegovi soborci — naš naj¬
večji polotok, 9. kovina, ki v naravi nastopa
skupaj z molibdenom (Re) — slovenski no¬
vinar, udeleženec himalajskih odprav (Zo¬
ran).

Črke v debeleje obrobljenem stolpcu dajo
drugo ime za Sončev obrat (to je obrat Son¬
ca od svojega največjega severnega ali juž¬
nega odklona od ravnika nazaj k ravniku).

REBUSA

KAJ BO NASTALO?

(Razširjene premešane črke)

OBLA + KRO(G) = ?

No, poglejmo. Imaš votlo leseno kroglo
(oblo). Predstavljaj si, da jo presekaš z rav¬
nino. V presečni ravnini nastaneta dva kon¬
centrična kroga, ki tvorita ... No, to pa je
že rešitev uganke, ki jo dobiš tudi tako, da
premešaš vse črke v okviru razen črke v
oklepaju!

NAPAČNA PROJEKCIJA
(Premešane črke)

Kaj si STORIL
v načrtu tem?
Projekcija  je narobe,
to ti povem!

TIM 1 74 75 47

KOMBINIRANA KRIŽANKA

V križanki ni opisov za sedem besed, pač
pa so prikazane s sličicami na levi strani.
Namesto opisov so za ustreznimi številkami
napisani vprašanji. Ugani, za katere besede
gre in jih s pomočjo križanja drugih besed
uvrsti na prava mesta v lik križanke. Na¬
mesto črnih polj označujejo konec besed de¬
belejše črte.

Ko boš križanko pravilno rešil, bodo na levi
ostale štiri sličice. Po vrsti brane začetnice
besed, ki jih označujejo, dajo ime visoko-
kaloričnega goriva, ki ga pridobivamo s
suho destilacijo črnega premoga.
VODORAVNO: 1. obrat za proizvodnjo stek¬
la, 10. 11. ime slovenskega popev¬

karja Pestnerja, 12. glasbeni interval, 14.
industrijska rastlina, 15. nemški fizik, po
katerem se imenuje osnovni elektrotehnični
zakon (Georg Simon), 17. dariio, 18. ...?...,
19. vulkan na Siciliji, 22. jek, 24. čebelji sa¬
mec, 25. ...?..., 27. ...?...,  29. del umet¬
niškega imena starejše slovenske filmske
igralke Ide Kravanje (...  Rina), 30. ljubko¬
valno žensko ime, 31. binarni znak v teoriji
informacij, 32. ...?...,  34. vzklik, 35. ime
ilustratorja Mavca, 36. glavno mesto Jorda¬
nije, 37. nekdanji ruski vladar, 38. ime črke
M.

NAVPIČNO: 1. gosto tekoč lepljiv izcedek
raznih dreves, surovina za lake, firneže, mi¬

la, 2. srebrnobela kovina, v naravi razširjena
posebno v želozovih rudah (Ti), 3. upravitelj
menze, 4. največji jadranski otok, 5. pogon
na živali, 6. nesimetričnost, 7. kratica za
»Rdeči križ«, 8. ...?...,  9. naprava, 13. kra¬
tica za »novi dinar«, 15. koc, 16. prebivalec
glavnega mesta Kube, 20. začetnik sloven¬
ske književnosti (Primož), 21. nalezljiva
otroška bolezen, vetrnice, 22. zapreka, 23.
podatek o dnevu, mesecu in letu, 26. prečni
drog v kozolcu, 28. ...?...,  33. začetnici
izumitelja dinamita.

IZ SLOVNICE V KEMIJO
(Premešane črke)

Glej! Ločilo  to
se en, dva, tri,
kar v prvino
spremeni!

REŠITEV SLIKOVNE KRIŽANKE IZ ŠT. 9/10

Vodoravno: zastava, celuloid, rob, rman, rr,
kepa, VL, Est, miner,  e/, Knaur, Ali, Nat,
kanu, anonsa, kal, karta, otva, skakač, ol,
muka, tanilo, emu, ode, lika, rep, sir, kos,
CT, Ema, vi, wu, enota, os, tat, divan, sodr¬
ga, ena, Citroen, Sal, ura, TNT.

NAGRAJENCI:

1. Smolič Igor, Kidričeva 4, 61330 Kočevje

2. Gerdina Bojan, Prevalje 27, 61352 Preserje

3. Gomboc Koloman, Vučja gomila 111,
69208 Fokovci

48 TIM 1 74 75

JEŽKOV

KLUB

MLADI TEHNIKI!

Vaše zanimivo delo je velikokrat
povezano z večjimi izdatki. Naj¬
večkrat vam starši priskočijo na
pomoč. Vedno pa tudi ne morejo.

Zato vam svetujem — varčujte!
Varčujte v Jugobanki!

^JUGOBANKA

merilo 1:5

TIM 1974-75

TONE PAVLOVČIČ

SUZANA

TEKMOVALNA JADRNICA
-K- RAZREDA

TIMOV KAMION PREKUCNIK