Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 3. novembra 1963 Leto XIX. - Št. 261 (5636) PO 35. KONGRESU PSI Pogoji socialistov za vlado levciia centra j torek se je zaključil %/ 35. kongres italijanske v socialistične stranke. V petek 25. oktobra popoldne je Nenni podal poročilo, v katerem je orisal politični položaj po prekinitvi prvega poskusa vlade levega centra in poudaril, da je sedanjo politično krizo moč premostiti le z novo vlado levega centra, ker vsakršna drugačna rešitev vodi nujno h krepitvi konservativnih sil in pomeni s tem nevarnost za nadaljnji razvoj demokracije v Italiji. Nenni je zaključil, da socialisti morajo biti pripravljeni tudi na prevzem neposredne odgovornosti v vladi, da bi tako zagotovili rešitev perečih vprašanj v korist delovnega ljudstva. Voditelj levice Vecchietti pa je v svojem govoru poudaril nevarnosti, ki jih za stranko predstavlja njeno morebitno sodelovanje v vladi, ker po njegovem mnenju še niso dozoreli pogoji za tak korak; vendar pa je zaključil, da je tudi manjšina stranke pripravljena privoliti v sodelovanje socialistov v vladi, če večina sprejme tri pogoje: vlada mora odkloniti večstranske atomsko oborožitev NATO, predvsem pa fteposredno ali posredno atomsko oborožitev Nemčije; socialisti morajo zavrniti zahteve KD po «omejitvi večine»; socialisti ne smejo privoliti v Ukrepe proti sedanji neugodni gospodarski konjunkturi, ne da bi se hkrati sporazumeli glede temeljitih reform gospodarske in socialne strukture dežele. Končno je govoril še Peroni, ki pa je le poudarjal potrebo po enotnosti stranke in Po ukinitvi notranjih struj. Po dveh dneh diskusije, ki Pa ni privedla do bistvenega zbližan j a med večino in manjšino, ker večina verjame v Učinkovitost politike levega centra in sodelovanja med socialisti in katoličani, levica pa ne verjame v to politiko, je kongres odobril zaključno resolucijo večine, ki poudarja naslednjih šest točk za sodelovanje socialistov v novi vladi levega centra: ' 1. politika gospodarskega načrtovanja in reforme struktur Čzačenši s kmetijstvom, na Področju šolstva in urbanistike); 2. nova politika glede kmetijstva (odprava spolovinarstva, reforma tržnih organizmov, demokratična reforma Feder-consorzi) ; 3. integralno uveljavljenje Ustave (deželna ureditev, re-f°rrua odnosov med državo in državljani; reforma zakona o javni varnosti, zakonikov in Sodstva; ukinitev vsakršne diskriminacije med državljani; Priznanje in spoštovanje sindikalnih, političnih in državljanskih pravic delavcev na delovnih mestih; svoboda kulture in umetnosti)- A reforma javne uprave in Javnih ustanov; 5. politika pospeševanja znanstvenega raziskovanja in demokratična reforma šolstva; Prednost državni šoli- 6. socialna politika, ki naj temelji na radikalni reformi socialnega skrbstva, da bi zagotovili socialno varnost vsem državljanom, ne glede na njihove dohodke. Kar zadeva zunanjo politiko Italije, se poudarja, da italijanska vlada mora težiti h koordinaciji naporov, znotraj ih izven blokov, da bi rešili temeljna vprašanja miru. PSI nasprotuje vsakršni obliki «na-cionalne jedrske oborožitve», *lasti pa atomski oborožitvi Nemčije; sòdi, da so vprašanja varnosti političnega, ne P& izključno tehnično-vojaške-Sa značaja; vprašanje večstranske jedrske sile NATO pa je treba obravnavati v zvezi s predlogom laburistov in v zvezi s perspektivo ostvari-tve brezatomskih področij, kar bo olajšalo rešitev nemškega vprašanja. Glede tako imenovane «omejitve večine», resolucija poudarja: «Parlamentarno večino levega centra bodo sestavljale štiri stranke ,ki bodo sprejele skupno obvezo. Izločitev drugih strank pomeni izbiro, ne pa diskriminacijo: povsem naravno demokratično izbiro v pluralističnem sistemu, ki naj ne zajamči le pravice, ampak tudi koristno vlogo opozicije. Omejitev večine v okviru odgovornosti štirih strank pomeni samo to.» Kako so druge stranke sprejele zaključno resolucijo kongresa FSI? Uradnega stališča teh strank še ne vemo, ker se bodo njihova vodstva sestala šele čez nekaj dni tudi v zvezi z ostavko Leonejeve vlade, ki bo verjetno 5. t. m., ko bo zadnja seja ministrskega sveta; vendar pa se iz izjav posameznih političnih osebnosti da sklepati, da so rezultate kongresa PSI pozitivno ocenili republikanci in socialdemokrati; pa tudi demokristjani, razen Scelbe in njegovih pristašev, menijo, da je treba nadaljevati politiko levega centra in skušati sestaviti novo vlado s sodelovanjem socialistov na podlagi jasnega programa in jasnih obvez. Pridržke glede resolucije PSI imajo v glavnem le dorotejci, ki zatrjujejo, da resolucija vsebuje razne nejasnosti in da bodo te nejasnosti morale izginiti v programski izjavi nove vlade, če bodo pogajanja za sestavo te vlade uspešna. Negativne, iz nasprotnih stališč, pa so ocene kongresa PSI, ki jih dajejo liberalci, mi-sovci in komunisti. D. H. mm Levo: odstranjeni južnovietnamski diktator Diem, ki je zaradi vojaškega upora proti njegovi vladi včeraj, izvršil samomor skupaj s svojim bratom Nujem, čigar zloglasno krvoločno ženo vidimo na sliki desno, in ki je še vedno živa v ZDA, kjer se je v neki kliniki podvrgla plastični operaciji, s katero ji bodo odstranili gube pod očmi POPOLN USPEH VOJAŠKEGA UDARA V JUŽNIM VIETNAMU Predsednik Diem in njegov brat Nu sta mrtva Vojaški odbor je ukinil predsedniški režim Vojska napoveduje nadaljevanje vojne proti osvobodilnemu gibanju v skladu z ameriško politiko - Novi predsednik vlade dosedanji ministrski podpredsednik? - Moskva: «Nove ameriške lutke so zamenjale prejšnje, ki niso bile ZDA več po volji» SAJGON, 2. — Danes so v Sajgonu uradno sporočili, da sta predsednik Diem in njegov brat Ngo Dinh Nu napravila samomor sinoči ob 22.46 po krajevnem času, potem ko so uporniške čete vdrle v predsedniško palačo. To so danes uradno sporočili po številnih * veftfj&h, češ da sta predsednik Diem in njegov brat zbežal», oziroma da st» bila ubita. Sajgonski radie io Je javiL da nehali ob «8C >pskem ča*u so spopadi prem po srednjeevrops Dalje je radio javil, da bodo politični jetniki izpuščeni, da bo narodna skupščina razpuščena ter da ne bo imenovan predsednik, dokler ne bodo nove volitve. Vzpostavili bodo tudi svobodo tiska. V vojaških krogih v Sajgona pa nocoj pravijo, da predsednik Diem in njegov brat nista napravila samomora, temveč da so ju vojaki ustrelili med prevozom na sedež glavnega šta-ba v Sajgonu. Zatrjuje se,' da so ju ujeli, ko sta se skušala skriti v neki cerkvi v predmestju Cholon, potem ko sta zbežala iz predsedniške palače po tajnem podzemeljskem prehodu. Zbežala sta malo prej, preden so uporniški vojaki zasedli predsedniško palačo. Razen tega so sporočili, da so vojaki včeraj ubili poveljnika mornarice, ki je ostal zvest Die-mu. Številne druge,mornariške častnike, ki so podpirali Diema, so aretirali. Ustanovili so revolucionarni odbor, ki mu predseduje general Duong Van Minh. Odbor je razglasil obsedno stanje in uvedel cenzuro nad tiskom. Gene. ral Ton Tat Dinh je bil imenovan za vojaškega guvernerja v Sajgonu, general Mai Hu Ksuan za sajgonskega župana.in za načelnika varnostne službe, general Tran Tu Gai pa za ravnatelja informacijske službe. General tie Van Kin je dSvi v imenu vojaškega sveta prebral izjavo, v kateri se poudarja, da je vojska «uničila despo-tični in korumpirani režim», ter našteva glavne obrise političnega programa, ki določa «borbo proti komunizmu ter ostati ob strani držav svobodnega sveta». Vojaški svet pravi, da bo spoštoval vse sporazume in vse pogodbe, ki jih je podpisal Južni Vietnam, da bo ohranil diplomatske odnose z vsemi sosednimi državami, da bo okrepil odnose s prijateljskimi državami, ter da bo spoštoval življenje in imetje tujcev v Južnem Vietnamu. Kar se tiče notranje politike, Je vojaški svet sklenil, voditi «politiko enotnosti med vsemi Vietnamci». Izjava poziva oborožene sile, «ki se borijo proti komunizmu, da branijo interese naroda», naj služijo izključno narodu ter naj «nimajo osebnih ambicij» in naj «se ne potegujejo za oblast». General je nato izjavil, da cenzura nad tiskom, ki so jo uvedli v okviru obsednega stanja, se nikakor ne more primerjati cenzu- ri, ki so Jo uvedli po napadih na pagode avgusta. Izrazil je upanje, da bodo cenzuro mogli ukiniti v nekaj dneh. Glede Diemovega režima pravi vojaški svet: 1. da se je vlada bivšega predsednika pokazala nesposobna «izvrševati svoje poslanstvo, voditi • ljudstvo v celoti v borbi proti komunizmu, re-šiti narod, ščititi svobodo in varnost ljudstva in zagotoviti njegovo blaginjo» ter je na ta način «izdala najsvetejše koristi prebivalstva»; 2. da je uprava, ki jo je uvedel Diem, ko-rumpirana, protidemokratična in se mora v celoti menjati; 3. da je južnovietnamsko ljudstvo «izbralo demokracijo in sklenilo braniti jo»; 4. da ni bilo moč svobodno izvrševati izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti; 5. da je ustava od 26. oktobra 1866 «deloma podvržena reviziji»; 6. da so bile splošne volitve, ki jih je organizirala Die-mova vlada, popolnoma potvorjene. Davi se je zbrala ogromna množica na krajih, kjer so prejš. nji dan divjali boji. V središču mesta je promet popolnoma zastal zaradi zmede, ki je nastala, ker je policija izginila in ni nihče urejeval prometa. Oklepni avtomobili in oboroženi vojaki nadzorujejo javna poslopja in glavna križišča. Davi so vojaki streljali v zrak, da razženejo skupino študentov, ki sp demonstrirali pred narodno skupščino, ter so metali kamenje v okna. Na številnih kra- jih mesta so manifestirale več-! je skupine iz veselja nad padcem Diemovega režima. Toda napadali so tudi poslopja, ki pripadajo osebnostim bivšega režima, predvsem pa ožjim sorodnikom bivšega predsednika. Več poslopij so demonstranti zažgali. Prav tako so zažgali tudi sedeže časopisov, ki so podpttali Diemov režim. Okoli predsedniške palače se zbira na tisoče ljudi. Palača je bila hudo po. škodovana med boji. Verjetno je med boji za predsedniško palačo zgubilo življenje mnogo vojakov; zdi pa se, da med civili-sti ni mnogo žrtev. Ni še znana usoda številnih ministrov bivše vlade, toda demonstranti so zažgali večino njihovih hiš. Pozno popoldne so vojaški oddelki skupno s policijo preprečili nadaljnje demonstracije in pustošenja. Med demonstranti so bili številni študenti in mladeniči, ki so bili zaprti med demonstracijami proti Diemovemu režimu in so bili včeraj izpuščeni iz zapora. Trije mlajši sinovi Diemovega brata so v mestu Dalat, 240 kilometrov severno-vzhodno od Sajgona. Gospa Nu s starejšo hčerko pa je, kakor je znano, v ZDA. 2e davi se je zbrala ogromna množica v največji pagodi v mestu, ki jo je bila vojska avgusta zasedla in precej poškodovala. Opazovalci v Sajgonu so mnenja, da je nedavni sklep Wa- shingtona, da ne bo več finansiral posebnih vojaških oddelkov, nudil priložnost vrhovnemu poveljstvu, da z uspehom ■organizira državni udar. Ameriške oblasti so bile namreč spo-j rojile da, bodo ukinile svojo pomoč' tem oddelkom, ki so bili najzvestejši Diemovi branitelji, ' vse dotlej, dokler jih bodo upo-‘ rahljali 'za obrambo prestolnice in Diemovega režima, namesto da bi jih poslali v boj proti osvobodilnemu gibanju. General Tran Van Don je izkoristil to priložnost, zlasti ker je dobro vedel za finančne težave Diema, ter je dosegel od predsednika, da je te oddelke poslal za nekaj časa iz mesta. Predsednikov u-kaz je bil podpisan 30. oktobra in izvršen naslednjega dne, t.j. dan pred državnim udarom. Nekateri oddelki teh posebnih sil, ki so jih poslali na podeželje, so nudili močan odpor uporniškim vojakom. V Washingtonu krožijo govorice, da bo v najkrajšem času ustanovljena .civilna vlada, ki ,ji bo predsedoval bivši podpredsednik vlade Ngujtfa N|oc ^o, ki se je pridružil vojski. Prav tako se omenja tudi bivši zunanji minister Vu Van Mau kot član nove vlade. Kakor je znano, je ta pred dvema mesecema odstopil iz protesta proti napadu vojske na pagode. V Washingtonu zatrjujejo, da bo tudi bivši poslanik v Washingtonu Potovanja miru Tito je doslej obiskal 29 držav vseh celin razen Avstralije (Nadaljevanje na 2. strani) Med vestmi, ki jih vsak dan prenešajo teleprinterji o svetovnih dogodkih v uredništva časopisov in radijskih ter televizijskih oddajnikov je bila takole skoraj mimogrede omenjena ugotovitev — ob včerajšnjem Titovem povratku v domovino z dolgega potovanja po Ameriki —: Doslej je predsednik Tito obiskal 29 držav vseh celin razen Avstralije. Ko pa je bil napovedan včerajšnji obisk etiopskega cesarja Haile Selasija. je bilo rečeno, da se bo s Titom pogovarjal v prvi vrsti o razširitvi udeležbe na prihodnji konferenci nevezanih držav in da se bodo udeležencem predlanske prve konference, ki je bila v Beogradu, pridružili v prvi vrsti še poglavarji držav Latinske Amerike. Ce upoštevamo veliko mednarodno važnost, ki jo je imela za pomiritev na svetu beograjska konferenca, potem nam postane lahko še bolj jasno, kako važno je bilo zadnje Titovo potovanje prav po državah Latiriske Amerike. Iz tega sledi hkrati tudi velika važnost vloge Jugoslavije v mednarodnem razvoju predvsem po zaslugi toliko Titovih potovanj in razgovorov z voditelji tako številnih držav, ki jih je obiskal. «Ako ima Jugoslavija, pravijo, danes pomembnejšo mednarodno vlogo, kot bi lahko «normalno» pričakovali spričo njene velikosti ali ekonomske moči, potem igrajo v tej zvezi Titova potovanja ter dejavnost neprecenljivo vlogo», piše ob zaključku njegovega najnovejšega potovanja glasilo ZKJ, ki poudarja med drugim: «Ugled Jugoslavije sloni na več dejstvih — na boju proti fašizmu — na dosežkih ekonomskega razvoja, na iskanjih in uspehih pri graditvi socialističnih družbenih odnosov, na neodvisni, aktivni in konstruktivni zunanji politiki, toda vsako izmed teh dejstev je v o-Čeh sveta neločljivo povezano s Titovim imenom. Med tem potovanjem, kakor tudi prej, smo srečavali ljudi, ki so imeli zelo meglene predstave ali pa sploh niso imeli predstav o Jugoslaviji, — ki niso bili pre-( več gotovi, kje ta država pravzaprav leži in koliko je velika — so pa popolnoma