89. itav. Pavšalni ffranko v držav! SHS. V Uubllanl, v četrtek 21. aprila 1921. Vf Posamezna itev. 1 K. Leto V. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. uri ifopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica ši.6 L. Učiteljska tiskarna. Dopise Iraukiiati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm > 55 mm po K P50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’____ Pri večjem naročilu popust. » m Glasilo Jugoslov. socllalno - demokratične stranke. Telefonska it. 312. r'*--* Naročnina: Po poiti al* t dostavijaujem na dom za celo ieto K 240, za pol (etn K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo ieto K 312, *a ostalo tujino in Amerik« K 360. Reklamacije za lisi so poštnine proste. GpravniStvo jc ? I.tabljan. Frančiškanska ulica št. 6'! , Učiteljska tiskarna. Ministrski svet, — Draškovic ostane. LDU Beograd, 19. aprila. Od 16.30 do 19 je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je sklenilo, da Milorad Draškovič vodi začasno dalje iposle notranjega ministra. Sprejet je bil načrt ministra Draško vica o varnostnih naredbah v Črni gori. * V lcrakein je pičakovati še nekaj novih »obznan«. Iz parlamenta. LDU Beograd, 20. aprila. Današnjo sejo konsutuante je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9. in pol. Po opravljenih lormalnostih je dobil besedo republikanec Milovan Lazarevič. V svojem govoru je očrtal zgodovino ustavnega prava v Srbiji od 1. 1835 do danes, izjavi, da se bori za ustavo. Ki naj prinese politično in državljansko svobodo in garancije za gospodarski in kulturni razvitek naroda. Trdi. da ta načrt ustave zaostaja 7.a srbsko ustavo od 1. 1888. Potem govori o posameznih načelih ustavnega načrta in pravi, da sta v ta načrt bili sprejeti dve protidemo-kratski načeli: dinastičnega nasledstva in neodgovornosti. Trdi, da je monarhistično načelo protivno pravi demokraciji. Sinatra, da se mora narod sam vladati.' V monarhistični formi vladavine se ne mote ustvarili niti en politični program. Ornem *ot primer, da radikalna stranka v 30 letih svoje vladavine ni mogla uveljaviti splošne volilnč pravice. Potem je prišel kralj Peter, katerega zelo spoštuje kot človeka ter izjavi, da ni republikanec radi mržnje napram posameznim osebnostim lenivec iz principa proti vsemu monarhističnemu sistemu. Veli, da je Radič s svojim neprihodom v Beograd največ koristil vladnemu bloku; ako bi bil prišel v Beograd, bi bila zma-gaia republikanska ideja. Vladna ve soTr^i Trala dati t0rej J^diču vi- v čin" n,nn.JC -T?1' da So stranke - ■ nai insticni princip vezale cdinstvoni in da bi brez ga bil vpliv na edinstvo državi lažji so se čuli klici demokratov: ! . J1l,niste v* imeli uspeha pri Pa-uicu. Zakaj ga niste pripeljali?« Lazarevič odgovori, da to ni bilo mogoče zaradi poslovnika. Dalje govori o vojski ter se protivi »beli roki« kot neodgovornemu činitelju. V nadaljevanju svojega govora se ‘zjavi proti centralizmu in veli, da je kompromis med federalizmom in centralizmom. Z ozirom na govor fVidoviča, ki je omenjal Mazzi-X KfYI\.?ko bi bila naša država v taki situaciji, v kakršni je bila Italija v času, ko se je zedinila, da bi se tudi naši republikanci kakor Mazzini odrekli svojemu republikanstvu. Na koncu izjavi, da bo glasoval proti tej ustavi. — Nato govori Ljuba Jovanovič kot drugi govornik radikalne stranke. Bavi se z govorom dr. Korošca in zastopnika Narodnega' kluba. Polemizira z dr. Šurmlnovo trditvijo, da je 750000 volilcev pxoti tej ustavi. 