jasno vedeli, da je Tito — vodja, ki je popeljal neko ljudstvo na pot svobode. Toda ne gre samo za Titov ugled, ki izvira iz njegovega dela — za to, da je ljudstvo te države po navdahnjenih besedah bolivijskega predsednika Paza. Estensore našlo v Titu «stratega svoje u-sode, zastavonošo svojih inte-resov in izraz svoje usode» —-marveč tudi za veliko delo, ki ga predsednik neposredno o-pravlja na področju mednarodne dejavnosti naše države, in za učinek tega dela, za tisto, kar Tito vsak dan, v stiku z državniki ali z ljudmi, ki niso to, dodaja k ugledu in popularnosti Jugoslavije,» «Neki brazilski sindikalni funkcionar je dejal po srečanju s Titom, da ni imel še nikoli priložnosti, da bi se pogovarjal s poglavarjem kake države, da ga je pogovor z našim predsednikom presenetil spričo preprostosti in spontanosti, da pa je bolj kot karkoli drugo napravilo nanj vtis Titovo iskreno zanimanje za take podatke o življenju, ki bi jih mnogi drugi imeli za postranske. — nevažne. Čilski politik je navdušeno poudarjal Titovo razumevanje za zapletene poti latinskoameriškega razvoja in za specifične nujnosti tega razvoja. Ameriški novinar, ki je spremljal večji del predsednikove poti po Južni Ameriki, je po govoru v brazilskem kongresu z neprikritim spoštovanjem govoril o njegovem «velikem državniškem formatu» Mehikance, ki so Titu priredili nepopisen, veličasten sprejem, je očaral način, kako se je naš predsednik globoko, z največjo koncentracijo poglobil v spoznavanje niihove države, pa najsi so to bile piramide Teo-tiuacana. ali problemi zdravstvene nege kmečkega prebivalstva. Afriški diplomat je po predsednikovem aovoru v generalni skupščini Združenih narodov izjavil, da napravlja nanj največji vtis širina Titovih raz-mištjanj o stanju in možnostih razvoja v mednarodnih odnosih. sposobnost, da vsak dogodek obravnava in presodi v luči poglavitnega interesa človeštva — miru. Taka opažanja in komentarje bi lahko naštevali v nedogled, vse to pa prispeva k temu. da st ustvarimo popolno podobo o vsestranski Titovi osebni zavzetosti in dejavnosti na velikem in napor- nem potovanju in o vtisu, ki ga napravlja na svoje «v programu določene» in naključne sobesednike.» «Pogosto se tudi upravičeno govori in piše o Titovi «osebni milini» kot važnem činitelju pri njegovih srečanjih s tujimi državniki in drugimi ljudmi. «Tajna» te miline pa ni samo v prisrčnosti ali v lahkem navezovanju stikov, mar. več predvsem v tistem občutku odgovornosti, ki odseva iz Titovih razmišljanj, iz njegovega živega duha, dinamizma, iz spoštovanja sobesednikovega gledišča in prizadevanja, da bi ga čim bolje razumel, iz trdnosti prepričanja in načel, popolnega pomanjkanja togih šablon in predsodkov. To so vrline Titovega gledanja na življenje, ki jih je bilp mogoče jasno videti tudi pri njegovem srečevanju s stvarnostjo držav-gostiteljic, posebnosti, ki so jih domačini dobro videli in cenili.» *Ves čas, ko se je pogovarjal s šefi latinskoameriških držav in predsednikom Ksnne-dyjem in se neposredno seznanjal s potrebami in prizadevanji velikih ter hkrati bogatih in siromašnih prostranstev južno od Ria Grande, je Tito gradil, dopolnjebal, preverjal tisti zaokroženi, homogeni program miru, sloneč na aktivni koeksistenci, kt ga je razložil generalni skupščini Združenih narodov. Gledišča predsednika Tita o poglavitnih mednarodnih pro. blemih so sad zgodovinskih izkušenj naše države, temeljite analize razmer na svetu, pa tudi ,bogatih osebnih izkušenj, pridobljenih na potovanjih, kakršno je tudi to, in s številnimi osebnimi stiki, za katere je Tito vedno našel čaš in voljo. Od tod svežina misli in širina pogledov, ki so ju upravičeno poudarjali njegovi poslušalci v palači Združenih narodov.» Vsa Titova potovanja lahko torej upravičeno imenujemo po-tovanja miru, s katerimi je sto-ril največjo uslugo, ki jo kak državnik danes lahko stori vsemu človeštvu. ■iiinmiin»..•■»■tillitiiiiniii;:iii:siiiiititiMiuii)ia Vojaški upor v Južnem Vietnamu proti krvoločnemu diktatorskemu režimu rodbine Ngo Dinh je bii včeraj kronan s popolnim uspehom upornikov, ki pa bodo — kot vse kaže — morda le na nekoliko bolj zmeren način služili istim silam in ZDA, katerim je služil do-sedanji režim. Dosedanji predsed-njik Ngo Ninh Diem ln njegov brat, ki je bil predsednikov glavni svetovalec, sta napravila samomor, potem ko so uporniške čete vdrle v predsedniško palačo, vendar pa v vojaških krogih v Sajgonu zatrjujejo, da so oba brata u-strelill vojaki med prevozom na sedež glavnega štaba, in da nista napravila samomora. Vso oblast ima sedaj v rokah vojaški svet, ki mu predseduje general Duong Van Minh, ki je razglasil obsedno stanje in uvedel cenzuro nad tiskom ter v posebnem proglasu sporoča svoj program in določa; borbo proti konhinizmu, ter da «bo ostal ob strani držav svobodnega sveta», spoštoval vse sporazume in ohranil diplomatske odnose z vsemi sosednimi državami, v notranji po. litiki pa da bo vodil «politiko enotnosti med vsemi Vietnamci» Radio pa je sporoči), da bodo politični jetniki izpuščeni, narodna skupšči-na razpuščena, da ne bo imenovan novi pvedsednik vse do volitev, da pa bo vzpostavljena i-voboda tiska. Opazovalci v Sajgonu so mnenja, da je nedavni sklep Wasliing-tona, da ne bo več finansiral posebnih vojaških oddelkov, nudil priložnost vrhovnemu poveljstvu, da uspešno organizira državni udar. Toda Bela hiša in državni departma v Washingtonu odklanjata sleherni komentar o teh dogodkih, medtem ko je moskovski tisk objavil komentar, da so v Sajgonu «prevzele oblast nove ameriške lutke, ker so se prejšnje lutke tako kompromitirale pred ljudstvom, da niso več zadovoljevale svojih ameriških gospodarjev», ter da je program voki*kih upornikov proti ljudski, ker zahteva nadaljevanje borbe prof komunistom. Kljub sporočilu alžirskega radia, da so v skladu s snorazumom v Bamaku prekiniti opolnoči ogenj na alžirsko-maroški meji, so se boji — po drugih poročilih — nadaljevali. Toda etiopski cesar Haile Selasi je novinarjem v Beogradu izjavil, da je zjutraj pred odhodom iz Ženeve v Beograd imel telefonske razgovore s kraljem Hasanom, pozneje pa tudi z Ben Belo in z Mndihom Keito in da so mu povedali, da ne gre za pravo obnovitev sovražnosti, temveč za omejene spopade tistih oddelkov, ki niso bili še obveščeni o sporazumu v Bamaku. PRED POGAJANJI ZA SESTAVO NOVE VLADE STOPNJUJE SE PROTI VLADI OFENZIVA DESNICE LEVEGA CENTRA Pella zatrjuje, da socialisti niso demokratična sila, Gonella pa izrablja škofovsko pismo vernikom - Pie-raccini: «Dozorel je čas odgovornih odločitev; ne zanimajo nas operacije male obalne plovbe> RIM, 2. — Napori političnega tajnika KD Mora, da bi obdržal enotnost v vrstah svoje stranke, se bod0 znašli pred resno preizkušnjo spričo naraščajoče ofenzive desničarskih krogov zunaj KD, pa tudi znotraj KD same. Po pisanju in govo-#ih vidnejših prvakov KD, kot na pr. Pelle, Gonelle in Scel-be, je moč zaključiti, da bo Moro moral premagati precejšnje ovire, da bi mogli kronati z uspehom bližnja pogajanja s socialisti za sestavo nove vlade levega centra. Pella namreč ce- lo zatrjuje, da je zaradi zaključkov kongresa PSI propadla vsakršna «velikodušna iluzija» tistih, ki so menili, «da Je moč socialiste imeti za demokratično silo», ter roti Mora in njegove pristaše, naj dobro premislijo, preden se sporazumejo s socialisti, kajti tak sporazum bi po mnenju Pelle pomenil razkol v demokristjanskih vrstah. Gonella pa se sklicuje na nedavno Škofovsko pismo in zatrjuje, da Škofje pozivajo «vse katoličane», naj se «ne pridružijo kompromisu s komunizmom ali s tistimi, ki ne nameravajo prekiniti svojih vezi s komunizmom». Tudi dorotejci, ki sicer ne nasprotujejo pogajanjem s PSI, zahtevajo največjo «jasnost» pri teh pogajanjih, zlasti ker menijo, da je stališče Lombardija (ki je s svojimi pristaši povzročil, da je centralni odbor PSI junija zavrnil sporazum med štirimi strankami) nejasno, hkrati pa v protislovju s stališčem PSI, da med socialisti in komunist: ni mogoča skupna borba za oblast. Dorotejci in KD odklanjajo Lombardijev «akomunizem», in to bo eno najbolj kočljivih vprašanj pri bližnjih pogajanjih za sestavo nove vlade. V krogih KD se namreč poudarja, da kar zadeva gospodarsko in socialno plat programa nove vlade, je moč dlje od sporazuma v juniju, da pa ne morejo popustiti glede vprašanja tako imenovane «omejitve večine» in iunanje politike. Na tej ofenzivi desničarskih krogov se zadržuje glavni urednik glasila PSI «Avantil» Pieraccini v uvodniku, ki ga objavlja jutrišnja številka'tega glasila, in pravi med drugim, da nasprotniki levega centra «poskušajo z vsemi sredstvi najti pot, po kateri bi mogli preprečiti pozitiven rezultat bližnjih pogajanj za novo vlado». «Najbolj vztrajen — in najbolj •niltmmiiiilillllltmiiMIlltlllliMlllllimiilllllllilllll * Vietnam (Nadaljevanje s 1. strani) Tran Van Cuong, ki je odstopil zaradi preganjanja budistov, znova prevzel svoje funkčije. Kakor je znano, ni hotel Tran Van Cuong sprejeti svoje hčere, ki je sedaj v ZDA. Toda danes je sporočil, da je sedaj pripravljen sestati se z njo v sedanjem trenutku, «ko trpi in potrebuje očeta». V Parizu je bivši predsednik Južnovietnamskc vlade Tran Van Hu izjavil, da nima namena takoj vrniti se v Južni Vietnam. Pripomnil je, da bu njegov povratek odvisen od politike nove vlade. Dejal je, da se bo vrnil, «če bo ta vlada iskala pot, ki naj pripelje do miru in obnovitve». V intervjuju agenciji UPI je. izjavil, da bi morali pripadniki osvobodilne vojske prenehati »vojo dejavnost in s tem «olaj-lati politični razvoj, ki naj bi vzpostavil mir in svobodo v deželi». Bivši predsednik vlade živi v Parizu od leta 1954, odkar je Diem prevzel oblast. Izjavil ja, da ta njegova izjava ne pomeni, da bi bil kakor koli politično povezan z vietkongomi alt P» da je naklonjen francoski ali pa ameriški politiki v Južnem Vietnamu. Dodal je: «Naklonje.i sem politiki, ki naj temelji na nevtralnosti Južnega Vietnama, na demokraciji in na jamstvih za našo neodvisnost, kakor to zahteva ženevska konferenca, Našemu ljudstvu priti-če, da odloča, ali je ta politika za deželo pravilna.» Predsednik Kennedy je odpovedal svoj odhod iz Washingto-im ir» bo a» " v , j. ui. i s Stalno spremlja nadaljnji razvoj v Južnem Vietnamu, Bela hiša in državni departma še vedno odklanjata sleherni komentar o teh dogodkih. Moskovski radio je davi Javil padec Diemove vlade in zmago upornikov. V zvezi z morebitno kandidaturo bivšega podpredsednika vlade za ministrskega predsednika je moskovski radio omenil, da je ta nedavno napovedal spremembo političnega režima in nadomestitev Diema. Dalje ni nikoli prikrival svojih protikomunističnih in Ameriki naklonjenih Čustev. «Izvesti;«» pa pišejo v svojem komentarju, da se na podlagi prvih poročil lahko sklepa, da so v Šajgonu «prevzele oblast nove ameriške lutke, ker so se prejšnje lutke tako kompromitiral« pred ljudstvom, da niso več zadovoljevale svojih ameriških gospodarjev». List dodaja da so voditelji državnega udara že objavili protiljudski program z zahtevo, naj se nadaljuje borba proti komunistom, t.j, proti patriotičnim silam. List pravi dalje, da «oborožene sile in ljudski organizmi, ki jih vodi narodnoosvobodilna fronta Južnega Vietnama, nadzorujejo večino ozemlja južno od 17. vzporednika». neumen — manever je v izkoriščanju naše neenotnosti. Stalni .branitelji’ demokracije očitno ne morejo razumeti, kaj je dejansko demokratična stranka in svobodna demokratična diskusija. Kongresna diskusija je'svobodne primerjava mnenj; zlivanje različnih prispevkov, različnih izkušenj, različnih stališč, ki najdejo svojo naravno sintezo v zaključnih resolucijah, v konkretni politični platformi, ki jo kongres odobri in ki postane za vse vodilo za akcijo.» Pieraccini nadaljuje, da to, kar druži vse socialiste, je volja po temeljiti obnovi italijanske družbe: «Operacije male obalne plovbe nas ne zanimajo. Dozorel je čas za odgovorne odločitve, medtem ko zameglitve lažnih vprašanj ideološkega zoperstavljanja ne morejo več prikriti ničesar. Ni čas zmešnjave med marksizmom in katolicizmom, med socialisti in nasprotniki socializma; ni čas i-deološke godlje, ampak čas sporazuma, med različnimi silami, na podlagi skupnega programa za demokratičen razvoj dežele. Vprašanje neposrednega sodelovanja socialistov v vladi zatrdno ni nastalo, ker je stranka dolgoletne ljudske opozicije, kakršna je naša stranka, podlegla izkušnjavam oblasti, ampak iz zavesti o odločilni važnosti borbe, ki je sedaj v teku. Vprašanje oblasti se nam kaže danes kvečjemu v zvezi z vsemi svojimi težkočaml, z resnostjo vprašanj, ki jih postavlja; z zapletenostjo nalog, ki so pred nami . . . toda danes se vsiljuje z vso nujnostjo vprašanje, da se na čelo države postavijo nove energije, široki ljudski sloji, da bi se protest proti krivičnosti končno spremenil v reforme. Naša politika teži k temu rezultatu; izhaja ie prepričanja, da je borba za demokracijo tudi borba za socializem, in da borbe za demokracijo ni moč voditi brez obsežne politike reform, Ob teh dveh utrjenih postojankah se bodo razbile kritike tistih, ki nasj skušajo prikazati *kot sicer-.zakrinkane, toda nevarne sovražnike demokratičnega življenja, kakor tudi kritike tistih, ki nas skušajo prikazati kot utrujene kapitulante, pripravljene slediti, s podrejeno vlogo, volji konservativcev. Napočil je torej čas odločitev. To seveda ne pomeni, da Je igra končana. Nespametno bi bilo misliti, da je tak preokret, srečanje med tako različnima silama, ki sta se borili tako dolgo v preteklosti druga proti drugi, lahka opera- cija, brez ovir. Zatrdno nismo med tistimi, ki gojijo take iluzije. Zavedamo pa se, da moramo načeti z globokim čutom odgovornosti vprašanja, ki so že dozorela, da bi tako storili vse, kar Je mogoče, da bi zagotovili deželi svoboden in go-tov gospodarski in socialni napredek.» Največji radioteleskop SAN JUAN DE PORTORICO, 2. — V majhnem kraju Arecibo ob severni obali Portorika, približno 100 kilometrov od San Juana, so včeraj ob navzočnosti guvernerja Marina spravili v obrat najmočnejši radioteleskop na svetu, ki bo služil za jonosferska raziskovanja, Parabolano zrcalo radioteleskopa ima premer 300 metrov. Ante. na oddajnika je postavljena 130 metrov od sredine zrcala. Stroški celotne naprave se cenijo na devet milijonov dólarjev. Novi center bo omogočil ne samo temeljito proučevanje značil-nosti jonosferskih plasti, temveč tudi podrobno proučevanje vesolja, ki obdaja Mars in Venero. Med Alžirijo in Marokom je bil dosežen sporazum o ustavitvi ognja, To se je zgodilo po dolgih prizadevanjih afriških voditeIjev, predvsem pa etiopskega cesarja Haile Selasija. Na njegovo pobudo in na pobudo malijskega predsednika Modiba Keite so sklicali v malijski prestolnici Bamaku konferenco, ki so se je udeležili Keita, Haile Selasi, Ben Bela in kralj Hasan. Sporazumeli so se da se imajo sovražnosti ustaviti o polnbči med petkom in so boto. Sporazum določa, da bo komisija maroških, alžirskih, etiopskih in malijskih častnikov določila demilitarizirano podrpčje, s katerega se bodo morale umakniti maroške in alžirske čete. Opazovalci Etiopije in Malijo bodo skrbeli za nevtralnost in varnost v notranjo.