1 o število ni prav nič konstruktivno. Ako bi prišlo'do odločilne besede, poiem v državi ne bi zavladala sloga, marveč taka borba, ka-or se vodi v Rusiji, o Radiču ne Jore govoriti, ker še ni predložil Podloga. O načrt« Narod-j .M kluba pravi, da Hrvati ne bi sJJ zadbvoljni, ako tudi bi se ta na-Kn^xreiel Naibližji bi mu bil načrt i žalir e^a klu'ba- vendar zel0 ob- ! letise tudi ta ne m01!e s331-6- ! vonVi i re°a je obdržati kontinuiteto. P Pa ne v tem. kar so pustili . rotivi se zgodovinskim mejam ter veli, da niti glede teritorija nit- v vprašanju kompetenc ne more Pnstati na Koroščevo avtonomijo. n^?enii .°*a kleikalci hočejo, da bi se acija zedinila z Besno, ker bi potem bili katoliki v tej avtonomiji na prvem, pravoslavni na drugem, muslimani pa na tretjem mestu. Na .koncu veli, da je sedaj treba iti samo s stališča novih potreb naroda iz vse celote. Načrt ustave, ki je izšel iz ustavnega odbora, je delo kompromisa in ne more nikogar zadovoljiti. Tudi njega ne zadovoljuje v vsem, tako da bi on bil za večje oblasti m za večje kompetence za one kraje, ki imajo samoupravne tradicije. Pobija Koroščevo trditev, da so Srbi pogazili krfsko deklaracijo. Na koncu zagovarja predloženi ustavni načrt. Seja je bila zaključena ob 13., nadaljevala pa se je ob 16. Generalna debata o ustavi. I DL1 Zagreb, 20. aprila. »Večer« poroča iz Belgrada: Generalna debata o ustavnem načrtu bo končana koncem tega tedna. Predsednik usta-votvorne skupščine je pozval vs* poslance, da v tem času pridejo v Beograd, ker bi utegnilo priti do glasovanja. Seje skupščine se bodo prihodnji teden prekinile ter nadaljevale 5. maja. Takrat se bo začela špeci-jalna debata. Rusko poljski mir. I.DU Kodanj, 19. apr. Kakor javljajo iz Rige iz zanesljivega vira, se je obenem z rusko-podjsko mirovno pogodbo sklenil med Poljsko in sovjetsko Rusijo tajni dogovor, po katerem. se Rusija obveže, plačati v enem letu pet milijonov zlatih rubljev. Ostalih trideset milijonov zlatih i ubljev bo plačala v sirovinah m v blagu. Poijska bo poskušala doseči, Ja se Rusiji izplačajo njene tirjatve v inozemstvu in dobi za to 20 odstotkov provizije. V mirovni pogodbi ie bilo samo določeno, koliko mora Rusija skupno plačati, ni pa bil določen način plačevanja. * Mir, katerega sta sklenili veliki vzhodno-evropejski državi, bo seveda na veliko večjo koiist Rusom kakor Poljakom. Poljaki so imeli in bodo imeli zopet lopo industrijo, ki je imela v zajednici z Rusijo tja do Japonske odprto in neovirano pot. Ce bo pa Rusija začela pobirati n. pr. carino od poljskih industrijskih pro-• luk tov. bo poljska industrija in ž njo .nuustrijsko delavstvo na Poljskem silno prizadeta in bo padalo iz krize v krizo. velik razloček med proletarijatom in kapitalistom. Ta razloček se kaže pri nas v mnogo ostrejših oblikaii kot pod bivšo Avstrijo, vsekava pa v državno telo tudi mnogo hujše rane kot pred svetovno vojno. Življenje proletarca je dobiio danes povsem drugačno lice, kajti njegovo življenje je boi za obstanek. Kapitalizem izkorišča delavne moči. toda ne za to, da bodo produkti delavskih žuijev