*, sti tega pasu. V najkrajšem času bodo sklicali sestanek zunanjih ministrov organizacije afriške e-notnosti Z namenom, da ustanovijo arbitražno komisijo s sede- PO SPORAZUMU V BAMAKU IN NOVIH MAROŠKIH NAPADIH Haile Selasi: Ne gre za obnovitev sovražnosti temveč za spopade še neobvešcenih oddelkov Etiopski cesar je izjavil, da se bo o alžirsko-maroškem sporu razgovarjal z maršalom Titom in z Naserjem Južni Vietnam V Južnem Vietnamu j« v petek izbruhnil upor vojske proti Die-move mu režimu. Po celodnevnih bojih, ko so uporniki obstreljevali predsedniško palačo, jim je pozno ponoči uspelo prodreti vanjo in streti odpor Diemovih pristašev, ki so skušali do zadnjega rešiti svoj majavi položaj. Dolgi proces, ki je pripeljal do sedanjega upora, je prav gotovo še vsem v spominu, še posebno zaradi preganjanja budistov in zaradi živih plamenic, ki so porele na sajponskih ulicah, da opozorijo svet na nevzdržen položaj pod Diemovo diktaturo. O zadnjem poteku dogodkov pa poročamo med običajnimi poročili. Bamako ALZIR, 2. — Alžirski radio je davi javil, da so v skladu s sporazumom v Bamaku uveljavili od polnoči dalje ustavitev ognja. Pozneje pa je alžirska vojška objavila naslednje sporočilo; «Napad, ki so ga maroške čete izvršile sinoči na vas Beni Unlf, se je na-(]gljpvaLv,e$,jjr potem, ko bi moral ogenj prenehati. Naše enote šq ustavile ogenj na Vsej fronti opolnoči, medtem ko sta maroško topništvo in letalstvo nadaljevali akcijo do treh (po srednjeevropskem času) In sta še dalje bombardirali prebivalstvo v Beni U-nifu ter s tem povečali število mrtvih in ranjenih. Preživeli — otroci, ženske in starci — so zbežali pred ognjem Marokàncev. Cele vrste beguncev se gnetejo po stezah in cestah, ki vodijo v Ko-lomb Bešar. Davi ob 6.45 (po srednjeevropskem Času), po dveurnem zatišju, so maroške oborožena sile, za katere je ustaviev ognja služila kot izgovor, da nekaznovano in podlo nadaljujejo napad, obnovile bombardiranje. Ob 8 (po srednjeevropskem času) šo spričo te očitne kršitve 'sporazuma' naše enote odgovorile na ogenj. Sedaj se boji nadaljujejo. Na področju Beni U-nif je prišlo do srditih spopadov.» Alžirski radio je javil, da so se ob 16. uri boji nadaljevali. V Rabatu pa so stvari prikazovali popolnoma obratno in trdili, da so alžirski vojaki napadli maroško vas Figuig. Dejstvo pa je, da sta Beni Unif in Figuig dejansko le nekaj kilometrov drug od VČERAJ V BEOGRADU Razgovori Tito-Haile Selasi Danes s« bodo razgovori nadaljevali, jutri pa bo etiopski cesar odpotoval na obisk v Kairo poročila jutri ob 9. uri po sred- razila upanje, d« se bodo ob po. njeevropskem času v Moskvi. Po- vratku ministrskega predsednike roki b« sledil sprejem v «Domu ' “ li'1' --1 -1 i-i Leni (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Predsednik republike maršal Tito s soprogo, podpredsednik republike Rankovlč, predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, druge visoke Jugoslovanske osebnosti in člani diplomatskega zbora so danes ob 11. uri pozdravili na beograjskem letališču etiopskega cesarja Haile Selasija, ki je v spremstvu Rasa Imru 6e-lasija, hčerke princese Hirut Desta in drugih osebnosti prispel na dvodnevni prijateljski obisk v Jugoslavijo. Etiopskemu cesarju so na letališču izkazali najvišje vojaške časti, medtem ko Je beograjsko občinstvo, ki se Je zbralo vzdolž cest In ulic od letališča do rezidence nB Dedinju, priredilo visokemu gostu prisrčen sprejem. Danes popoldne so sé v rezidenci predsednika republike mar-šala Tita na Dedinju začeli politični razgovori med maršalom Titom in etiopskim cesarjem in njunimi najoljimi sodelavci. V prisrčnih in prijateljskih razgovorih so izmenjali misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Razgovori se bodo nadaljevali jutri dopoldne. Nocoj je predsednik republike priredil na čast svojemu gostu intimno večerjo. Maršal Tito ln nje. gova soproga pa bosta jutri gosta na intimnem kbsihi, ki ga bo e-tiopski cesar priredil v svoji rezidenci njima na čast. Jutri zvečer bosta predsednik republike maršal Tito in njegova Soproga priredila v pšlačl zveznega izvršnega sveta velik sprejem v .čast etiopskemu cesarju; na »prejem so povabljene vse ugledne jugoslovanske državne m politične o» sebnosti, člani diplomatskega zbora, zastopniki javnega in kulturnega življenja glavnega mesta Ju. goBlavije ter domači in tuji novinarji. Etiopski cesar Haile Selasi bo v ponedeljek zjutraj odpotoval t letalom Iz Beograda v Kairo. B. B. Tereškova in Nikolajev se danes poročita MOSKVA, 2. — Danes so uradno javili, da se bosta Valentina Tereškova ih Andrijan- Nikolajev sprejemov» na Leninovem griču. Zahodni dopisniki so bili povablje-ni na sprejem. Domneva se, da se bodo sprejema udeležili vsi sov-jetski kozmonavti in tudi Nikita Hruščov, Valentina Tereškova Ima 26 let, Andrijan Nikolajev pa 34. Danes sta baje v centru, kjer se vešbajo kozmonavti. Center je v bližini Moskve. Od tod bosta Tereškova in Nikolajev odpotovala s avtomobilom v prestolnico na poroko. Iz Jaraslava, kjer je živela Valentina, preden je postala kozmo-navtka, in ki je oddaljen 250 kilometrov od Moskve, bo odpeljal poseben vlak v Moskvb, s katarim bodo prispeli mati, brat in sestra Valentine, ravnatelj tekstilne industrije, kjer je Valentina delala, preden je postala kozmonavtka, ter člani aerokluba, kjer se je Valentina začela vaditi stvu. v letal- Sedemčlanska družina zgorela ST. JOHN, a. — V St. Johnu v ameriški držayi Brunswick je zgorela cela družina med požarom, ki je zajel njihovo hišo. Zgoreli so 40-letna vdova s sVojlml petimi sinovi in 15-letno hčerko Ko je nastal požar, so bili v tretjem nadstropju; množica, ki se Je zbrala okoli hiše, je dolgo časa slišala njihove obupne. klice na pomoč. Neki policaj je skušal priti na pomoč, toda zaradi velikih plamenov, ki so švigali iz hiše, mu to ni bilo mogoče. Osemčlanska družina, ki Je sta-novala v drugem nadstropju, pa se je utegnila rešiti. Suvana Fuma o razgovorih v Moskvi MOSKVA, 2. •— Predsednik lao-ške vlade Suvana Fuma je odpotoval danes iz Moskve, Uradno sporočilo o razgovorih pravi, da so Ženevski sporazumi ustvarili trdno podlago za razVoj Laosa kot miroljubne, neodvisne in nevtralne države. Sporazum in medsebojno razumevanje političnih Sil V Laosu sta važen činitelj za mir in enotnost v tej deželi. Sporočilo zaključuje: «Sovjetska vlada je iz- v Laoe mi poli se ustv čeli razgovori med tre-rtimi silami dežele, da I "jO pflgoji ki bi OtnOgr čili koalicijski vladi normalno d ki bi omego- lovanje.» Suvana Fuma je popoldne prispel -V Pari*. Glede dogbdkov v Južnem Vietnamu ni hotel nič izjaviti, ln jf dejal, da je bolje prej počakati, preden se izreče kakršna koli sodba. Glede obiska v Moskvi je izjavil, da je zelo zadovoljen z njim. in da je po-ročal JfrulČovU o težavah, ki jih ima v zvezi s položajem v Laosu. Jutri bo Suvana l’urna nadaljeval pot V domovino. , » . »-sr---- Novi poslanik ZDA v WASHINGTON, 2. — V državnem departmaju potrjujejo, da bo v kratkem Imenovan za novega a-meriškega poslanika v Beogradu Burke Elbrick namesto Kennana, ki je zapustil svoje mesto poleti in se vrnil na harvardsko univerzo, Elbrick, ki Ima 55 let, je bil pet let ameriški poslanik v Lizboni. drugega. Figuig (glede katerega trdijo Marokancl, da so ga Alžlr-ci bombardirali) je na maroški strani meje, Beni Unif (ki so ga napadle maroške čete) pa je nasproti Figuigu na alžirski strani meje. V Rabatu so nocoj javili, da se na to področje polagoma vračk mir. Sedaj sé slišijo samo tu pa tam streli. . Etiopski cesar Hall* Selasi, ki je prispel danes v Beograd, je nocoj odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki so ga zaprosili, naj pove svoje mnenje o bojih na alžirsko-maroški meji. Cesar je izjavil, da Po njegovem mnenju «ne gre za pravo obnovitev sovražnosti, temveč za omejene boje tistih oddelkov, ki niso bili še obveščeni o sporazumu v Bamaku». Dodal Je, da je davi pred odhodom iz Ženeve govoril z maroškim kraljem Hasanom ln takoj po prihodu v Beograd Je telefoniral Ben Beli ln Modibu Kelti. Obe strani sta prepričani, da ne gre sa pravo obnovitev bojev. . V zvezi s sporazumom v Bamaku je Haile Selasi poudaril važnost tega sporazuma, ki predstavlja «obveznost za enotnost Afrike». Potrdil Je, da namerava govoriti o alžirsko, maroškem, sporu z maršalom Titom ln s predsednikom Naserjem. Alžirski zunanji minister Bute-flika je nocoj na tiskovni konferenci izjavil, da bo alžirska vlada strogo spoštovala sporazum v Bamaku in da se bo vzdržala sleherne polemike, Zaradi tega je Vedno pripravljena obrazložiti svoje stališče v svetu ministrov afriške enotnosti, da se najde miroljubna rešitev v duh« Adis Abee, Minister je dodal, da Je alžirska vlada dala že nocoj na razpolago nekemu malijskemu častniku vse, kar potrebuje za svoje poslanstvo. V zvezi z izjavafhl maroških voditeljev, da bodo storili vse, da se spoštuje sporazum o ustavitvi ognja, je mlniiter itjavil, da ne dvomi v dobro vero maroških voditeljev in da meni, da bodo sprejeli vse potrebne ukrepe, da preneha sedanje stanje. Glede novih bojev je minister izjavil, da so o tem obvestili etiopskega cesarja, Modibo Keito in vse afriške državne poglavarje. O malijskem častniku, ki je nedavno prišel v Alžlr, je izjavil, da je davi odpotoval v Kolomb Bešar. Na vprašanje v zvezi z današnjimi boji je minister izjavil: «Danes popoldne je bilo nekaj spopadov, toda imam vtis, da postopoma pojenju-jejo. Na vprašanje, ali se bo organizacija afriške enotnosti sestala, «tudi če bi se boji nadaljevali», je minister odgovoril: «Sem bolj optimist od vas ln prepričan sem, da bo pamet smagala.» iem V Adis Abebi. Naloga komisije bo ugotoviti odgovornost proučiti vprašanje alžirsko-maro-ške meje in predložiti konkretne predloge obema stranema za dokončno ureditev spora. Alžirija je 1. novembra proslavila obletnico začetka osvobodilne vojne proti Francozom, Ren Bela je v ■ sldvitostijem govoru izjavil, da je sporazum V Bamaku uspeh za vso Afriko, ter je poudaril, da je Alžirija za miroljubno rešitev vseh spornih vprašanj zlasti če se tičejo bratskih afriških držav. Čeprav se je treba zavedati, da je to šele prvi korak in da bo pot do dokončne rešitve še dolga in težavna, lahko poudarimo, da so »ovražniki afriške solidarnosti doživeli razočaranje. Ti so predvsem poudarjali razliko v družbenem sistemu obeh držav ter dejstvo, dà nobena od obeh držav noče popustiti glede svojih ozemeljskih zahtev. Toda obe strani sta ugotovili, da bi z nadaljevanjem spopada bili ogroženi pred-, vsem skupni interesi, kajti nadaljevanje vojne bi naletelo na splošno obsodbo vše Afrike in bi kompromitiralo stabilnost na tem kontinentu. Mnoge afriške države namreč imajo meje, ki so jih na zemljevidih začrtali kolonialni o-svajalci. To je seveda težka dediščina, ki jo bo treba rešiti, toda ne s silo. Nadaljevanje spopada v Sahari bi nedvomno bilo ne-varen precedent tudi za druge, ker se zahteve V° reviziji meja postavljajo tudi na drugih krajih začenši od Somalije na vzhodu pa do zahtev Maroka po Mavre- t0Kar se tiče Spora okoli Tirtdušrt V Sahari, Ki je v notranjosti alžirske meje, in ki ga hočejo Maročani zase, je treba uaotomtv da je tu eno najbogatejših ležišč železa na svetu, ki je še neizkoriščeno zaradi pomanjkanja sredstev. Zato se vzbuja sum, da kolonialisti, v tem' primeru Francozi ki imajo v Maroku še mnogo ključnih položajev, prikrito podpirajo zahteve Maroka, ker upajo, da bi od morebitne zmage Maroka imel korist predvsem njihov kapital, ki je utrpel v Alžiriji hud udarec s podržavljenjem lastnine kolonov in z uvedbo samoupravljanja. Vsekakor je tudi v Maroku, ki je začel oborožen napad na Alžirijo, prevladalo spoznanje, da se z orožjem v današnjem svetu ne da rešiti noben spor, ker pri-•pore. V Balta ideja aktivnega' miroljubnega sožitja. Prevladal je politični realizem in načelo, da je treba vse spore reševati s sporazumevanjem. naša nove ostrejše sj)ore. V Bamaku je torej zmagat Predsednik Kennedy pozdravlja pred Belo hišo svojega gosta, predsednika Tita Motorna jadrnica «Puglia» se je potopila pri Krku? REKA, 2. — Včeraj okrog 15.30 se je pri otočku Galuna pri Krku potopila motorna jadrnica. Danes so v zalivu Dražlca našli truplo enega člana posadke. Sele ko bodo ugotovili ; Identiteto mornarja, bodo lahko ,točno ugotovili tudi ime ladje, ki. se je pptopila. Po sedanji pfeUkali in podatkih je včeraj iz podvelebitskih pristanišč izplula samo ena motorna Jadrnica, natovorjena z lesom, in sider S60-t&ueki italijanska ladja •fdjlišj ,IX, Malfatte, ki je okrog 13.30 odplula iz Senja proti Benetkam s 450 kub. metri drv. Poleg mornarjevega trupla so V malih ealivih otoka Krka našli okrog 10 kub. m lesa in razne zaboje. Ladja «Puglia» je imela štiri člane posadke. Vsi napori reševalnih organov so sedaj usmerjeni na iskanje ostalih pomorščakov in drugih dokazov, na Osnovi katerih bi lahko .ugotovili,, za katero ladjo gre. vlačilec relkega pristanišča «Sinus» ln potapljaška ladja Brodospasa «Tajan» sta brezuspešno križaril* v vodah, kjer se je pripetila netrefia. Po pripovedovanju očividcev, ki io z obale v Stari Baški videli ladjo, ki se je obupno borila z neurjem, se je ladja potopila o-krog 50« metrov od obale. Dve mali ladji, ki sta skušali iz Stare Baške priskočiti ponesrečenim pomorščakom na pomoč, sta Se morali zaradi neurja vrniti. Kasneje je na kraj nesreče na redni vožnji prispela ladja »Dalmacija». Kljub natančnemu daljšemu tkanju ni ladji uspelo najti niti enega ponesrečenca. Se živi rudarji v zalitem rudniku? PEINE (Zahodna Nemčija), 2. — Približno 500 metrov daleč od kraja, kjer so včeraj potegnili na površje tri rudarje iz rudnika, v katerega je bila vdrla voda, so danes pri vrtanju rova slišali u-darce v globini. Takoj so na vr-talne naprave postavili posebno napravo, ki omogoča, da ostane zračni pritisk v rovu nespremenjen, Rov so začeli vrtati, ’*er so na tem mestu ugotovili pod zem-ljo zračni mehur in upajo, da bodo od tod začeli delo za osušitev rudnika. Ko so slišali udarce in so spustili novo napravo v rov, so začeli udarjati s kladivbm na vrtalno napravo, da bi dobili kak odgovor. Toda dobili niso nobenega odgovora. Ko pa so odstranili napravo za vzdrževanje stalnega pritiska, so zopet slišali u-darce. Ugotovili so, da je jekleni kabel udarjal ob steno rova. Vendar pa so sporočili, da bodo iz previdnosti sfcušali storiti vse, da ugotovijo, ali so v rudniku Še živi rudarji, V rov so spustili mikrofon in nekaj svetilk. Ponovno so udarjali na železne naprave na. površju, ter spustili nato ,v rov zvočnik, po katerem so klicali. Toda ni bilo nobenega odgovora. Iz tega sklepajo, da ni več živih pod zemljo. Dahomej Prejšnji teden je vojska u Da-home ju v Afriki izuršila udar. ki pa ni prinesel spremembe, kakršne si tamkajšnje ljudstvo'■ želi. Vojska je odstavil a vlado, aretirala ministre,, razpustila parlament, ukinila ustavo .in ipiepovala tristransko začasno vlado, toda predsednik /«publike Maga je še vedno ostal predsednik. Sindikati namreč odločno zahtevajo njegoV odstop. Dahomej je med bivšimi francoskimi kolonijami, ki je ostal v tesni povezanosti s Francijo. V okviru afriško malgaške skupnosti je Dahomej gospodarsko povezana Francijo in preko nje z evropskim skupnim tržiščem in kot tak je med Jteuilnimi dobavitelji surovin, ki izvirajo iz kmetijstvo. Razmere, ki vladajo na svetovnem trgu, so Dahomej kot izvoznika surovin gospodarsko prizadele, gospodarska pomoč FraMP je pa ni taka, kakor so politični voditelji pričakovali. Pred štirimi leti je vlada pripravila načrt ta gospodarski razvoj, toda primanjkovalo je potrebnih sredstev, ker je večina kapitala v deželi v francoskih rokah. Razen tega so francozi na številnih položajih i) upravnem aparatu in so s teh položajev vodili obstrukcijo proti vsakemu ukrepu, ki ni bil po dikati, katerih voditelji so bili večkrat žrtev vladnih ukrepov. Nedavno je bil umorjen neki sindikalni voditelj, toda vlada je sklenila, du ne bo preganjala poslanca, ki je bil zapleten v u-mor. Zaradi tega so sindikati razglasili splošno s lovko. Imenovali so «dahomejski revolucionarni odbor» in zahtevali odstop predsednika Mage. I ' Ker je vojska po prevzemu o-blasti obdržala Mago na oblasti, so sindikati sklenili nadaljevati splošno stavko. Sindikati očitajo vojaškemu poveljstvu^ da se j* postavilo na čelo države s podporo tujih vojaških sil (v Daho-mtju je namreč še vedno francoska vojska, ki je nastopila tudi proti delavcem, ki so demonstrirali). Vojaško poveljstvo je s lem preprečilo, da bi prišlo do sprememb v korist ljudstva. OZN V Združenih narodih se nadaljuje v posameznih odborih razprava o številnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. V preteklem tednu je politični odbor sprejel resolucijo, s katero države razora-žitvenega pododbora pozivajo vse ostale države, ntlj se pridružijo moskovskemu sporazumu o delfli prekinitvi jedrskih poskusov ter pozivajo razorož itveni p òdodbor, naj nadaljuje delo Za sporazum o prekinitvi vseh jedrskih poskusov. Resolucijo je zatem odobrila tudi glavna skupščina. V gospodarskem odboru pa so sprejeli izjavo držav v razvoju O smotrih in nalogah konferenc* OZN za trgovino in razvoj. V krogih OZN so mnenja, da spada to med največje uspehe sedanjega zasedanja skupščine OZN. Opazovalci ha zasedanju so opazili, da je. gospodarski odbor skupščine soglasen v tem, da bo Jugoslavija tista, ki bo izgovorila končno besedo glede tega vprašanja. Soglasje odbora o tem, da bo praV jugoslovanski predstavnik govoril na koncu izčrpne debate o značaju in smotrih konference, ocenjujejo v OZN kot veliko priznanje Jugoslaviji za njeno aktivnost pri teni problemu. Zelo važen dogodek v zgodovini Združenih narodov je tudi tajava o prepovedi vseh oblik diskriminacije, ki jo je z Veliko večino sprejel odbor za socialna, človečanska in kulturna vprašanja. Sprejeta izjava pomeni P°r' lago za konvencijo o prepovedi m ukinitvi rasne diskriminacije, W jo bodo potem sprejele in ratificirale v svojih parlamentih države članice OZN in jo s tem sprejele v svojo zakonodajo. Značtln je, da se je 17 držav vzdržalo, med katerimi so ZDA, nekatere zahodnoevropske in skandinavske države ter posamezne članice Britanske skupnosti. Njih glavni pridržek je bii, da izjava •ogroža 'nekatere svoboščine». Se poseb«) so nasprotovale tistemu delu lajave, kjer se govori o tem, a® se postavijo izven iakona organ t-zatije, ki podpirajo rasno dtsteri minacijo. S tem se torej po nj ■ hovem «ogrožajo sv ob o sciite*- Važno vprašanje, o -katerem začeli razpravljali, je tudi razprava V pravnem odboru o koaij • kaciji - in uzakonitvi miroljubnega sožitja. Uradno se ta točka »menu, je «proučitev načel mednarodne ga- prava, ki se nanašajo na prijateljske odnose in , sodelovanje med državami v skladu z ust?' nonno listino OZN». To vprašanje so načeli že pred nekaj I«*-, je Jugoslavija z nekaterimi aru pimi državami prvič predlagala «« opozorila na potrebo uzakoni načel sožitja. Na lanskem zasedanju je prav ni odbor sklenil, da je treba razpravljati o naslednjih stmn čelih: 1. Zavrnitev in obsodba • silo podprte grožnje OSemelJ-celovitosti "U nblitičtti neodvt*- volji Parizu Ul ni. Vlada j» večkrat s poličijs.fci- Politični odnosi niso bili ureje- mi ukrepi nastopala proti opoziciji. Načrt norčevanja, ki pa je uvedla vlada Mage, pa je valil glavno breme na ramena detestila in kmečkega prebivalstva Edina učinkovita sila, ki je bila povezana z množicami. politični neod nosti drupe države. 2. Reševanj mednarodnih sporov z mirotju -nimi sredstvi. 3. Nevmešavanje področje notranje zakonodaje druge države, 4. Suverena enakost vseh držav. Kakor je znano, je predsednik Tito v svojem govoru v skupščini OZN posvetil precej časa prav temu vprašanju ter ga ocenil za osnovno politično vprašanje in je ponovil nujnost uzakonitve miroljubnega sožitja, kar so številne delegacije ugodno spte’ ami, so bili sin- 1 jele. DANES IN JUTRI V TRSTU Italijansko prvenstvo v ženski telovadbi TRST, 2. — Jutri se bo, v telovadhicl Ginnastica Triestine začelo italijansko žensko prvenstvo v orodni telovadbi. Ob 14.30 bodo začel« začetnice, v večernih urah pa bo prvenstvo juniork in senlork. V ponedeljek, 4. t. m. pa bo pr- venstvo naraščajnic, v večernih urah pa prvenstvo članic na posa-mesnih orodjih. KOŠARKA RIM, 2. — Italijanska košarkarska zveza je že sestavila seznam Igralk, ki bodo prišle v poštev za državno reprezentanco. Italija bo namreč nastopila na 1. ženski košarkarski balkaniadl, ki bo od 15. do 17. t. m. v Beogradu z udeležbo Jugoslavije. Italije, Bolgarije ln Romunije. Italijanske Igralke bodo od 6. do 14. t, m. trenirale v Miljah, od koder bodo odpotovale v Jugoslavijo. ATLETIKA MOSKVA, 2 Vladimir Kuznje-cov Je vrgel kopje 85,11 m daleč, kar Je v letošnji sezoni druga najboljša znamka na Svetu. „ TENIS BOMBAY, 2. — Po prvem dnevu medcòhskega finala za Davisov pokal Je 2DA V vodstvu rtad Italijo z 2:0. V prvi tekmi je Chuch Mc Kinìey premagal PremiJta Lalla 8:4. 6:3, 6:0, v drugi pa je Dennis Ral-ston odpravil Ramanatbana Krian-nana 6:4, 6:1, 13:11. NOGOMET DESSAU, 2. — Vzhodna Nemčija B Je premagala Madžarsko B 3-1 (2:1). SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN Rocol, Škamperle, Cankar in Jadran v polfinalu turnirja v košarki Sinoči se je začel košarkarski turnir 6. slovenskega športnega tedna. Prva tekma med BarkovljamJ B je odpadla in tekma je pripadla s forfait Rocolu. Ostali izidi: Skamperle-BarkovlJe A 14:6 ( Cankar A-Dom (Rojan) 18:4 (M:*’ Jadran - Cankar B 14:10 Polfinale ih finale bo v ponedeljek popoldne v Skednju. PnMrsKWevnlk « ■ JtJEr \ . r ! f A ; :: : ~~T.. u m f f & I f'f K I s il : 1 . M' £ -dà NABREŽINA • -•" wlvra - Ll I lfc ' X *. , ^ Jwisi.vÌH.:i:.':ivi je pridružil osvobodilnemu gi- É * ! SALEZ BARKOVUE 1 _ 3. novembra 19W OB DNEVIH, KO SO NAM BLIŽE VSI, KI S «.... za kar sem umrl bi hotel še enkrat umreti!» ---------------------(KAJUH) --- jPT’”'"....—7? ~”"r" . ...— ---------------vrv •••• KONTO VEL REPEN BORŠT KRU LI ZA NAS LISKAH Mrkopalj je velika vas v Gorskem Kotaru. Sirni gozdovi se razprostirajo tod vse mimo Ja-senka in Drežnice v srce junaške Like. Drežnice so obsežno naselje pravoslavnih vasi, tod stoje žage in mlini. To se pravi, tam so bile vasi, zdaj pa jih ni več, kajti Drežnice so bile že petkrat do tal požgane in izropane. Italijani, ustaši, četniki in Nemci so mnogo mnogo ondotnih ljudi poklali, kar pa jih je še ostalo, so se razbežali po širnih gozdovih. Možje in fantje se bore kot partizani, mnogo otrok pa . je popolnoma osirotelo — ustaši so jim pobili očete, matere, brate in sestre. V hrvaških partizanskih enotah najdeš zato mnogo otrok. Partizanska četa jim je postala mati, zaščitnik in vzgojitelj, četa jih je vzljubila, četa jih hrani in oblači. Deset —, enajst '—, dvanajstletni otroci so tako postali partizani. Enega takih dečkov sem srečal v Mrkopalju. Bilo je decembra 1943, ko je naša Osemnajst» divizija osvobodila ves Gorski Kotar in zavzela močno u-staško trdnjavo Vrbovško. Snežilo je na debelo, burja je zavijala in na nekaterih odsekih ceste so bili tolikšni zameti, da se je človek komaj dokopal do doma. Po osmi uri zvečer ni smel brez dovolilnice nihče več na cesto. Prejšnji večer so namreč domačini, zagrizeni pristaši ustašev, streljali na našo patruljo zunaj vasi in ranili tri naše tovariše. Po službenih o-pravkih sem se vračal iz štaba divizije. Nikogar ni bilo na cesti. Burja mi je metala leden PfŠjč v obraz in prebijal sem se skozi metež kakor v deroči vodi. Nenadoma sem skoz vihar slišal rezek krik: «Stoj!» Pred vhodom hrvaškega vojaškega skladišča sem zagledal v medlem svitu leščerbe majhnega partizana, ki mu je glava komaj segala nad zamet. Seveda to je Stanko, 12-letni partizan iz Drežnice! Saj sem ga poznat. Bil je že nekaj-krat pri meni in mi pripovedoval svoja doživetja. Sel sem naprej, toda spet sem slišal odločen krik, kakor da me hoče po vsi sili obvarovati velike nesreče. «Stoj, sicer ustrelim!» Zagledal sem puškino cev, obrnjeno pfoti meni, in, hočeš nočeš, sem moral obstati., Kar za malo se mi je zdelo in naglas sem se zasmejal. «Hej, Stanko, saj me vendar poznaš! Kaj pa se igraš s puško?» sem mu zaklical. «Imaš dovoljenje?» me je vprašal ostro. «Imam, tule, poglej vendar!» Pogledal je dovolilnico, mi jo končno vrnil in dejal: «Dobro, pojdi! A da si stopil samo korak naprej, bi te počil. Ne šali se drugič!» me je poučil samozavestno. «Stanko, pridi jutri k meni, da te fotografiram!» sem mu dejal, ker me je že večkrat pro-sil, da bi ga fotografiral. «Pridem, a sedaj pojdi, na straži ni dovoljeno govoriti!» mi je odgovoril. Burja toliko da ga ni odnesla, toda glavo stavim, da tisto noč v Mrkopalju ni bilo vestnejše-ga stražarja. Take straže pa so bile potrebne, kajti v bližini so naše patrulje zasledile tolpe u-stašev in Švabov. Naslednji dan je Stanko prišel. Prinesel mi je dve cigareti, ki si ju je bil najbrž izposodil od komandanta in se je ves na-lišpal za fotografiranje. Imel je slikane hlače in lepo, novo angleško bluzo, puško z vrezano peterokrako zvezdo na kopitu in za pasom dve bombi. Dvakrat sem ga moral fotografirati; prvič s puško na strel, a drugič, ko meče bombo. Bil je izredno nadarjen deček. Ognjevito mi je pripovedoval junaške partizanske pesmi, ki jih je sam spesnil; pesmi o pokolih ustašev, pesem d svoji umorjeni materi, pesem o svobodi in maščevanju, pesem o Rdeči armadi. Ko mi je pripovedoval dolgo pesem o maščevanju, se mu je obraz spremenil, oči so mu plametele od svete jeze in pest mu je drgetala. Potem pa je nenadoma postal otožen, prijel me je zaupno za roko in me prosil: «Tovariš dragi, pojdi k mojemu komandantu in ga pregovori, da me še pusti v četi!» «Kaj te ne marajo več?» «Radi me imajo, saj sem že trikrat sodeloval v spopadi s sovražnikom, pohvalil me je sam komisar naše divizije. Toda komandant pravi, da se moram izučiti kake obrti, ker sem preslaboten za borca. Saj me veseli mizarstvo in { veseljem se bom lotil učenja v partizanskih delavnicah — ‘toda poprej bi rad maščeval svojo mater, očeta in dve sestrici. Dobro sem si zapomnil ustaša, ki jih je poklal. Očeta je ustrelil, mater zabodel z nožem, obema sestricama pa je ob zidu raztreščil glavici. Mati je imela na prstu zlat prstan, ki ji ga je bil prinesel oče iz Amerike. Toda u-staš ji ga ni mogel sneti, pa ji je zato kar prst odrezat in ga vrgel v svojo malho. Maščevati, maščevati jih moram! Jaz sem bil v peči skrit in sem vse to gledal. Našli bi tudi mene, pa so iznenada pridrveli parti- zani in so me rešili. Pojdi, pojdi, tovariš, h komandantu in naj me pusti vsaj toliko časa v četi, da se maščujem! Ustašu je bilo ime Jožo in nos ima potlačen od udarca s puško. Blizu Ogulina je doma.» Rotil me je in moledoval toliko časa, da sem mu seveda obljubil pomagati. Pretreslo me je grozno pripovedovanje te liske sirote in dejal sem mu: «Ostani pri meni, Stanko, in ko bomo osvobodili Ljubljano, boš tamkaj hodil v šolo! Dobro ti bo.» «Ne, tovariš, svoje Lime ne zapustim! Vsi moji so tam legli v grob za, svobodo, pri njih ostanem!» mi je odgovoril odločno. Sele tretji dan sem našel njegovega komandanta. «Stanko je pobegnil iz čete!» mi je dejal v skrbeh. In ga ni bilo nikjer najti. Iskali so ga, poslali patrulje na vse strani, pa ga ni bilo, ko da se je vdrl v zemljo, Po Novem letu, na pravoslavni božič, sva sedela z njegovim komandantom pri topli peči in komandant me je gostil z žganjem in cigarami, kajti potic ni bilo v Gorskem Kotaru ne kruha ne klobas. Pogovarjala sva se o vojni, o politiki, o miru in o bližnji lepši bodočnosti. Se vedno je snežilo. Bili smo odrezani od sveta. Patrulje so se vračala, ker niso mogle čez visoke zamet'..'