v prid* splošnosti, temveč kapitalista vodi pri obratovanju misel, kako si bo napolnil svoje žepe. Delavne sloje pa pri svojem delu tare skrb, kako bodo preživljali svojo družino. To dejstvo zbuja v proletarcu misel — zakaj naj kapitalist bogati na žuljih delavca? Prejemki delavnih slojev zadostujejo komaj za preživljanje. Draginja vedno narašča, plače delavni: slojev pa so skoraj vedno iste. Delavec ali uradnik prejme n. pr. 50 odstotkov zvišanje prejemkov, cene blagu pa poskočijo za 80 do 100. od-stotko.v in delavec je zopet na tistem, kot je bil pred zvišanjem plače. Pred vojno smo računali na desetake. v vojni na stotake, danes računamo že vse na tisočake in če se bo to kolo vrtelo po sedanjem sistemu, bomo skoraj računali z desettisočaki. Vsa trgovina, obrt in industrija je v rokah bank — kapitalizma. Naloga kapitalizma pa je izkoriščti delavne sioje. polniti žepe. državo pa privesti do tega, da odda svoje vajeti trebušnim kapitalistom, ki potem s terorjem in izsesavanjem nemoteno gospodarijo nad ljudstvom. To se je prf nas tudi udejstvovalo. Država, ki bi morala biti v prvi vrsti zaščitmea ljudstva in zdravega napredka narodnega gospodarstva, je prepustila vajeti kapitalistom in je proti njim brez moči. Poglejmo današnjo draginjo in videli bomo, kam smo prijadrali. oene najnujnejšim življenskim potrebščinam so tako visoke, da so delavnim slojem skoraj nedosegljive. Nepotrebno je opisovati korumpirane razmere v pogledu draginje, kajti čuti jih vsakdo, ki mora z delom služiti svoj kruh. Ob vsaki priliki se ceno zopet zvišajo, vlada pa k temu molči in ne smatra za svojo dolžnost. da bi upravičenost zvišanja tudi preiskala. Nasprotno pa preiskuje vsako zahtevo delavnih slojev po zvišanju prejemkov do zadnjega vinarja in še to mnogokrat prej v korist kapitalistov kot pa delavnih slojev. Dve in pol leti trpimo pod tem kapitalističnim režimom, vedno smo pričakovali izboljšanja razmer, doživljamo pa vedno slabše razmere. Tem razmeram in tej vedno rastoči draginji pa smo deloma krivi sami. Prepuščali smo reguliranje cen vsemogočim instancam/ znižanje cen sirto pripuščali celo kapitalistom, konzurnentom, to je po največ delavnim slojem pa je preostajalo ie to. da smo cene blagu, katere so nam kapitalisti diktirali, plačevali, če smo hoteli imeti blago. Vse naše ogorčenje je obstojalo le v zabavljanju in godrnjanju. Ljudstvo tvori narod in državo - - ima pa kot tako tudi pravico zastopati svoje interese napram Izkoriščevalcem. Trgovci, obrtniki in In-dustrijci imajo svoje gremije. kartele. sindikate in zveze — samo kon-zumenti nimamo ničesar. To je tudi delo kapitalizma, ki razceplja naše moči. da se ne združimo in pokažemo svoje moči. Z vsemi mogočimi sredstvi nas napada in izkorišča kapitalizem. Ob-i čutili smo in občutimo še danes, da nimamo na merodajnih mestih ni-kake zaslombe, preostaja nam torej le ena pot — samopomoč. Draginja vedno narašča, zvišanje plač nam ne more zadostovati ob sedanjem sistemu. Pomagati si imo-ramo na ta način, da bomo tudi mf. delavni sloji, pokazali svojo autorlte-to s tem, da osnujemo konzumentske sosvete. Ti konzuimentski sosveti naj bi imeli nalogo vršiti najstrožjo Aontrolo nad cenami blaga, kakor tudi kontrolo v vseh konzumentu tise vprašanjih. Svojo avtori- teto naj bi dobil