. Tik pred mrakom je nekdo hlastno potrgal na vrata —1 in že je planil v sobo Stanko in 'z njim morda dve leti starejši deček v civilu.; Tu.di Stanko je imel na sebi nekakine strgane cape. Strumno je stopil pred komandanta, ga po vojaško pozdravil In dejal z drgetajočim glasom: «Tu sem, tovariš komandant!» S komandantom sva kar zazijala od presenečenja, toda komandantu se je vidno raznežil sicer strogi obraz. «Tovariš komandant, brez dovoljenja sem zapustil četo in vem, da me čaka stroga kazen!» je nadaljeval Stanko v eni sapi. «Z veseljem sprejmem vse, kar boš odredil — kajti maščeval sem se! Privedel pa sem ti novega tovariša, ki hi se rad kot partizan boril proti ustašem. To je sin tistega, ki mi je vse moje pobil!» Napetost najine radovednosti je naraščala od trenutka do trenutka. Toda fanta sta bila upehana, mokra in lačna. Posadil ju je k peči, velel je zanju pripraviti nekaj tople hrane in ko je Stanko končno le prišel do sape, nama je mirno pripovedoval: «Tisti dan, ko bi se moral iti uč;t v delavnico, je prišla s položaja izpred Ogulina semkaj četa partizanov, v kateri je mnogo mojih prijateljev iz Drežnice. Eden teh mi je pripovedoval, da je Slišal od ujetega u-staša o ustašu Joži, ki je bil Jožo v nekem spopadu pri Brinju nevarno ranjen, in kot invalid odpuščen iz ustaške bolnišnice. Strel v hrbtenico mu je romil obe nogi. Povedal mi je e vaši ter opisal ,pot do nje-vega doma. In tedaj sem ga in civilne ubiti. cape, sklenil poiskati Oblekel sem te vtaknil bombo v žep in se napotil proti Ogulinu. Napravil sem se bednega in lačnega in tak sem stopil v hišo ustaša Jože. Hiša je preprosta, svetla, topla in v izbi sem zagledal v postelji krvnika mojih dragih. Takoj sem ga spoznal po udrtem nosu. «Od kod si?» me je vprašal nezaupno. «Iz Mrkopalja!» sem dejal srčno. «Pred partizani sem pobegnil.» «Potem poznaš tamkaj' Goli-ka, Jakovca in tistega krojača poleg občine.... Kako se že piše?» «Jurkovič. Dva sina sta mu ustaša!» sem dejal. Takoj je postal zaupljiv in dali so mi jesti in pri peči sem se pogrel. In ko sem se tako razgledoval po izbi, sem zagledal na mizi naš prt in poleg postelje je na zidu visela ura mojega očeta. «Vidiš, mene pa so ti prekleti partizanski psi pohabili!» je dejal Jožo mrko. «Prikovan sem na posteljo. Poglej, sinka edinca imam, pa nič ne morem zanj napraviti. Toda naš poglavnik bo skrbel tudi zanj!» Pod večer je prišla v izbo njegova žena in nam vsem prinesla večerjo. Bila je prijazna žena, nežna, drobna in dobrega srca, kar sem takoj občutil. Sedli smo za mizo, toplo je bilo in ko se je stemnilo, sem skočil pred vrata, potegnil bombo iz žepa in zakričal: «Da se mi nihče ne gane!» Ustaš Jožo v postelji je sre- (Nadaljevanje na 8. strani) NADA CAREVSKA Gonars Bodeča žica . . . Stolpi in na njih vojaki z orožjem, ki uperjeno je proti nam . . . Barake smradne . . . Ranjeni oblaki, blodeči venomer, iz dneva v dan drugam ... A mi, izčrpani in bedni siromaki, prignani v ta prekleti, tesni stan smo vredni manj kot nekdaj sužnji in težaki. Za nas se nihče ne postavi v bran. Tu kletev nema je nam vsem molitev. Tu upanje edina je rešitev . . . MIHA KLINAR Ni še pomladi Ni Se pomladi, še ni . . . In vendar nocoj se drevesa solzè in veter tih ubira v njih pesem, ki zanjo srci komaj še ve v teh časih žalostnih. Ni še pomladi, še ni . . . Morda je nikoli ne b« in jaz bom kakor suho drevo zaman k njej hrepenel. Morda prej pod sekiro bom pai, nikoli razcvel, nikoli dozorel v sad. v Ni Se pomladi, še ni .. . In vendar nocoj slutim pomlad, ko se drevesa solzi in veter tih ubira v njih pesem, fci zanjo srd komaj še ve v teh časih žalostnih Morda res pride Pomlad in se razcvete Maj in naju združi maj kot nekoč. A kaj, ko je še daleč Pomlad in je le sanja pomlad, vetra otožni vzdih. S kolono utrujen in tih grem v marčevo noč. (1944) PRIČEVANJA IZ TEŽKIH LET Spomini proletarca Rado Pušenjak prikazuje svoje razgibano življenje od zaporov, ujetništva in prisilnega dela do partizanskih borb Objavljanje spominov., smatra založba Borec za enega od virov, ki bodo skupaj z drugimi spomini in dokumenti izoblikovali objektivno podobo časa in dogodkov, katerim so posvečeni. Na drugi strani pa imajo osebni spomini, ki ne pretendirajo na dokončno veljavnost sleherne podrobnosti, čar, ki. bralce, nedvomno popelje za seboj. In tako založniška hiša Bpfec izdaja vsako leto vrsto osebnih spominov na vojni čas. Med njimi so dela, ki govore le o zunanjih dogodkih in dejstvih in ki so tudi napisana kar najbolj preprosto. Na drugi strani pa imamo spet knjige, ki so napjsgne z očitnimi literarnimi težnjami, ki so včasih napisane lepo, ali celo odlično in ki se tudi vsebinsko ne zaustavljajo na površini temveč skušajo prodreti LOJZE KRAKAR Upokojeni zločinci V civil preoblečenim starim zločincem po mrtvih prisodil jo svet pokojnine. Nekoč so ubijali z ognjem' in svincem, zdaj pišejo z vnuki v naročjih spomine. A mrtvi, ki komaj stoje še na straži, počasi omahnejo v molku in muki, in spet bodo varno nasilju in laži vojake služili zločinčevi vnuki. gičihlje^iNekaka, v,, sredi .med tema dvema skrajnostima je.knjiga, ki je pravkar izšla. Napisal jo je Rado Pušenjak, izdala pa zalpžba Borec. Naslov dela «Spomini proletarca» pove, da gre za avtorjeve osebne spomine. Ta knjiga je sicer napisana prav tako preprosto, vendar že nekoliko izoblikovano. Tudi vsebinsko knjiga ne ostaja na površini temveč se iz knjige kaže očitno prizadevanje avtorja, da bi povedal kaj več kakor pa samo o zunanjih dogodkih in partizanskih akcijah. Cim pa knjiga presega običajni okvir preprostega opisk zunanjih dogajanj, pa se v svoji kvaliteti nedvomno brž dvigne; pridobi na svoji dokumentarni vrednosti; pa tudi bralcem je bržkone mnogo bclj všeč. Zato smemo knjigo «Spomini proletarca» označiti kot zanimivo knjigo o našem osvobodilnem boju, sicer knjigo o-sebnih spominov toda trajne dokumentarne vrednosti. Avtor knjige je imel trdo mladost, saj jo je večinoma preživel pri tujih ljudeh. Ko mu je bilo petnajst let, je odšel v Beograd, da bi se izučil za mehanika. Tu pa se je seznanil s komunisti in bil zaradi sodelovanja z njimi kmalu zaprt. Znašel se je v Glavnjači, kjer so ga neusmiljeno pretepali. Ko so ga izpustili ,je poskusil pobegniti v Sovjetsko zvezo, kar pa mu ni uspelo. Ob nemški okupaciji je bil odpeljan v Avstrijo in Nemčijo na prisilno delo, vendar pa je na dramatičen način pobegnil in se v uniformi esesov- banju in odšel v Zagreb, kjer je deloval kot ilegalni borec. Bil je kasneje partizan v raznih predelih Hrvatske, dokler se ni leta 1942 ponovno vrnil v Slovenijo. Ves čas vojne se je udeleževal borb kot neustrašen borec in jurišač, da je na koncu postal celo komandant jurišnega bataljona XV. divizije. Razgibano življenje in pestra pot partizanskega borca sta avtorju knjige nudila zanimivo snov, ki pa jo je avtor znal tudi lepo izoblikovati. Tako je njegova pripoved predvsem zanimiva, večkrat prav napeta, pa tudi taka, da se ne ustavlja satno na površju. Zato se prav prijetno bere. Seveda pa je v dokumentarnosti njena primarna vrednost. Glede na vse je knji-go vsekakor vredno vzeti v roke. SI. Ru. STANE ŠUŠTERŠIČ Kovači lepših dni Med knjige izrazito spominskega značaja moramo uvrstiti tudi knjigo «Kovači lepših dni», ki jo je napisal Stane Šušteršič, izdala pa založba Borec v Ljubljani. Njen avtor je bil proletarski otrok, gozdni delavec, ki se je leta 1942 pridružil partizanom in kot borec proletarskega bataljona Toneta Tomšiča in Tomšičeve brigade ter nazadnje Sercerjeve brigade preživel vojno. Njegovo predvojno življenje je bilo življenje preprostega delavca in tudi v partizanih je bil sprva navaden borec, dokler ni končno napredoval do komandanta bataljona. In tako preprosta, naravna in iskrena je tudi njegova knjiga. V njej je opisal v kronološkem redu svoja doživet-ja v partizanih od prvega dne, ko je stopil med borce narodnoosvobodilne vojske, do takrat, ko je bil ranjen na Štajerskem in dokler ni na Koroškem dočakal svobode. Avtor je v svojem predgovoru sam zapisal, da ni vešč pisanja in da bodo posamezni boji in epizode skromno obdelani. Vsega se tudi več ne spominja. Toda pisanja spominov se je lotil predvsem zato, da bi prispeval svoj delček k opisu zgodovine našega narodnoosvobodilnega boja. Predvsem pa zato, ker je bilo doslej vse premalo napisanega o slavni Tomšičevi brigadi, še manj pa o akcijah drugega bataljona te brigade. Nekatere teh akcij so bile celo nepravilno prikazane. In ker j» nevarnost, da bo pravilen prikaz zgodovine te enote ostal nenapisan in da bo zgodovina Tomšičeve brigade šla v zemljo z nek- ;(Nadaljevanje na 8, strani>, t O MALEM AVSTRIJSKEM JEZERU ŽE ZOPET GOVORI VES SVET U TRINAJST ŽRTEV zaradi skrivnostnih nacističnih zakladovjia dnu jezera Zaradi izginotja 19-letnega nemškega potapljača Alfreda Egnerja v jezeru Toplitz, so sklenile oblasti, da bodo natančno preiskale vsak kvadratni meter blatnega jezerskega dna 2e nekaj tednov j«, ko se vse svetovno časopisje zopet ukvarja s skrivnostnim blagom, ki leži na dnu malega alpskega jezera Toplitz blizu Salzburga. Zdi se, da bo sedaj vendarle odgmjena koprena skrivnosti, ki že polnih 18 let draži radovednost vse svetovne javnosti. Avstrijske oblasti so se sedaj odločile, da bodo natančno preiskale dno tega jezera, pri čemer se bodo po-služile vseh sredstev, ki so znanosti za take namene na razpolago. Povod za tako odločitev policijskih oblasti pa je dalo izginotje mladega nemškega potapljača Egnerja, o katerem se ve, da je v začetku tega meseca prispel iz Miinchna, da bi «na svojo roko» poiskal esesovske zaboje na dnu tega jezera ip jih spravil na površje. To jezero blizu Salzburga, dolgo približno dva kilometra, a široko komaj nekaj sto me- ><• ti Glni Lollobrigidi so se zadnje čase vedno bolj pogosto začele giriti vesti, da se bo ločila od Milka Škofiča. Oba sta sicer te glasove zanikala, vendar pa se običajni hudobni Jeziki vprašujejo, zakaj sivita skoraj vedno narazen in zakaj je Gina v prostem času skoraj vedno v Parizu, a Milko nima časa, da bi jo obiskal. Zadnjič sta potovala skupaj, ko so «nacionalno» Glno pred meseci povabili na perzijski dvor, kjer so jo sprejeli na njihov poseben način, kot kaže slika trov, je kot zakleto. O njem, a še bolj o bajeslovnih zakladih, ki so baje na njegovem dnu, govori ves svet že celih 18 let. Kako je Topliško jezero globoko, pravzaprav nihče natančno ne ve. Sodijo, da je jezersko dno ponekod tudi 70 metrov globoko. A nekje, in tudi tega nihče ne ve natančno, na tem blatnem dnu, je okoli 43 zabojev, če jih je v resnici toliko, katere so nacisti spustili tja ob koncu zadnje vojne, z namenom, da bi potem, ko se bo ozračje po svetu nekoliko pomirilo, prišli ponje. Ve se, da so bili to esesovci, ki so leta 1944. na kamionih pripeljali tja zaboje, in so jih spustili na dno jezera. V teh zabojih pa je zlata in raznih draguljev ter morda tudi drugih dragocenosti, v vrednosti več milijard. Menijo pa, da so v nekaterih zabojih tudi razne važne listine nacistične Nemčije, ki bi razjasnile marsikatero skrivnost o važnih političnih dogodkih tistega časa, zlasti pa bi se iz njih izvedelo kaj več o raznih osebnostih, ki so sedaj potuhnjene na kakem odgovornem in' visokem položaju. Razumljivo je torej, da so v zadnjih 18 letih večkrat poskušali najti te dragocene zaboje in jih spraviti na varno. Za to so se pa zanimali različni interesenti. Zabojev na dnu Topliškega jezera so se hoteli polastiti predvsem tisti, ki so jih tja spravili, to je najožji Him-mlerjevi sodelavci, ki so po koncu vojne še ostali živi. Med njimi so bili zlasti taki, ki so se želeli obogatiti z zakladi v zabojih. V ta namen so na skrivaj prišli k jezeru in tam poskušali svojo srečo. Poleg teh pa so poskušali enako srečo še drugi,, le z drugačnim namenopi. Med te moramo šteti predvsem tiste, ki še vedno niso opustili misli' na ponovni vzpon nacizma. Tak je n. pr. nekdanji polkovnik SS, Dollmapn, ki je med vojno vodil vohunsko službo v Italiji. Ker je že takrat, nekaj mešetaril z zavezniki, je odnesèl celo kožo, ter živi sq liilliii «i -'-V:* % s.»* '*$%■ «J 1 Rt ,VH N ÌKh't r>:.y»,-:v.tiv:J.::.:) F4-■-:• •: '■ (GOSPODOV ALfcC) (Mojstrovina Columbia filma. Posneto po romanu Petra Gilmana) Igrajo: CHARLTON HESTON, YVETTE MIMIEUX, GEORGE CHAKIRIS in JAMES DARREN Mladini pod 14. letom vstop prepovedan V ponedeljek, 4. t m. ob 16. uri Columbia Cinemascope barvni film: «SULL'ORLO DELL’ABISSO» (Na robu prepada) Beg če* največje hribe v puščavi Igrajo: COMEL WILDE in VICTORIA SHAW Mladini pod 16. letom vstop prepovedan KINO BOLJUNEC M c lr^f}okhugr\ )|oycr IL CAPOLAVORO 01 WILLIAM WYLER Obveščamo vse naše obiskovalce, da bomo film predvajali danes 3. t. m. ob 15. uri, začetek druge predstave ob 19.30 url; v ponedeljek, 4. t.m. ob 18.30. Vstop do 19. ure. Vstopnina: 250.— In 150,— lir Cinemascope technicolor FILM TRAJA 4 URE1 Igrajo: CHARLTON HESTON, JACK HAWKINS, HAYA HARA-REET, STEPHEN BOYD, HUGH GRIFFITH in MARTHA SCOTT KINO PROSEK^KONTOVEL predvaja danes S. t. m. ob 16. uri barvni film: Quel nostro impossibile amore (Ta najina nemogoča ljubezen) Igrajo: ŠARITA MONTIEL» FRANK VILLARD in ANTONIO CIFARIELLO V ponedeljek, 4. t. m. ob 16. url barvni film: «La primavera romana della signora Stone» (Rimska pomlad gospe Stone) Posneto po romanu Tennesseeja Wiliamsa Igrajo: VIVIEN LEIGH, WARREN BEATTY in LOTTE LENYA Mladini pod 16. letom vstop prepovedan Goriško- beneški NEREŠENI PROBLEMI VRHOVCEV Vrbovške matere želijo vrtec xa avoje otroke Otrok zanj bi bilo dovolj in misliti bi bilo treba na primerne prostore - Ureditev vaške ambulante Je lahko izvedljiva Z velikim zanimanjem so sprejeli vaščani z Vrha vest, ki smo jo objavili Vj naiem časopilu, da so bili vojaški predstavniki na županstvu v Sovodnjah in so se zanimali za popravilo vaške ceste, Tudi vaščani se Strinjajo, da bi bila morda najboljša reŠiteV, če bi popravili in asfaltirali vso cesto od Rubij do pokrajinske ceste na drugi strani Vrha, Seveda je treba videti, če bo vojaško poveljstvo sprejelo ta načrt in koliko časa bo treba čakati na njegovo izvedbo. Prav bi bilo, če bi občinska uprava iz Sovodenj pristojni urad ponovno opozorila na nujnost ureditve tega problema. Kar se tiče vaške ambulante pravijo vaščani, da je občina začela že pred časom urejevati primeren prostor v šoli in je le malo še potrebno za njegovo končno ureditev, kar pa je dovolj, da zdravnik v tem prostoru še ne more ordinirati. Na vsak način bi bilo prav, če bi pripravili potrebno sobo in omogočili občinskemu zdravniku, da bi lahko pregledoval bolnike in cepil otroke v vasi, kar je nujno zlasti v zimskem času. Matere na Vrhu se zanimajo tudi, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi na Vrhu uredili otroški vrtec. V vasi je 15 in več otrok, ki bi jih lahko pošiljali v otroški vrtec, če bi ga imeli doma. Tako pa pošiljajo nekaj otrok v Martinščino. večina pa jih ostaja doma, v veliko breme materam, ki so največkrat zaposlene in se podnevi ne morejo posvetiti otrokom v tolikšni meri, kolikor bi rade. Na upravi ONAIRC so nam povedali, da je za odprtje novega otroškega vrtca dovolj 15 otrok v starosti od 3 do 6 let. Seveda bi morala občinska uprav-, poskrbeti za potrebne prostore in opremo, ker pa je zvezano s takimi stroški, da bi bil v ta namen 'potreben prispevek države, kot ga je dala v drugih podobnih primerih. Vaščani želijo, da bi se tudi glede tega problema poisksla pot do rešitve, pa čeprav bi bilo treba premagati številne ^težave, ker zaideva ni tako enostavna, kot se zdi 'na prvi po'gtéd.' Urnik trgovin danes in jutri Danes, 3. novembra: ostanejo odprte samo cvetličarne In mlekarne do 13. ure. Jutri, 4. novembra: pekar- .ne in mlekarne bodo dopoldne odprte do razprodaje kruha in mleka; cvetličarne bodo odprte do 13. ure, mesnice pa od 7.30 do 11. ure; vse druge trgovine bodo ves dan zaprte. Brivci in frizerji danes 3. novembra bodo delali od 8. do 13. ure, Ju- tri 4. novembra pa bodo Imeli ves dan zaprto. RAZDELJEVANJE POSTE bodo pismonoše zaradi dveh zaporednih praznikov opravili danes, v nedeljo, ker v ponedeljek pošta ne deluje. Ureditev prometa dne 4. novembra Ker se za dan 4. novembra, ko bodo vojaške svečanosti pri kostnici v Redipugli, predvideva povečan promet motornih vozil, zlasti voja šklh, na nekaterih cestah na Gori škem, je prefekt odredil, da bo 4 novembra ukinjen na nekaterih ce stah ves vozovni in motorni pr,ci- met, ki ni namenjen na vojaške svečanosti v Redipugli in sicer: 1. od 8. do 13. ure na državni cesti št. 305 od km 9,300 (most pri Zagraju) do km 15,500 (Ronke) - 2. od 8. do 13. ure na občinskih cestah, ki peljejo iz Fogltana ln Re-dipuglie v St. Peter ob Soči, ker bodo na teh cestah uredili parkirni prostor za avtobuse 3. komur bo iz nujnih razlogov dovoljeno iti po omenjenih cestah, se bo moral držati navodil, ki mu jih bodo dali organi javne varnosti. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Upravni odbor pri goriški prefekturi je na svoji zadnji seji o-dobril vrsto sklepov posameznih občinskih uprav. Za Gorico so odobrili zamenjavo nepremičnin za ureditev Ulice Montecucco. Za Sovodnje so potr-dili obnovo pogodbe te občine z ustanovo ONAIRC za upravljanje otroških vrtcev s povišanjem prispevka za otroški vrtec v Rupi. Odobrili so tudi načrt vodovodnega konzorcija v Krminu za na-daljnjo gradnjo vodovodne napeljave na področju konzorcija. vnik OBVESTILO TRGOVINSKE ZBORNICE Zamenjali bodo živilske nakaznice proste cone Osebam, ki bodo v tem mesecu dosegle pristojnost, bodo nakaznice na njihovo prošnjo dostavili naslednji mesec SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK PSDI in deželne volitve Pokrajinski odbor PSDI je Imel sestanek v Zagraju, kjer so med drugimi problemi obravnavali tudi pripravo na bližnje volitve deželnega sveta in predvsem izbiro kandidatov. Pokrajinski tajnik Candussi je ob tej priliki izrazil željo, da bi tudi senat čimprej odobril volilni zakon, da bi si lahko prebivalstvo končno izvolilo svoje predstavništvo. iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiifiiitiiiniiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitrituitiiiiiiiiiiiniiiiiitiniiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitinittimMiiiii HUBI PROMETNI NESREČI f COSICI Motociklist se je ubil pri trčenju v avtomobil Nesreča se Je zgodila v prtih nočnih urah pr! železniškem podvozu ■ Nesreča Sfiligoja Iz Pevme v UL Mazzini Trgovinska zbornica sporoča, da je pričela z zamenjavo osebnih živilskih nakaznic za blago proste cone v Gorici. Dokler ne bodo razdelili novih nakaznic, bodo veljale dosedanje. Nove živilske nakaznice bodo dostavili na dom po 10. novembru. Ker bo njihova razdelitev ter štetje upravičencev precej dolg ■-trajno (sodijo, da bo trajalo pii-bližno mesec dni), bo urad prhate cone suspendiral za mesec november razdelitev nakaznic tistim osebam, ki bodo medtem dooih v občini stalno bivališče zaradi rojstva, priselitve, poroke itd. Ko bodo razdelili nove živilske nakaznice, bodo Uradi trgovinske zbornice na zahtevo posameznikov uredili primere, ki jih v novembru niso utegnili. Na dom bodo dostavili tudi tiste nakaznice, ki jih osebe, na katere so naslovljene, niso prejele zaradi odsotnosti. Včeraj v nočnih urah je zgubil življenje v prometni nesreči v Ul. Aquileia vespist 33-letnì Norberto Roechl s trga pred županstvom št. 16. Peljal se je Z vespò iz mesta proti Standrežu. Onstran železniškega podvoza, kjer se odcepi Ul. sv. Mihaela v .Standre.Ž, se je, kakor vse kaže, zaletel v fiat 1100 z registrsko tablico GÒ '16522, ki ga Je 24-letni Sergio Bordini iz Ul. Ascoli 16 peljal v nasprotno smer. V bližini profnethei-ga,otoka je vespist po hudem trt čenju v vózilo obležal nezavesten na asfaltu. Bordini in njegov sopotnik 22-letni Giuliano Turpin iz Ul. Riva Corno 14, ki se je tudi nekoliko poškodoval, sta ve-spistu takoj pomagala. Poklicali sta rešilni voz Zelenega križa, ki Je odpeljal v civilno bolnišnici) nezavestnega motociklista in p Turptna. Zdravniki so si posebn prizadevali-, pomagati Roechlu, či. ,gar zdravstveno stanje je bilo ze-lo kritično. Njihova pomoč pa ni ■zalegla, saj vespist je včeraj zjuf traj ob 9.30 umrl zaradi budili poškodb. Turpiriu 50 obvezali rano na desnem uhlju in obrazu ter ga pridržali na zdravljenju za 5 dni. Zapisnik 0 nesreči je sestavila prometna policija, ki »e vedno zbira izjave prič, da bi dognalg, kako se -je zgodila. Qbe vozili sta se precej poškodovali, posebno motocikel Ob h. url se je v Ul. Mazzini hudo potolkel 53-letni Jožef Sfiti* goj iz Koštabona št. 1 pri Pevmi. V bolnišnici v Ul. Vittorio Vene- to, kamor so ga odpeljali z avtom Zelenega krila, se bo zdravil skoraj dva meseca zaradi zloma desne noge nad gležnjem in ran na levem stegnu, po bradi in raznih delih telesa. Šofer matega tovornika je namreč Sfiligoja pripeljal v Ul. Mazzini. Vozilo je ustavil, Sfiligoj pa je iz njega izstopil. Ker se mu je zelo mudilo, je stekel čez cesto, ne da bi se dodobra prepričal, če je prosta. Vtem se je pripeljal s trga pred ž.upanstvom 66-letni Ma. sco Galli it Ul, Crispi 9 v Gorici, ki je vozil fiat 500 giardinetta z registrsko tablico GO 13314. Ko je Sfiligoj skočil pred avto je Galli sicer pritisnil na zavore, vendar trčenja ni mogel prepreči-ti. S Šilo je odbil pešca na tla. prisotne osebe so pokjicale rešilni avto, da je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Na kraj nesreče so poklicali tudi 'pikJiitetno policijo. za delo izven kraja zaposlitve ter revizijo kvalifikacij. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek 8. novembra. Slikar Faganel razstavlja v fiorici Do JO. novembra je v pasaži poslopja trgovinske zbornice v Gorici razstava olj tržaškega slikarja Roberta Faganela. Autor razstavlja okoli 40 platen, katerih motivika te nanaša na kratko tn furlansko pokrajino, morja in rože. Za razstavo vlada v Gorici precejšnje zanimanje. Sindikalna vest Franc Kramar sedemdesetletnik Znani ljudski učitelj Franc Kramar iz Šempetra pri Novi Gorici je nedavno praznoval svojo sedemdesetletnico. Kdo nai bi se v misli na tega vedno mladostnega, telesno zjeklenelega in duševno tako V torek 20. oktobra so se nadaljevala pogajanja za obnovo vse- ; Polnega mola spraševat po nje- državne delovne pogodbe za 0-sebje, ki upravlja javna prevozna sredstva. Na njih so določili posamezne zahteve, o , katerih bodo razpravljali na prihodnjih pogaja-nijh. Tako sindikati zahtevajo izplačilo 14. mesečne mezde, povi. šek in združitev periodičnih starostnih poviškov, podaljšanje počitnic, izračunavanje izrednih ur na vse mezdne postavke, plačilo NEDEUA, 3. NOVEMBRA 1963 motivi; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 10.35 Glasba za praznični dan; 11.35 Pevci; 12.00 Športne napovedi; 12.00 Plošče tedna: 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Jesen ni žalostna; 15.45 Glasbena mobiliste; 17.00 Glasba in šport; 18.36 Vaši izbranci; 19.50 Srečanje med notami; 20.35 Glasba in , šport; 21.00 Športna nedelja; 21.35 Glasba v večeru. III. program Radio Trst A 8 00 Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9,30 Slovenske skladbe tržaških avtorjev; 10.00 Maša; 11.15 Oddaja ....... ....____________________ za najmlajše; 12.00 Slovenska na- prizma; 16.15 Oddaja za avto* božna pesem; 12.30 Glasba po že- > «»---■ • - - ljah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tr. žaški ljudski motivi; 15.10 Jam sesaion; 15.30 Popoldanski koncert; 17.00 Plesna ča anka; 18.00 Venceslav Bele: «Dvakrat poročena»; 18.45 Orkester Erin Hal-letz; 19.00 Pojeta Mazzetti in Do-naggio; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Operetna fantazija; 20.00 Sport; 20.30 Parada orkestrov, 21.00 Folklora; 21.30, Beethoven; Simfonija št. 5; 22.00 Nedelja v špbrtU; 22.10 Moderni ritmi; 23.00 Malo znane skladbe. Trst 9.30 Kmetijska oddaja; 14.00 «El Campanon». Koper 6.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba: 8.00 Prenos RL; 8.40 Do-mače viže; 9.00 Reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor iz Doberdoba; 10.00 Prenos RL;_ 10.30 Glasbena matineja; 11.30 Repor-12.50' Glasba po taža; 11.50 in željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled- 23.30 Sosedni' kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; pesmi in melodije; RL; 1900 Športna u vreme ne nai- iiiuijm, r—ZSMtm eMMI »■■■■■ Pianistka C, Cavallaro; 8.30 I .. Ujska oddaja; 14.00 Koncert; | Ultra |>opravilu in prodaja I V aparatov 15.15 Domače 16.00 Prenos RL; nedelja; 19.10 Glasbeni intermezzo; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.20 Kmetijska 14.30 in 15.15 V nedeljo skupaj; 16.15 Poje Francesco Albanese; 16.30 Hollyoodski orkestri; 17.00 Ital. pesmi in plesi; 17.15 Simfonični koncert; 18.10 Plesna glasba; 19.00 Športni dnevnik; 20.25 Gončarov — Dino de Palma; «Ljubezenska izpoved»; 21.00 Radijska križanka; 22.00 Luči in sence; 22.15 Pianistka M.va Tan nenbaurn. II. program 7.45 Jutranji! glasba: 9.00 Od daja za ženske; 9.35 Nedeljski 17.05 Ravelove skladbe; 18.00 Miklos Hubay; «Samo oni poznajo ljubezen»; 19.00 Na programu Erik Satie; 19.15 Angleška kul. tura; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Clementijeve skladbe; 2120 Glasbena legenda «Palestrina». Slovenija 6.0o Dobro jutro-; 6.30 Napotki za turiste; 8.00 Mladinska radijska igra; 8.38 Z mladimi pevci po svetu; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 S tujih koncertnih odrov; 11.30 Nedeljska reportaža: 11.50 Zabavna glasba; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert: 14.10 Prenos nogometne tekme Jugoslavija — CSSR; ,16.00 Godala v ritmu; 16.20 Humoreska tedna; 16.37 Glasbeni avtomat; 17.05 Majhni ansambli; 17.15 Radijska igra; 18.17 Glasba iz oper; 19.05 Glasbene razglednice; 20,00 Izberite popevko; 21.00, Njihovi rokopisi; 22.10 Zaplešite z nami; 23.05 Nočni koncert. Ital. televizija 10.16 Kmetijska oddaja; 11.30 Nabožna oddaja; • 16.00 Neposre-den prenos športnega dogodka; 17.30 Program za najmlajše; 18,30 TV priredba «Annuncio matrimoniale»; 19,00 Dnevnik; 19.15 Registriran športni dogodek; 20.05 Športne vesti: 20.30 Dnevnik; 21.05 Detektivka «Un testimone per uccidere»; 22.10 Kancler Erhard; 23.00 Športna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 18.00 Tristan Bernard: «Mala kavarna»; 19.30 Rotocalchi in poltrona; 21.05 Dnevnik; 21.16 V evroviziji «Jugoslavija poie in pleše»; 22.15 Športne vesti. Ponedeljek, 4. novembra 9.35 Vojaška parada v Rimu ob državnem prazniku; 11.40 Vatikan; 17.15 Program za najmlaj. 19.00 Dnevnik; 19.45 Petnajst z Fio Sandon’s in Nata-Ottom; 20.30 Dnevnik; I pralnih ul rojev t>h'klro({OH|MHlinjxkih predmetov I | J?TREVISAN | 1 Trst, Via S Nicolò 21, tel 24-018 _ Popravila: Via delle Milizie 3, . telefon štev 76-276 I ■S g 1u■ minut linom _________ _ 21.05 Televizijski tednik: 22.05 Detektivka «Osem let čakanja»; 22 55 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 Verdijeva oper» «Tfavijrtai»:- 23 40 Športne vesti. Jug. televizija 11.00 Kmetijska oddaja: 11.30 «Obisk lt vesolja» — zgodba za otroke o Denisu; 14.15 Prenos športnega dogodka; 19.00 Sport na poročila; 19.10 Disney.iev svet — Odkod so zgodbe: 20.00 TV dnevnik; 20.45 «Tuja žena» — nemški film; 22.15 Poročila. Ponedeljek, 4. novembra. 