konzumentski sosvet v konzumentih, kar z ozirom na današnje draginjske razmere gotovo ne bo težko. Delo konzumentskega sosveta bi bilo delo ljudske samopomoči. S tem bi se oviralo kolikor mogoče nemoteno in samolastno izkoriščanje delavnih slojev, ljudstvo pa bi s tem izvrševalo svoje pravice, izvrševalo pa tudi dolžnosti, ki jih ima do samega sebe. — J.. K. Manjšinsko poročilo socialističnih in republikanskih članov ustavnega odbora. (Konec.) Nemška odškodnina. LDU Beograd, 19. apr. Po mirovni pogodbi nam mora na račun odškodnine Nemčija tri leta dobavljati Sonrži? • k-°nj* 50-000 vo1ov in 100.000 krav m junic ter 40.000 ovac. . Ker so nekateri naši pašniki po suši I trpeli, je poljedelsko ministrstvo skle-| :iiio, da nekaj te živine proda Nem-i čiji nazaj. * uudno je to: Mi izvažamo iz svoje države dan za dnem — izvzemši čas neposredno pred občinskimi volitvami. — ogromne količine mesa in živine v inozemstvo, tako da naše blago pritiska celo na cene domačega blaga na Dunaju. Od Nemcev pa zahtevamo uvoz živine! Ali ne bi biio pametnejše, da sklene poljedelsko ministrstvo, da vso to živino proda Nemčiji za denar ali pa za industrijsko blago nazaj, namesto da se živina dvakrat prevaža in ti transporti še bolj obremenjujejo že itak preobloženi naš promet. Konsumentski sosveti , , Rasiu živimo imela država enako Škodo, kakor samouprava. Zlasti se moramo dotakniti -odredb o Državnem svetu, ki napravljajo iz tega telesa 'instrument vlade. Način sestavljanja Držaivnega sveta, kakor ga določa načrt večine, odvzema vsako garancijo za neod- visnost te korporacije, ki naj hi bila vrttov-■no upravno sodišče v deželi. Povrh tega napravlja načrt iz njega ne le sodišče, ampak ohenem tu
  • zicijo v sedanji skupščini, prisego, ki spominja s svojim tekstom na srednji ve(k in ki izvršuje grd moralen (pritisk na vest velikega števila poslancev, zahtevajočih od njih izjave, ki so v globokem nasprotju z njihovim prepričanjem. Padamentarnim načelom nasprotuje tudii ukrep (v 133 članku), ki hoče prenesti skupščinske prenogative na neki odbor, s tem, da izreka: »Poročilo zakonodajne.*;.! odbora s predlogom, ki ga je odbor sprejel, se pošlje Narodni skupščini na rešitev. Te zakonske predloge rešaiva skupščina s poimenskih glasovanjem enkrat in v celoti, ali jih sprejema ali odklanja.« Tako se skup-ščini odreka pravica diskusije in se poni žuje na navaden aparat za glasovanje. Duh kojizervatizana, ki se čuti v vsem ustavnem načrtu večine, se ni mogel zatajiti niti na kraju. V 38 članku prehodnih odredb se z ukrepom o prepovedi izJia.^-nja, oziroma razpečavanja časopisov in tiskovin dela bridka ironija iz one ustavne odredbe, ki govori o svobodi tiska. 13. Pri delu v ustavnem odboru smo vlo-žili vso svojo moč, da bi pomagali izdelati ustavo, ki bi mogla našemu narodu služ.ti v njegovem materiaLnem in intelektualnem razvoju in mu pomagati na poti do najvi^ih ciljev. V odboru samem nismo mogli drseči .popolnega uspeha, ker je večina iimi’* pred očmi bolj druge s vrh e, kakor brezpogojno blaginjo naroda, in v tem spopada ;dej nismo kot manjšina mogli zmagati. Toda za svojo nalogo smatramo nadaljevanje svojega dela, in bomo v tem smislu podali vse tiste predloge, o katerih mislimo, da morajo priti v ustavo, da se iz nje napravi instrument, kj