10.40 Šolska ura: Kako je na. stala knjiga: 15.20 Ponovitev gol ske ure; 17.30 Angleščina na TV; 18.00 TV v šoli; 18 30 Poročila: 18,35 kPeter v puščavi»; 19.0 > TV obzornik; 19.30 Tedenski športni pregled; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Marijan Matkovič: «Brez imena — drama: 22.00 Mojstri predklMik«; 28.30 Poročila. pot'ih letih ali se celo zavrtet okrog 7 krilevl Kolo, potovanje po vseli mogotih jugoslovanskih poteh, plezanje na črnogorska brda in še tja in sem (tudi po naših krajih) ter sodelovanje tukaj in tam — to se zares ne sklada s težo «sedmih»; Poznam tega klenega moža še iz dobe, ko je (pred okrog 40 leti) učiteljski pevski zbor pod vodstvom pok. dirigenta Srečka Kumarja seznanjal primorsko ljudstvo z našo pesmijo. Dobro ga poznam tudi iz kasnejših let in njegov notranji obraz mi je izredno všeč. Cut dolžnosti do svojega naroda in delovnega ljudstva, resnična demokratična miselnost, tovarištvo, iskrenost tn družabnost — to so bile in so njegove bistvene vrline. Spričo tega ni čudno, če ni manjkal nikjer, kjer je šlo za bitno stvar ponižanih in razžaljenih in njih ideale; ni manjkal, ker je bil in vedno ostal ljudski učitelj v resničnem pontenu, ostal je prosvetar ki je čutil in pogodil, kje in kako se je bilo treba udejstvovati, sodelovati, pomagati. Cesar se je lotil, to je — če se niso pojavile objektivne ovire ~ s svojo vztrajnostjo tudi izvedel. Da mu j« vedno bilo le sa stvar, a ne za kakšne osebne ambicije, tudi dejstvo, da je s tomo-vedno rad sprejel in upošteval dobronamerno kritiko. Lahko velja za vžor humanista-socia lista. Bilo bi odvečno spuščati se v podrobnosti njegove dejavnosti na raznih sektorjih javnega življenja. Njegovim — danes sicer že redkim tovarišem tostran državne meje je to dobro znano, Goričanom, med katerimi živi m še deluje’, pa toliko bolj. Se deluje, seveda, in bo deloval, dokler bo le mogel. Naj bi se mu življenjska doba čimbolj raztegnila, da bo v krogu spoje družine užival sadove svojega nesebičnega delovanja za boljšo usodo delovnega ljudstva. JANKO FURLAN pove ti kritiko Martinovanje SPD na Lokvah Le še nekaj dni je čas za vpis za martinovanje, ki ga priredi SPD iz Gorice v nedeljo 17. t.m. v hotelu Poldanovec. Vpisovanje se vrSi na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1-1. do 9 t.m. Vpisati se morajo tisti, ki gredo z avtobusom, kakor tudi tisti, ki nameravajo iti z lastnimi vozili. Za vožnjo z avtobusom plačajo člani po 500 in nečlani po 550 lir, vpis večerje pa stane za člane po 100. in za nečlane po 500 lir. Omenimo naj še, da so bili člani SPZ prejšnjo nedeljo na izletu na Učki, na povratku pa so se ustavili tudi pri izviru Hublj* nad Ajdovščino, kjer so imeli sestanek predstavniki planinskih društev iz Ajdovščine, Postojne in drugih krajev. . Goriška policija za ponesrečence v Vaiontu Ósebje goftike kvesturé in policisti so zbrali 257.855 lir za pomoč ponesrečencem s področja Longarone. Nabrani denar je kve-fetor poslal prèfbktti, da bi ga posle! ponesrečencem. Prispevki za ponesrečence v Vaiontu V Pevmi: Karlo Prinčič 1 000 lir. V Sovodnjah: Alojz Monti 500, Fani Ceščut 700, Janko Cotič 1000, Danilo Cotič 1000, Franjo Cotič 500, Marija Zavadlav 500, Bruna Rožič 500, Olga Pavletič 1000, N.N. 1000, Anica Ozbot 500, N.N. 5UÒ, Lucijan Mozetič 500, Rezi Tomšič 400, Ivo Gi> lin 300, Jožef Gulin 500, Anton Tomšič 500, Ciril Butkovlč 1000, Miric* Gruden 200, Romano Cijan 250, Olga Florenin 1000, Jožef Petejan 1000, Serafln Petejan 500, Izidor Cijan 200, Justa Petejan 500, Ivan Petejan 500, Ivo Petejan 160, Jožef Devetak 400, Zela Devetak 1000, Alojz Tomšič 300, Ivanka Cotič - Vas 1000, Peter Tomšič 500, Vito Cijan 400, Marija Kovic 4000, Franc Plesničat 1000, Giovanni Dottori 1000, Venceslav Klanjšček 750, Leopold Vižintin 500, Milka Pavletič 200, Pierina Cotič 300, Albin Tomšič 200, Nad» Rojc 1000, Zalka Devetak 500, Fra-njič Pelicon 500, Zmaga Cijan 300, Marija Vižintin 200, Milena Tomšič 300, Prane Petejan 200, Ludvik Cotič 500, Dora Bačar 500, Milan Ceščut 1000, Zlatko Vilintin 1000, Marija Devetak 200, Loj» Pisk 500, Ivan Cotič 500, Pepca Gorkič 200, Karlo Butkovlč 500, Ana Butkovlč 100, Marija Rojati 300, Albin Cijan 300, Marija Ceščut 100, Helena Marini 100, Dušan Pelicon 300, Ana Mozetič 300, Viktorija Ferfolja 200, Gi-zela Devetak 200, Franc Tomšič 500, Ana Pelicon 300, Veronika Butko-vič 100, Rozalija Humar 300, Bruna Tomšič 300, Jordan Battisti 300, Nino Cemio 200, Franc Hmeljak 1000, Stanislav Malič 300, Tončka Marega 200, Ernesto Devetak 500, Marija Hmeljak 1000, Marinka La«ič 500, Katarina Kobole 150, Fani Devetak 750, Anica Devetak 250, JuštinA Cotič 400, Ivan Cotič 1000, Ida Masten 500, Marjeta Pahor 1000 in Elvira Lukman 1000. Skupaj 47.110 lir. Skupaj danes 48.110 2e objavljeno 122.620 Skupaj 170.730 iiiiMiiiiiiiiitonuiiiiiiiiiiiHiiiiiiimKiiiiiiiiMHiimiiiiiiimiitMititiiiiimnimiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiHiiuM GORIŠKI NOGOMET V Sovodnjah gostuje ekipa iz Dolegnana Juventina igra v Šlovrencu, Podgorci pa v Bracami Danes je tretji dan tekmovanja za nogometno prvenstvo pokrajinskih diletantov druge kategorije. Standreška Juventina bo tokrat gostovala v Šlovrencu in če se bodo igralci potrudili, bodo lahko dosegli popoln uspeh. Tekma se bo začela ob 14.30 in tisti igralci, ki imajo lastna prevozna sredstva, se lahka javijo ob 14. uri na igrišču v Šlovrencu. Drugi pa naj se javijo najkasneje do 13.30 v baru pri Milanu v Standrežu. Za to tekmo naj se pripravijo naslednji igralci: Faganel, Paškulin, Briško, Marega, Puia, Ferfolja, 2ežlin, Nanut L-, Comelli, Batistič, Re, Mon-tleo, Klaučič. Vodstvo ekipe priporoča igralcem naj se resno pripravijo na tekmo in naj se že od samega začetka potrudijo, da bodo izkoristili vsako priložnost. Le na ta način bodo lahko dosegli uspeh. ■Sovodenjcl bodo pb nedeljskem počitku danes imeli doma v gosteh ekipo Dolegnanese, ki je lansko leto ni bilo v tem sestavu. Gostje so v prvih tekmah pokazali. da so močni in zato se bodo morali domačini potruditi, če bodo hoteli raiiti čast domačega igrišča. Za tekmo naj se javijo naslednji igralci: Sergej Ferfolja, Devetak, Gabrijelčič, Caudek, Marinič, Ferfolja Branko, Florenin, Kerše-ven, Marson, Petejan, Vižintin ter MllltlHIIIIIIIIIHtlllllltlllllllllttltttlllr»ttllltttlillillllllllllllllllllltillHlf 111111111111 II lili limili mil m im til tlim Včeraj-danes ROJSTVA SMRTI IN POROKE Od 27. oktobra dò 2. novembra se je v goriški občini rodilo 18 otrok, umrlo je 16 oseb, porok je bilo 7 in oklici 4 ROJSTVA: Alessandro Terctc, Paolo Alberto Petronio, Daniela Snidersig, Cleud.o Cucit, Marzia Gò, David Velussi, Stefano Me-deot, Giovanni Pacor, Marco Ma-dotto, Tullio Bralni, Paolo Am. broslg, Riccardo Medessi, Dario Zandomeni, Paola Poressin. Carlo D’Angelo, Gianni Pertini, Marco Martina, Lucia Poletto, SMRTI: invalid 85-letni Francesco Petarin, gospodinja 63-letna Anna Ruderi, vd. Picalus, upokojenec 66-letm Attilio Manzin, gospodinja 64-letna Amabile Gabas, por. Sponton, gospodinja 76-letna Maria Cechet, vd. Visintin gospodinja 75-letna Caterina Rijavec, vd. Quaglia, gospodinja 85-letna Adelaide Ferlat, vd. Bandel, gospodinja 67-letna Maria Furlan, por. Macor, upokojenka 76-letna Bernardina Marconcig, vd. Colja, 71-l«tni Remigio Pascolat, 65-letna Dina Paolini, vd. Berin, 2 uri star Marco Madotto, gostilničar 54-let-ni Antonio Bassanese, upokojenec 61-letni Luigi Zorzenon, zidar 58-letnl Glo • Battista Toso, gospodi nja 88-letna Amalia Humar. POROKE: rudar Francesco Marini in gospodinja Paolina Zuljan, uradnik Renato Turco in gospodinja Luciana Plet, brigadir karabinjerjev Giampaolo Battelli in gospodinja Miranda Furlan, meše-tar Corrado Žižmond in delavka Elisa Toffolo, študent Fabio Bol-terì in uradnic» Clara Miculin, vrtnar Leopoldo Zucchetti in gospodinja Olga Nussdorfer, uradnik Silvano Coniediz in bolničarka Maria Cresta. OKLICI: strojnik Aldo Eder in šivilja Clara Angelica Tassile, me- hoHilr C ìi ito n/\ li.. -, * : — .. rezerve: Krašček, Pelicon, Pahor. Tudi Podgorci ne bodo Igrali danes doma, ampak bodo gostova, li v Brača n u pri Krminu. Raču-na)o, da bodo prinesli domov obe točki, vendar pa presenečenja niso izključena. v C,orici VERDI. 14.00: «Colpo grosso al casinò», J. Gabin In A. Delon. Italijanski crnobeli film v kinema-skopu. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 14., 17.30 ln 21.: «Il gattopardo», B. Lancaster, C. Cardinale in A. Delon. Cinemascope v barvah. VITTORIA. 15.15: «I comaceros», J. Wayne in I. Balin. Ameriški barvni film v kinemaskopu. Zadnja predstava ob 21.30. jutri ob 15.15: «S. O S... 117 — Segretissimo», K. Mathews ln N. Sanders. italijanski čmobell kinemaakop-ski film. ( ENTRALE. 16.15: «Solimano», U conquistatore», E. Purdom ln G. Moll. Ameriški barvni film v kinemaskopu. r Tržiču PRINCIPE: «Il successo», Vittorio Gassman, Anoux Aimè in Cristina Gaioni. NAZIONALE: «FBI Cape Canave- ral.>. Jack Kelly Crnobeli film. EXCELSIOR: «Gli imbroglioni», Walter Chiari, Antonella Lualdi, Raimondo Vianello, Franchi in Ingrassia AZZURRO: «Uno sconosciuto nel mio letto», Christian Marquand in Elke Sommer. v /fonkult RIOi «La schiava di Bagdad», Anna Karma. Kinemaskopski barvni film. EXCELSIOR: «Il mio corpo ti appartiene», Marion Brando. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj- hamk Silvano Bertossi in baristka višjo temperaturo 17,6 stopinje ob Maria Ostanel, uradnik Leonello Concetti in trgovska pomočnica Nella Buch, računovodja Corradi-no Cristiani in učiteljica Cristina Sambo. 12.50, najnižjo 14,8 stopinje ob 6.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 95 odstotkov, čez noč od petka na soboto je padlo 26,4 mm dežja. — n — 3. novembra 1963 PflmorjlcT'Jnevnllf Ce bo vreme dopuščalo Danes zjutraj na stadionu «Prvi maj» tekmovanje v atletiki Športno združenje Bor obvešča vse prijavljence za nastop na atletskem tekmovanju 6. slovenskega športnega tedna, da bodo, v kolikor bo vre- me dopuščalo, nastopi v posameznih disciplinah na stadionu «Prvi maj» — Vrdelska cesta 7 z na- slednjim razporedom : ob 10.— - — tek na 80 m za moške, ženske in mladince (predteki) . — višina za žen- ske ob 10.30 — višina za moške — tek za moške (polfinale) ob 11.-----daljina za mo- ške in mladince — krogla za ženske ob 11.30 — krogla za moške in mladince — daljina za ženske ob 12.-----finalni tekmi na 80 m ob 12.15 — disk in hoja na 1 km ob 12.45 — tek čez drn in stm OSTALE DISCIPLINE ODPADEJO Letos so nastopili tudi fantje iz Zgonika. Na sliki: odbojkarska ekipa DANES, 3. nov. ob 10. atletika ob 15. rally e in gimkana Ponedeljek, 4. nov. — ob 14. košarka ob 21. odbojka ob 22. zaključek in razdelitev nagrad po pogledal vame in se stresel od strahu, njegova žena se je plašno stisnila k zidu, njegoy sin, ta moj novi tovariš, pa je prebledel in obsedel na stolu. «Razbojnik, tat, nehvaležnež!» je zakričal ustaš. «Mi tebe z mlekom in kruhom, a ti nas z bombo!» «Ustaš Jožo, jaz nisem iz Mrkopolja, jaz sem partizan iz Drežriice. Ti - si mi ubil očeta, mater in dve sestrici!» sem zakričal srdito in dvignil bombo. Zena je kriknila od groze in si zastrla oči z dlanmi, potem pa se je vrgla predme na kolena in zaihtela v strašni grozi: «Saj ni res, saj ni res, zakaj pa govoriš tako strašne stvari?» Tedaj sem opazil na njenem prstu materin prstan. «Kje si dobila ta prstan, žena?» sem jo vprašal mj-ko. «Mož mi ga je prinesel iz Zagreba», je odgovorila. «Ta prstan je nosila moja mati. Tvoj mož jo je zaklal z nožem in potem' še mrtvi odsekal DANES NA DALJNEM JUGU Dva revna sorodnika : Potenza-Triestina Pri domačinih bivša Tržačana: Merkuza in Degrassi Triestina je že v Potenzi, kjer bo morala danes pokazati kaj zna. Je to edinstvena prilika, ker se šibki gostitelji do danes ne morejo pohvaliti niti z eno samo zmago. Jo bodo zabeležili prav na škodo Triestine? Tudi to je mogoče, še posebno, ker bodo imeli pred seboj enajsto-ki na gostovanjih ni znala rico, ki na gostovanjih spraviti v mrežo nasprotnikov niti ene žoge. Na papirju bi moral ostati torej izid današnjega dvoboja ne. odločen in vrhu tega še brez gola. Je pa tudi možno, da se Triestina zbudi prav na jugu in obogati ca celotni izkupiček. Za ta rezultat bi bila dovolj ponovitev igre, ki so jo Tržačani pokazali prejšnjo nedeljo na domačih tleh. Postava bo ista in če bo tudi borbenost in vztrajnost ista, potem smemo pričakovati Iz Potenze razveseljivo vest. Tržačani so se na poti v potenzo ustavili v Bologni, kjer so se jim pridružili, «vojaki». Vsi so tako odpotovali dalje do cilja, kjer bodo imeli danes težko preiskušnjo. Po tekmi se bodo ustavili v Castellammare di Stabia, kjer bodo ostali do tekme, ki jih čaka v prihodnjem kolu s Palermom. Ce ostanemo še pri današnjem dvoboju, moramo reči, da imata oba tekmeca izredno potrebo točk. Prav ta nujnost bo zelo verjetno pripomogla, da bodo gledalci lahko prisostvovali v Potenzi zelo razgi. bani in razburljivi tekmi. Triestina se bo znašla danes pred dvema bivšima članima. Gre za Merkuzo in Degrassija, ki sta v rdečem dresu vedno istopala. Ce bosta tudi za barve novega kluba pa je seveda drugo vprašanje. Triestina bi morala nastopiti v naslednji postavi: Di Vincenzo; Frlgeri, Vitali; Pez, Varglien, Sadar; Novelli, Dallo, Orlando, Porro, Rancati. B ■w CAGLIARI-V ARESE FOGGIA INCEDIT-PARMA NAPOLI-LECCO PADOVA-PALEUMO POTENZA-TRIESTINA PRO PATRIA-COSENZA SIMMENTHAL MONZA-PRATO UDINESE-CATANZARO VENEZIA-ALESSANDRIA VERONA HELLAS-BRESCIA DANES ZAČETEK B KOŠARKARSKE LIGE Ginnastica Triestina s pomlajenim moštvom V isti kategoriji še Don Bosco in Safog Danes, .bodo oživela še igrišča klubov, ki nastopajo v moški košarkarsko A ligi. Košarkarski šport bo tako v svojem polnem jazma-hu, ker nižja tekmovanja kot je B liga nam ne prikazuje dovolj kvalitetne igre. . A liga je razdeljena na več skupin, od katerih nas zanima vzhodna, ki vključuje med ostalimi dve tržaški, eno goriško, ter dve videmski ekipi. Ginnastica in Don Bosco se predstavljata letos z znatno spremenjenimi