bo sposoben za demokratičen napredek, za čim 'mirnejši razvoj, za politično, materialno izpopolnjevanje našega narodu, in za dosego tistih visokih ciljev, ki moredo po našem najglobokejšem prepričanju pomeniti novo iazo srečnejšega'in tudi etično boljšega življenja v zgodovini človeštva. Zato ne moremo sprejeti načrta, predloženega od večine ustavnega odbora in si pridržujemo pravico nadalje1, vati svoje delo v Ustavotvonii Skupščini v označeni smeri. Etbln Kristan, član ustavnega odbora. Vojislav Glonovlč, član ustavnega odbora. Vsem, ki so dobre volje. Začetkom meseca majnika začne izhajati družinski list »Kres«. Prinašal bo poleg lepih, ljudstvu razumljivih spisov, zabavnih in poučnih člankov tudi slike, ter popise Stran 2. In navodila vsemu, kar potrebuje človek, ki hoče biti vreden član človeške družbe. V posebnih oddelkih bo obravnaval poučno in praktično vse predmete, ki zlasti bodo velike važnosti za izobraževalna društva po mestih in deželi. Naloga lista je užgati vsem srca za lepo in dobro ter vzbuditi smisla za vse one panoge, ki so danes velikemu delu ljudstva tuje in neznane. Popisi mest. narave, tovarn in znamenitosti s slikami, bodo seznanjale naše ljudstvo z zunanjim modernim svetom in mu prinašale novih virov znanja. Lepe povesti in pesmi in izbrani zabavni del pa bo zabrisal in povedel vsaj za ure čitanja ljudstvo od težke vsakdanjosti življenja. Delavec, ki se muči teden za tednom v ropotu in težkem delu, ali dan na dan v zadohli pisarni, kmet, ki gnoji s trudom svojo zemljo, žena, gospodinja, ki tiči v skrbeh zase in svojo družino, vsem tem je namenjen list, da jih popelje vsaj za tre-notke v lepše, resničnejše življenje, ki ga rnidi dobra knjiga! In ko bo dovršen prvi letnik imel bo vsak naročnik lepo, dobro knjigo, katero bo z veseljem pogosto vzel v roke, čital sebi in svoji družini. Zato bo uprava izdala koncem leta kazalo letnika in platnice! Naročnina znaša letno samo 80 K. za dijake 48 in za člane »Svobode* 36 K. Naročite torej list, sporočite svoj naslov, da Vam pošljemo prvo številko na ogled, in pridobivajte novih naročnikov. Kdor pridobi 10 naročnikov dobi list brezplačno. Vse dopise in naročnino je pošiljati na naslov: Uprava družinskega lista »Kres«. Ljubljana, na Bregu št. 12. Pozor! Ljubljančani! Delavci! Uradniki! Trgovci in obrtniki! V pondeljek, dne 18. aprila 1921 je zastopnik socijalno - demokratične stranke stavil v občinskem svetu ljubljanskem sledeči nujni predlog: Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane izreka s tem svoje prepričanje, da je predvidena stroga centralistična ustava zlasti v upravnem pogledu Slovenije in njenemu prebivalstvu škodljiva. Ker vidi v enotni, nedeljivi Sloveniji večjo garancijo za prost in uspešen gospodarski in kulturni razirnah ne-le celokupnega slovenskega ljudstva, temveč predvsem glavnega mesta Ljubljane, izjavlja občinski svet, da smatra avtonomijo Slovenije v iz-vestnih točkah v okviru jugoslovanske države za potrebno in to tudi z vidika onih njenih integralnih delov, ki so pripadli Italiji in republiki Avstriji. Zlasti bi pa trpela Ljubljana sama, ako se izvede nameravana stroga centralistična ustava, ker bi bila degradirana na središče malega okrožja ter bi pri tem trpeli ne-le trgovina, obrt in industrija, temveč predvsem uradniki in delavci, ki bi ne našli v domačem kraju zadostnega kruha. Tudi izreka občinski svet željo, da se imenuj naša država Jugoslavija, ne pa kraljevina ali država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zadnjemu odstavku gorenjega predloga sličen sklep je napravil tudi zagrebški občinski svet. To se Vam, delavci, uradniki, trgovci in obrtniki, priobča v vednost s pripombo, da gospod podžupan dr. Karel Triller gorenjega predloga ni hotel dati na glasovanje, češ, da presega predlog kompetenco občinskega sveta. Krajevni odbor JSDS. Politične vesti. + Slovo ameriškega admirala Včeraj je prišel v Beograd ameriški adm. Andrews, da se pred odhodom v Ameriko poslovi od vladnih krogov. Drugega dne je posetil ml-ntstrskega predsednika Pašiča, s katerim se je delj časa razgovarjal. + Francozje zahtevalo nemško zlato. — h Berlina: V razgovoru z zastopnikom lista »Berliner Tage-hlatf« Je izjavil predsednik deželne banke Havenstein, da je popolnoma nemogoče ugoditi francoski zah- tev' po izročitvi zlate zaloge. Ako se to zgodi, bosta uničeni nemško gospodarstvo in nemška valuta. Tudi napram kabinetu se bo izrazil Havenstein v odklonilnem zmisiu. lJo neki londonski vesti, ki jo prinaša isti list. merodajni angleški bančniki ki te francoske zahteve najostreje obsojajo. Tudi politične posledice take zahteve bi bile nepregledne. + Francoski rekruti. Po ugotovit vi vojnega ministrstva je bilo pni zadnjih naborih potrjeno 272 tisoč mož, 78% vseh nabornikov. To je najvišje število izza 20 let. To razmerje je pripisati upadanju alkoholizma, športnim vaijaim in boljšemu razumevanju za prehrano in zdravstvo na deželi. + Volitve v Rusiji. Prve štiri dni so l>iii v moskovski sovjet izvoljeni 804 zastopniški, med njimi 739 komunistov. Med izvoljenimi so Kalinin, Kamenjev in Trocki. + Znižanje delavskih plač v Angliji. Med strokovno avezo ladjedel-niških delavcev in med posestniki ladjedelnic v Angliji je prišlo do sporazuma glede znižanja mezd za tri šilinge na teden od 1. maja dalje in glede nadaljnjega znižanja, ki se določi kasneje. +■ Italija ne odobrava nasilnosti prot! Nemčiji. Turinski list »Štampa«, ki ima dobre zveze z italijanskim ministrskim pted-secmkom Giolittijem, piše v nekem član!:u, a a je še odprto vprašanj e, če ima Francoska po dogovorih pravico, da zasede na-daljna nemška ozemlja. Razumljivo je, da vodu Francosko v tako politiko bojazen, da bi se Nemčija zopet ne opomogla gospodarsko, vojaiško in [politično, toda še večja l-i morala biti pni zapadnih nacionalistih bojazem, da hi sedanja taktika prot! poren-skl državi ne imela posledic, pred katerimi bi zbledele vse strahote, k ikjih pripisuje io bo!iševiškemu terorju. + Prorokovanie volilnih IzlJov v Italiji. »Popolo romano« piše, da se izvolijo ?u n j vem načrtu v italijansko zbornico 5.15 pislancev. Jugoslovani so interesiran; v š Lili h okrožjih: Trst, Poreč, Gorica In 7.t-der. Med temi poslanci bo najbrže izvoljenih: 110 socialistov (unionistov), 25 Komunistov, 12 republikancev, 80 klerikalcev, SO fašistov, 25 socialističnih reformistov, demokratov 190, raznih 13. Potemtakem bi tilo torej krog 160 socialističnih manda-terjev. Delavci socijalistil Pridite v soboto, dne 23. aprila ob pol 8. zvečer vsi na VOLILNI SHOD v veliki dvorani Mestnega doma V Ljubljani. na katerem bodo poročali kandidat je socijalno-demokratične stranke za občinski svet ljubljanski. Krajevni odbor JSDS. Dnevne vesti. Akademska »mladina se ne bo dali zlorabljati — itako se tolaži »Jutro«. — Omadina je to že dokazala! 'iledfc poročanja o dogodkih v operi piše »Jutro«. »V dolgem razgovoru o stvari sami sem dobil pojasnila k trditvam ene strank«. V razgovoru z drugimi gospodi sem skušal najti odgovore nanje. ".Natrosil sem končno gospoda R., naj mi izroči svoje stvar;'e navedbe in obrano na objavljane očitke pismeno v vipogled in naj jih pote n i.b|3vi n pr. v »Zvomu«, da se mesto divjaških in pobalinskih metod v časopisni in osebni polemiki uvede polemika, dostojna umetnikov in dostojna .novinarjev.« Mi »Pondeuka« ne berejo niti gospodje pr: »Jutru?« Krojaški pomočniki v Ljubljani so sta-vuli spomenico za 30% poviSamie njihovih plač, na svoje delodajalce. Upamo da bodo g mojstri samii uvideli upravičene zahteve svojih pomočnikov, ter naj javnost sama presodi, da v teh časih s 300—400 kronami tedensko ni mogoče izhajati. O poteku pogajanj bomo še poročali. Generalna Inšpekcija voda v Ljubljani se je preselila iz hiše Turjaški trig šit. 1 na Ambrožev trg št. 7; stranke se sprejemajo vsak dan od 9j—12. ure. Ubegli kaznjenci. Iz Belgrada poročajo: Včeraj okoli 16. je skupina kaznjencev porabila priliko pid dnevnem delu In hotela pobegniti. Eden od kaznjencev je skočil proti stražniku pri glavnem vbodu in ga vngel na tla, mu vzel,puško in utsrelil nanj. To ie bil znak za druge, naj bežijo. Napadalec ni mogel hitro bežati, -ker je bil vko- NAPREJ. vao; zato se je eden njegovih tovarišev vrnil, da mu pomaga. Orožništvo jih Se takoj začelo preganjati ter so pri topčider-skem kolodvoru ustrelili oba vkovana kaznjenca, druge so pdloviii, samo eden je utekel. Železniška nesreča. Snočj okoli 23. je na postaji Stenjevec na progi Zagreb zadela lokomotiva ob vlaik, ki še stal na postaji. Zadnji vagon tega vlaka ije popolnoma razbit. Predzadnji vagoni, v katerem so se nahajali trije potniki, je bil dvignjen kvišku. Vlak je raztrgan na dveh mestih. Na srečo se nobenemu potniku -nli zgodilo nič. G. dr. Vladimir Kreč nam je poslal na našo včerajšnjo notico »Ne Se Se« popravek, ki ne odgovarja zakonu, a ga kljub temu obljavljaimo, ker bomo o stvari še govorili. Popravek se glasi: »Ni res. da bi bil »Jugoslovanski kreditni zavod« posodil NSS 340.000 K »auf Nimmer Wiedersehen«, pač *pa je res da ne dolguje NSS imenovanemu zavodu ali njegovemu predsedniku niti vinarja in da nima napram imenovanima prav nikake obveznosti.« — Popravek popravlja pravzaprav le besede »aui Nimmer-wiedersehen«, zakaj ves ostali del je dvoumen. Otvoritev javne telefonske govorilnice v Dolenjem Logatcu. Pri poštnem :n brzojavnem uradu Dolenji Logatec oziroma pri tamkajšnji telefonski centrali se je otv >-rila 5. t m. javna govorilnica za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. Osebne vesti. Operni povec Kovač je bil od gledališke uprave kaznovan vsled mekvalitativmega vedenja na 400 K 'globe in s trogim ukorom, da bo, če se enak slučaj ponovi, odpuščen. Operni pevec Trbu-hoviič je bil kaznovan, ker je prekoračil gledališki red na 200 K globe 'in z navadnim ukorom. Nesreča pri delu. V ponedeljek dopoldan