postavami. Ginnastica je pustila na svobodo svoja starejša člana, ki sta lani nosila glavno težo tekmovanja in je tako pomladila svoje moštvo. Mlajše sile pa so se na dosedanjih prijateljskih srečanjih še posebno izkazale in zato obetajo u-spešno sezono. Ekipa se Je pomerila žs z italijanskim prvakom, ki je le POTOVALNI URAD «4 V K O i: 4» Trst — Ul. Cicerone 4, tel, 29243 sprejema rezervacije za vstopnice za nogometno tekmo OFK BEOGRAD-JUVENUIS ki bo 13. novembra v Trstu s težavo odnesel zmago ter s pe-torko Don Bosca. Medsebojna srečanja Ginnastica in Don Bosca so bila doslej zelo na. peta, ekipi sta si bili vedno izenačeni, letos pa so člani Ginnastice premagali svoje someščane z veliko razliko, kar daje " sklepati, da bodo prekašali svoje tradicionalne nasprotnike, ki se bodo morali za-dovoliti s podrejeno vlogo. Goriška Safog si je priborila pravico do nastopa v A ligi šele pred nekaj .tedni. Po lanski sivi sezoni je morala na jesenski izpit, njeni igralci pa so v odločilni tekmi dobro zaigrali ter omogočili sebi in društvu obstanek v tej ligi. Zdaj, ko je za njimi bojazen pred izpa-dom, bodo morali zaigrati s polno močjo in si že v samem začetku tekmovanja nabrati dovolj izkupička, da se izognejo tako nevarnemu položaju. Videmčani so si lani zapravili prav v zadnjih kolih možnost sodelovanja v državni zvezni ligi. Svoje upe zato polagajo v letošnje tekmovanje, da bi se med drugim maščevali več let ponavljajoči se nasprotni usodi, ki jim ne dovoljuje napredka. Zadnja ekipa iz našega okrožja je Virtus Friuli. Le-ta je lani nastopala v B ligi, kjer je v svoji skupini pokazala izrazito premoč. Danes je težko soditi če bodo njeni člani kos hudi konkurenci in če bodo ponovili lanske uspehe. I P. Najtanjša ura, kar jih je - milimetrska - SUPER ŠVICARSKE MARKE «9 TDAlMWDLz* _________. <É> __________ SUPER T H IN LUIS D’OR Tone Seliškar (Nadaljevanje s J. strani) MAŠČEVANJE prst s prstanom. Ne lažem! Snemi ga, znotraj je vrezan v obod datum 2.XI.1913. To je dan, ko se je moj oče vrnil iz Amerike!» Zena je kriknila od groze in si zastrla oči z dlanmi, pogledala moža s strašnim studom in naglas prebrala letnico, vrezano v prstan. Sin se je splazil do očeta, padel na kolena, ga zgrabil za roko, ga stresel in zajecljal: «Morilec.... Moj oče je morilec....» «Ura nad njegovo glavo je last mojega očeta!» sem nadaljeval. «Ta prt na vaši mizi je vezla moja mati... Glej, žena, tule na robu rjave lise! To je kri moje matere.... Ta zlati križec tule na omarici je nosila moja triletna sestrica Milka, ki si ji ti ob zidu raztreščil nedolžno glavico....» Ustaš v postelji je nenadoma zatulil kakor divja zver, potegnil odejo čez glavo in kričal v blaznem strahu: «Proč, proč... strahovi... kri...» Zena se je pričela odmikati od njegoVe postelje, kakor da se valja v njej ostudna zver, njen obraz je postal mrtvaško bled in debele solze so ji zalile oči. Ze sem mislil, da bo vsak hip umrla od vsega groznega, kar je pravkar doživljala. Ko se je z roko dotaknila prta na mizi, je roko odmaknila, kakor da bi se spekla, omahovala je po izbi, kakor da nosi neizmerno težko breme na plečih in da se nikakor ne more ujeti na noge. Nenadoma se je sklanila nadme, me objela in začela poljubljati. «Sirota nesrečna, sirota moja nesrečna!» je šepetala. «Kaj so ti storili, ah!» Potem je planila k postelji, potegnila odejo z njegove glave in kriknila z glasom, da sem kar zadrhtel: «Zver, zver, zver!» Ustaš je posinel v obraz. Tresel se je ko šiba na vodi, jecljal je nekaj nerazumljivega, jaz pa sem vzdignil bombo, da jo treščim vanj. «Ne ubijaj!» mi je zaklical njegov sin. «Glavo za glavo!» sem dejal, hoteč ubiti krvnika. Njegov sin pa je objel mater, jo peljal do vrat in kriknil proti očetu: «Pojdiva, mati, od tod, tu je vse krvavo! Tu ni več najin dom! To ni več moj oče. Krvnika nočem za očeta! Partizan postanem! Ustaši so morilci nedolžnih žena in otrok!» Tedaj se mi je roka povesila. Videl sem spačen ustašev obraz, videl sem njegovo muko, ki je bila še vse hujša od nenadne smrti. Da, to ga je zadelo huje kakor moja bomba. Hotel je planiti iz postelje, pa ni mogel. Tulil je in besnel, mi pa smo odšli iz hiše. Moji so maščevani, tovariš komandant!» Tišina je zavladala v sobi, le prasketanje gorečih polen v peči je bilo slišati. Tedaj je koman-' dant objel otrokš in ga stisnil k sebi. Njegov tovariš pa je tiho ihtel. «Pridi tudi ti na moje srce!» mu je dejal komandant prijazno. Čutil sem, kako se je silno srce maščevalnosti umirjalo. Čutil sem strahoto prelite krvi in vso grozo teh strašnih časov, pa vendarle veličino nečesa velikega, kar nàs bo vse odrešilo. Februarja 1943. KOVAČI LEPŠIH DNI (Nadaljevanje s 3. strani) danjimi borci vred, se je lotil pisanja. Tako smo torej med knjigami s partizanskimi spomini dobili novo knjigo doslej neznanega avtorja. Ce preberemo avtorjev predgovor in če vemo še nekaj o avtorju, potem razumemo potrebnost, nujnost in koristnost te izdaje, ki čeprav napisana skromno in čeprav nepopolna, pomeni vendarle prispevek neposrednega udeleženca osvobodilnega boja k zgodovini tega boja. Seveda pa' zato knjige ne moremo ocenjevati s kakimi strogimi kriteriji kot morda druga dela. Avtor ni imel nobenih literarnih pretenzij, pa tudi v opisu svojih doživetij in osvobodilnega boja še zdaleč ni hotel biti popoln in izčrpen. Tudi avtorjeva pripoved je preprosta, omejena predvsem na zunanje dogodke. Tako je ta knjiga po svoji vsebini kot po moči pripovedi sorazmeroma skromno delo, ki se ne more primerjati niti z nekaterimi drugimi podobnimi knjigami, v katerih so bili objavljeni podobni spomini 'udeležencev osvobodilnega boja. Toda čeprav skromna in preprosta, je vendar napisana iskreno, z najboljšimi težnjami in prizadevanji prikazati resnico o dogodkih med vojno, o doži-vetjih avtorja in njegove partizanske borbene enote. Ta svoj namen pa knjiga prav gotovo tudi dosega, čeprav bi si morda vendarle želeli tudi bolj izčrpno, bolj temeljito in morda tudi bolj izoblikovano pripoved. Knjiga «Kovači lepših dni» nedvomno kaže, kako veliko bo lahko še pojasnjenega o našem osvobodilnem boju in koliko knjig bo lahko še izšlo s to tematiko. Pa čeprav preprostih. O-svobodilni boj je vse prepomemben, da bi take spomine in zapiske merili s kriteriji za literarna dela. Vsak, še tako droben in preprost prispevek, je zato dragocen. Sl. Ru. k Gostilna «Maček» 1. .1 U S L I A N A , Cankarjevo nabrežje 15-17 Vas vabi na razne primorske ln druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski TVRDKA JOŽEF SILA uvoz izvoz vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter lamskega lesa TRST - Ul. Milano št. 4 • Telefon 28-944 TRST Ul. Boccàccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo MADAL0SS0 v Trstu. Ui Torrebianca 26 vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške V07.ICKE žimnice — originalne PKHMAFI.EX' — Cene ugodne R* Ee D« AeTeAe Trst, Ul. F. Severo št. 5 b - Tel 31893 nudi priznane akumulatorje (baterije) S* A« F« A* in vse elektroavto predmete in nadomestne dele Novi lastnik LISJAK (LISIANI) se vljudno priporoča PRIZNANO MEDNARODNO AVTDPREVOZNIŠKO PODJETJE fr LA GORIZIANA. GORICA - Ul. Duca d’Aosta 180 - TeL 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA «Aa SPLOŠNA PLOVBA PIRAN «ìH! vzdržuje z modernimi tovorno ootnlšlelml ladjami redno progo Jadran-Južna Amerika -- via Zahodna Atrlka (Hljeka Split, Napoli, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar. Conakry, Tako-radi. Tema, Rio de Janeiro. Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (Iz Jadrana v Indilo. Indonezijo. Japonsko. ZDA — Zahodna obala sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8BOO do 1».000 ton nosilnosti. Za vse Informacije se ohrnite na upravo podjetja sSplošna plovbas Piran, Zupančičeva ulica 24. in oa naše agente Po vsem svetu. Telegrami; Plovba Piran Telezi: 435—22, 4M—23 Telefoni: 72-170 do 72-177 HOTEL wSLON* LJUBLJANA Titova 10. tel. 20644. 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naje uslu.ee, ki lih nudimo v kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete s hladnimi In toplimi malicami, kosilom In večerjo Iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V modei..o urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BAKU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih ln mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telefon 20-641-44. > — AgathaChristie: DESET ZAMORČKOV ŠLO JE 25. Cez pet minut so že spet stali na stopnišču in se spogledovali Tu se nihče ne skriva — nikjer ni nobenega skrivališča. Blore je rekel : «Poglejte, te majhne stopnice!» Doktor Armstrong je rekel: «Te stopnice vodijo v sobo za služinčad.» Blore je rekel: «Pod streho je gotovo kak prostor — za posodo, za staro šaro ... To je edina možnost, ki nam še preostane.» V tem trenutku so zaslišali od zgoraj šum. Nekdo je stopal s tihimi koraki nad njimi. Armstrong je zgrabil Blora za ramo. Lombard je dvignil prst v znamenje, naj bodo tiho. «Tiho! Poslušajmo!» Spet so zaslišali šum — nekdo se je tiho in kradoma premikal tam zgoraj. Armstrong je zašepetal: «Zdaj je v spalnici... Tam, kjer leži truplo gospe Rogers.» Blore je pripomnil šepetaje: «Seveda, boljšega skrivališča sl ni mogel izbrati. Kdo bi- le šel tja! Sedaj pa — popolna tišina!» Splazili so se neslišno po stopnicah navzgor. Pred spalnico so se za trenutek ustavili. Da, nekdo je v sobi! Nekaj je v sobi zaškripalo. Blore je rekel šepetaje; «Zdaj!» Odprl je na stežaj vrata in planil v sobo, druga dva pa za njim. Potem so vsi trije obstali kakor vkopani. V sredi sobe je stal Rogers, v rokah je imel kup oblačil. Prvi je prišel k sebi Blore in rekel; «Oprostite, Rogers! Slišali smo, da se nekaj premika po tej sobi... pa smo mislili — no da....» Umolknil je. Rogers pa ja rekel: «Oprostite, gospodje! Hotel sem ravno prenesti svoje stvari iz te sobe. Upam, da nimate ničesar proti temu, da se preselim v prazno sobo za goste v prvem nadstropju? Najmanjšo sobo....» Ko Je to govoril, je bil obrnjen proti Armstrongu in ta mu Je tudi odgovoril: «Seveda, seveda..., Kar nadaljujte!» Pazil je, da ne bi pogledal z rjuho pokritega trupla, ki je ležalo na postelji. Rogers je rekel: «Hvala, gospod!» Odnesel je svoje stvari iz sobe in potem po stopnicah v spodnje nadstropje. Armstrong je stopil k postelji, privzdignil rjuho in pogledal spokojno obličje mrtve žene. Zdaj ni bilo na njem nobenega strahu — prav ničesar ni več izražalo. Armstrong je rekel: «Ko bi le imel s seboj potrebne priprave! Rad bi vedel, kakšen strup je bil!» Nato se je obrnil k spremljevalcema. «Končajmo! Zdaj že vem, da ne bomo ničesar našli.» Blore je še pripomnil: «Ta Rogers hodi okrog zelo tiho. Pred nekaj minutami sem ga videl na vrtu. Nihče ni slišal, kdaj je prišel gor po stopnicah.» Lombard Je rekel: «Zato smo torej mislili, da hodi tod okrog kak neznanec!» Blore je odprl vratca v steni in izginil v temo. Lombard Je vzel iz žepa žepno svetilko in stopil za njim. Pet minut pozneje so stali vsi trije na gornjem stopnišču in se spogledovali. Vsi umazani in 'pokriti s pajčevinami so čemerno zrli predse. Na otoku ni bilo nikogar razen njih osem. DEVETO POGLAVJE 1. Lombard je rekel počasi: «Torej smo bili ves čas na napačni poti! To smo si res lepo izmislili v svoji bujni domišljiji in praznoverju — in vse zaradi dveh podobnih smrtnih slučajev!» Armstrong je rekel resno : «In vendar ta argument popolnoma drži. Vrag naj vse vzame, jaz sem vendar zdravnik in vem marsikaj o samomoru! Anton Marston ni bil človek, ki bi napravil samomor.» Lombard je vprašal: «Ali ne gre mogoče za nesrečen slučaj?» «Presneto čuden slučaj,» je zagodrnjal Blore. Nekaj časa so vsi molčali, potem se je oglasil spet Blore: «Vsaj kar se tiče ženske —» in umolknil. «Gospe Rogers?» «Da. Ali se vam ne zdi mogoče, da Je šlo za nesrečen slučaj?» Filip Lombard je rekel: «Nesrečen slučaj? Zakaj pa?» Blore je bil nekoliko v zadregi. Zato je hitro rekel: «Gospod zdravnik, dobro veste, da ste JI dali uspavalno sredstvo.» Armstrong Je strmel vanj. «Uspavalno sredstvo? Kaj mislite s tem reči?» «Sami ste rekli, da ste Ji dali sinoči nekaj za spanje.» «Da, res je. Dal sem ji neškodljivo pomirjevalno sredstvo.» «Katero sredstvo?» «Dal sem jj majhno dozo trionala, ki je popolnoma neškodljiv.» Blore je zardel in rekel: «Ali ji niste dali mogoče prevelike doze?» Doktor Armstrong ga je jezno zavrnil: «Ne vem, kaj mislite.» 1 Blore je rekel: «Kajne, da je mogoče, da ste se zmotili? Take stvari se tu pa tam zgodijo.» Armstrong ga je rezko zavrnil: «Ničesar takega nisem napravil. Vaša domneva je smešna.» Nato je dodal s hladnim, ujedljivim glasom: «Ali pa hočete reči, da sem ji dal nalašč preveliko dozo?» Filip Lombard je hitro rekel: , «Padita vidva ne izgubljajta glave! Ne začenjajmo sedaj kar tako Obtoževati drug drugega!» Blore je rekel čemerno: «Rekel sem le, da se je doktor mogoče pomotil.» Doktor Armstrong se je prisiljeno nasmehnil in rekel: «Zdravniki si ne smejo dovoliti takih napak, dragi moj gospod!» Blore je rekel premišljeno: «To ne bi bila vaša prva pomota — če lahko verjamem tisti gramofonski plošči!» Armstrong je prebledel. Filip Lombard je rekel hitro in Jezno Bloru : «Zakaj ste tako napadalni? Nas vse preganja ista usoda držati moramo skupaj. Kako pa Je z vašo krivo prisego?» < : (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCH1 6 - II TELEFON 93-808 IN 94-63« — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico l-II, Tel. 33 82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. St. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: Cet ’ letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - .'oštnl tekoči račun: Založništvo tržaškega liska Trst 11-5374 - Za SFR.I: ADIT, DZS, Ljubija ». Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljam 600-14-60J-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, oamrtnioa IM Ur — Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi- Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat -J