155 Dopisi. Iz Gradca 2. majnika. & (Beseda; etnograftčka izložba v Moskvi J — Kakor druga leta je tudi letos tukajšnje češko pevsko društvo sklenilo praznovati veliko „besedo", ktera se bo prejšnjim, kakor pričakujemo , dostojno vvrstila. Praznovala se bo okoli 15. majnika t. L in se bodo program in povabila kmalu razposlala. Ker bo beseda slovanska, ktere se bodo udeležili tukajšnji Slovani vseh plemen, uljudno že zdaj vabimo slovenske rodoljube v štajarsko glavno mesto, da Slovani pokažemo, da se dobro spominjamo nekdanje lastnine tukajšnjih pokrajin ter da si tje do mejnika slovenske narodnosti in nemške kulture vemo varovati svoje narodno čustvo. — Pa se ve, ako bi marsikomu izmed nas okolščine dopuščale, ne bi le v Gradec prišel k besedi, temuč še dalje bi romal v sveto Moskvo, kjer se bo v kratkem odprla etnografička izložba. Sedaj, ko se v Parizu šopiri kapitalist nad siromakom, ko tam mašina podjeda delo pridnemu delavcu, ravno zdaj se v Moskvi celo druga izložba snuje in se veliko veča svetkovina praznuje. Tje namreč hiti iz vseh krajev širokega slovanskega sveta delo domačih rok, ki kaže naravno moč in običaje slovanskih plemen ter ondi praznuje še večo zmago, kakor cesar v Parizu, namreč zavedanje vzajemnosti in sloge slovanskega naroda, ki je v nebrojnem številu posestvo vzel od treh delov sveta. — Pred to vzajemnostjo trepečejo Nemci, posebno naši dvalistični žurnalisti, ki bi radi nas avstrijske Slovane „na steno pritisnili." Govorijo, kakor da nas ne bi bilo nikoli; le v najnovejšem času so nas nekteri častihlepneži iznašli med evropejskimi narodi. Da bi se pa ti novoiznajdeni Slovani bolj spoznali, zato se je napravila izložba takih Slovanov v Moskvi! — Naj tu pristavim, kaj ljubeznjiva „Presse" piše, ktera po židovskem merilu — po denarji — meri svoja po-litiška načela. V listu od 28. aprila piše po dolgem blebetanji : „Hoffentlich werden unter den osterrei-chischen Slaven nicht nur die Cechen an dem ethno-grafischen Weltkampfe theilnehmen, sondern auch die erst durch neuere Ausgrabungen an das Tageslicht ge-forderten slavischen Stamme, wie die galizisehen Russen, die Slovenen und andere eigentlich noch nicht conces-sionirte Winkelslovaken und Pseudoslovenzen. Es steht wohl zu erwarten, dass bis zum Schlusse des Anmel-dungstermines unter den letztgenannten einige wiirdige Ausstellungs - Exemplare aufgetrieben werden konnen ; denn vorderhand herrscht unter diesen Neoslaven eine grosse, allerdings durch die Ueberstiirzung, mit der man bei der Schiirfung zu Werke ging, leicht erklar-liche Verwirrung. Dieselben sind bis heut zu Tage noch nicht einmal gehorig sortirt, und selbst die Cele-britaten unter ihnen befinden sich in einem so grossen National-Neglige, dass beispielsweise der Fiihrer der Slovenen, Herr Dr. Bleiweis, bis jetzt nicht einmal Zeit gefunden hat, das Ei — ei aus seinem Namen herauszuwerfen und auch der galizische Russe, Herr Sacher-Masoch, noch immer ein sehr storendes A—a im Namen herumschleppt." — Lepi mi to plod nemške kulture! Le da se takemu zaničljivemu pikanju slabo prilega sledeča tolažba: „Man hat auch viel von der Gefahrlichkeit dieses panslavistischen Congresses ge-sprochen, es kann ja aber auch nichts anderes bescha-diget werden, als hochstens die Cultur." — Kaj pa še! s tako kulturo ne bomo se z vami merili, gospodje dvalističeki! Pojte rakom žvižgat, taki kulturniki! — rekel bi Prešerin. Iz kastva 5. maja. — Tudi stari Kastav, kjer je v srednjem veku narodni jezik v glagolici krepko vladal, v cerkvi in izvan cerkve do konca 18. stoletja, pa s spočetkom zdaniega stoletja zunaj cerkve v pismu zaspal, se je i zbudil iz svojega narodnega spanja. Dolgo časa smo čakali, da nismo naznanili svojim dragim sosedom in narodnim pisateljem vesele novice, da smo Kastavci, Slovenci starega korena in jedra, ustanovili čitalnico. Časopisi so donašali neke članke o njej ,¦ ter so jo presojevali; al društvo se je zadovolilo s tem, da je čitalo presodbe mnogovrstne. Zakaj je pa naša čitalnica to kritiko tako navdušeno sprejemala? Neka stara prislovica je v Kastvu: „mi cemo sami." Tudi sedaj pri ustanovljenji čitalnice smo bili navdušeni s tem domorodnim ponosom: mi čemo sami; ker mi sami brez tuje pomoči hoteli smo to društvo početi, dali smo se časopisnim člankom presojevati, da popravimo svoje pomanjkljivosti, kajti nismo hoteli kučice domo-rodnosti do slemena na pesek zidati. Prijatelji naroda in slovanske složnosti! ponašamo se se zavestjo, da smo mi to sami dogotovili, ter moremo se zaupnostjo v prihodnost gledati. Naši protivniki, ako jih je še kaj, bojo umolknili; mi bomo pa zmiraj više ter više nosili zastavo slovenstva. Sadika je posajena, se je že okovnila; raste, se jači in drevo bo v svoje vreme dišeče cvetelo in plodilo. Prijatelji naroda! Mi vas vabimo z nami v slogi delati, steblo narodnosti gojiti, da bomo mogli v vročih časih skupno pod njegovimi širokimi senčnatimi vejami počivati, in se z njegovim plodom okrepča vati. Ora et labora! Moli Boga za narod in delaj za njegovo srečo. Mi smo stoletja staro pri-slovico premenili ter želimo v društvu z onimi uzveli-čiti se. Slo žimo se! je zdaj naše geslo, in podobno geslu preuzvišenega vladalca: viribus unitis! delajmo s složnimi močmi za srečo države, za utrjenje prestola; bodimo vredni nasledniki svojih dedov Slovanov, ki so krepko delali za prestol in za narod, ker na sreči narodov stoji sreča vsakega pojedinca in države vse. — Visoko c. k. namestništvo je statute naše čitalnice potrdilo slovanskim jezikom, kjer je med drugimi v §. 9 rečeno: „Ako bi društvo kim tim načinom prestalo, njegov imetak če se porabiti za svrhe glavne učione u Kastvu gradu." Vzroki našega društva so bili tedaj brezsebični, in prav to zagotovljuje čitalnici dolgo stalnost. Ustanovnikov na broji 26 je za napravo potrebne pohiščine, časopisov, dnevnikov itd. za to leto čitalnici zagotovilo više nego 400 gold.; vrh tega so se obvezali z darovi v knjigah ustanoviti knjižnico, ktero bo društvo uzdržavalo in množilo. Iz tega se vidi, da čitalničarji ne delajo za svojo korist, da naša čitalnica 156 ni samo razveselišce, nego okreplišče za učene, učilišče za neučene, počitnica in voditeljca za kmeta. — V seji 11. aprila je bilo enoglasno odločeno, vse gospode domoljube in Kastavce, ki so izvan domovine, in ki so prijatelji in podpiratelji naše narodnosti uljudno povabiti, da bi pristopili ko vnanji člani k naši čitalnici, a mi bomo napredak našega truda in delovanja, kakor tudi letne račune, očitno proglaševali. Za zdaj se zahvaljujemo župniku iz Klane g. Jožefu Princu, kakor nečlanu, za darovanih 10 gld., g. Jožefu Jancu, kaplanu v Rukavcu za 6 gold., a počastnemu Članu g. Mateju Ju-rincu, kanoniku, župniku moŠčeniškemu in narodnemu poslaniku za dar v novcih in 5 slik predstavljajočih prve slovenske rodoljube v vrednosti več nego 40 gld., in g. Skendru Zamliču, kaplanu v Pazinu, za 2 gld. — 15. maja t. 1. bode druga veselica mlade naše čitalnice se petjem, deklamacijami, tombolo in plesom. Nadjamo se mnozih drazih nam gostov. Odbor. Iz Notranjskega 1. maja. (Nova cesta čez Re-bernice. Spolnitev Kalistrovega testamenta v fari starinski J V časniku „Triglav", čegar nehanje vedno še obžalujemo, je nekdo opisoval veliko potrebo nove ceste po Nanosovih rebernicah v Vipavo. Od kar „Triglav" ne izhaja več, je vojska leta 1866. vendar enkrat primorala gosposke, da so važno to delo morale zvršiti. Blizo sto let se je o tej stvari posvetovalo, mnogo tehniških načrtov je bilo narejenih, lepih dovršilnih operatov predloženih, vendar, čeravno se je dokaj nesreč prigodilo, je ostala strma cesta vedno le na starem. Kakor se čuje po izvedenih možeh, so bili tacega zadrževanja najbolj krivi zelo potrošljivi načrti, po kterih bi bila cesta stala na stotine tisučev, oblast-nije pa toliko niso hotele potrošiti za malo našo deželico. Že predlog, ki ga je bila francoska vlada zapustila , ni bil za rabo, ker po njem bi bila cesta jako dolga in polna ovinkov. Novejši načrti so posnemali to francosko brezpametnost, in zato je resnično za to delo bolje, da se ni po njih pred dognalo. Celi svet zdaj spoznava, da dobro in z malimi stroški ni bilo mogoče one ceste drugam preložiti, kakor ondi, kjer je zdaj narejena. Dokazano je to očitno, in imamo zdaj krasno cesto, po kteri se lahko vsak v Vipavo hitrejše pelja ko pred, in mu zdaj ni treba na testament misliti. Kdor ve, da nova cesta je eno miljo dolga, da po dnevu, ko je matika prvikrat udarila, ni preteklo več ko šest tednov in se je po nji vozilo že mnogo težke vojaške tvarine, posebno mostnarske, in da je v druzih šestih tednih vse dodelano bilo, z mnogimi trdnimi zidanimi mostovi vred, — se mora krepkosti in delavnosti inženirja, gosp. Pilca, vrlega Poljaka, resnično čuditi. Ne verjel bi pa človek skoraj, ako izve, da pri taki naglici se je vendar potrošilo komaj tretjina denarja, ki bi se bil po prejšnjih risih potreboval; — zdaj namreč je vse veliko delo stalo le do 40.000 gld. Očividno je tukaj , kaj stori čisti um in pravi dobri naklep. Dela se niso dajale v najem ali na licitando, ampak imenovani naš pridni inženir je z najetimi delavci sam delal (v režii), in tako je mnogo ubozih ljudi teh krajev imelo dober zaslužek nepristrižen. Akoravno ni bilo narejenega pravega risa, tudi ne pre-vdarka stroškov, in se je največ samo na oči kopalo in zidalo, je mož v treh mescih veliko cesto po Nanosovih strminah vendar tako gladko potegnil, da gori in doli s konji lahko v brzem teku voziš , ker ni nikjer hujšega klanca kot štiri palce (coli) na seženj (klaftro). Se drugo veselo vest vam sporočamo iz Notranjskega. Ustanove blagega ranjcega gospoda Kalistra iz Slavine, od kterih so „Novice" že pripovedovale, se bodo zdaj kmalu spolnile. Dediči ranjcega so velike zneske v to namenjene odšteli, in pri tem, ker so ves per- centni davek plačevati prevzeli, so skazali, da tudi oni so navdušeni istih domoljubnih namenov, kteri so vodili ranjcega. Največa ustanova njegova je menda za far o Slavinsko; zapustil je namreč 20.000 gold. za vas S lav in o, 20.000 gold. za vas Koče, v kteri je bila rojena gospa Marija Kalistrova vdova; 50.000 gold. pa za vse druge vasi fare Slavinske vkup s tem ukazom, da naj se prihodek teh kapitalov vsako leto razdeli po hišah, da bodo gospodarji ložeje odpravljali svoje davke. Želeti je zdaj, da bi se kapitali z a-go t o vili po intabulacijah, kolikor je po postavah mogoče, ravno v tej fari, ker tako bi se volja dobrotlji-vega ustanovnika najbolje spolnila, kteri je očitno hotel zdatno pomagati rojakom krščenim ravno pri tistem kamnu, pri kterem so botri tudi Kalistra držali. Akoravno se je od neke strani soseskam svetovalo, da naj bi za one kapitale kupile državnih obligacij, so možje vendar po pameti sklenili, denar rajši doma pridržati in na dobre zastave, namreč na zemlje, dajati tacim faranom, kteri bi jih hoteli pri sebi intabu-iirati. Modro je storjeno, da so imenovani gospodje dediči Kalistrovi in soseskini možje o tej zadevi pri vladi se že oglasili *), kajti denar se bo lahko obrnil za plačevanje starih dolgov, za nakupovanje ali zboljševanje zemljišč, za pridobivanje živine, tukaj jako potrebne, in sploh v prid kmetijstva, kar bi se z obligacijami nikakor ne dalo doseči. Evo ti pravo kmetijsko banko, ktero je ustanovila moč in beseda nepozab-ljivega Kalistra, slovenskega rojaka! Iz Prema na Notranjskem. — Tukaj smo našli pri podiranji stare cerkve 520 svitlih denarčekov v lončeni posodici, ki so podobni nekoliko nekdanjim grošem s podobo dvakratnega križa na eni strani, — na drugi pa s podobo tirolskega orla; — napis kolikor se brati more, jim je: „Rihardus Comes Tirol." — brez letnice in brez številke veljavnice. Tukaj Vam jih pošiljam par v razgled. — Pri vsem tem, da je precej števila in teže vseh menda čisto srebernih denarcev 3$ lotov, — je njih vrednost le pičla, razun starinstvene, — toraj bi nam pač kak bogat starinoljub jako vstregel, ako bi hotel prevzeti to starinsko znamenitost za kako drugo bolj zdatno pomoč v podporo preuboge cerkve naše, ktero novo zidati smo prisiljeni ravno zdaj — o tako revnih okoliščinah in žalostnih časih. **) Iz okolice črnomaljske. K____r. — Pozor! častiti čitatelji! Zopet nekaj kratkočasnega! Kakor jih več gre velikonočne praznike domu obhajat, je tudi ne dolgo izučeni zdravnik g. Skubic iz Črnomlja (zdaj v službi na Koroškem) domu po pisance prišel. In ko neki dan *) Nadjati se je, da tudi c. kr. deželna vlada bode potrdila to, kar bi tako očitno spolnovalo voljo Kalistrovo. Glavnica (kapital) je na zemljiših bolje zavarovana kakor v papirji, ki ima danes to, jutri to ceno, in tako bi kapital in obresti delali na isti cilj in konec , ki ga je blagi K a 1 i s t e r pred očmi imel, ko je poročal svojim rojakom kmetom lepo pripo-moc. Resnično je to , kar gosp. pisatelj pravi, da to bi bila kmetijska banka. Ker vsaki čas beremo, da visoka vlada priporoča napravo kmetijskih in obrtnijskih bank v podporo kmetijstvu in obrtnijstvu, in je to leta 1862. priporočala tudi naši hranilnici (šparkasi) , naj zdaj, ko se brez vseh over da lahko napraviti taka lokalna kmetijska banka, pokaže, da jej je s tako napravo resnica ! Vred. **) Kdor v ta dobrotljivi namen želi starinske te novce videti, vidi jih lahko pri vredništvu ali založniku „Novic.u Po gosp. Dežmanovem razjasnjenji so ti tirolski novci (Sol idus) grofa Meinharda II., ki je umrl leta 1295. Na Kranjskem se je tega denarja že več našlo; vendar ljubljanski muzej nima tako dobro ohranjenega, kakor so ti, nobenega. Zato bi prav bilo, ako dovolite , da smemo te tri starinjake muzeju izroČ iti. Morebiti bi ostale najbolje prodali muzeju Insbruskemu. Pri Wellenheimski licitacii na Dunaji leta 1844. so se prodajali od 5 do 10 kraje. konv. velj. Vred. 157 s črnomaljskim zdravnikom skupaj pride, ga pozdravi: „dobro jutro." Gosp. P. zarenči: „W"as ! nichts dobro jutro! Guten Morgen sagt man!" Gosp. Skubic ga za-čudljivo gleda in se mu nasmeja; kolega njegov pa jo mu zopet zagode: „ha, mein lieber Freund, die Zeiten haben sich geandert." Brž ko ne , je mislil na sladke sanje tukajšnjih poslednjih volitev za deželni zbor. Gosp. Skubic mu odvrne: „E, ako Bog d&, ne za dolgo." Za kolikor toliko, pa zdaj je tako. In s tem je bilo neslane pravde za „guten Morgen" konec. Na-djamo se, da bode Velikonemec na hrvaški krajnski meji še doživel, da bode k časti prišlo domače ;,Dobro jutro!" — Darum aber kene Feindschaft niche, g. P.! Iz Ljubljane. (Ts mestnega zbora 3. L m.) Ko so gospodje Ivan Vil h ar, Janez Smukavec, Juri Zanet in Gašpar Jemec obljubo mestjanstva gosp. županu storili, naznanjuje on, da se je deželni poglavar baron Bach pismeno poslovil od mestnega zbora, — da se je deželnemu odboru po želji njegovi povrnilo mestu posojenih 20.000 gold., in da lastnik hiše št. 34 poleg čevljarskega mosta želi ogleda svoje hiše, ker se utegne primeriti, da pri stavbi novega mosta hiša njegova škodo trpi. Po teh naznanilih vpraša mestni odbornik g. V. C. Zupan: kako stoji se sirotnico? Bralci „Novic" že vedo, kako stoji ž njo, in tako je tudi gosp. župan odgovoril. Mestni odbornik gosp. dr. Va-lenta vpraša: po kakem načinu dobivajo tuji operaterji in potujoči zdravniki pravico, da se v Ljubljani začasno nastanejo, ker je znano, da marsikdo tacih popotnikov je le mojster-skaza, ki ljudi slepari? Gosp. župan odgovarja na to, daje zdravništvo prosto in se tedaj druzega ne zahteva od tacih tujcev , kakor to, da se izkažejo s spričali zmožnosti svoje. Ako se priklati kak neupravičenec sem, bode magistratu ljubo, da se mu to naznani, da ga odpravi. — Po vsem tem je prišel v razpravo imenik volilcev, ki imajo letos pravico voliti mestne odbornike. Ker ta določitev, da je natanjčna, potrebuje natanjčne preiskave in temeljite Vednosti, zato je župan gosp. dr. Costa sam prevzel sporočilo in za ta čas predsedstvo v zboru izročil namestniku svojemu dr. Orlu. Župan na drobno našteva vse premembe od lanskega leta in naznani tudi reklamacijo, ki so mu jo zoper imenik volilcev izročili gospodje odborniki dr. Zupan, vitez dr. Kaltenegger, Dež-man, Stedrv in Biirger. Izbrisati bi se morala po tej reklamacii pravica volilna enemu mestjanu zato, ker iz mestjanskega zaklada dobiva podporo. Odbornik g. Horak se ustavi tej misli, češ, da mestjanski zaklad ni ubožni zaklad. Obveljala je njegova. Tudi trem duhovnim gospodom: g. Maj h eni ču, ki je faj-mošter v Križankih, g. Turku, ki je kurat v deželni bolnišnici, in g. Potočniku, ki je spovednik pri nunah, je hotla una reklamacija volilno pravico vzeti. Gosp. župan razjasni na drobno, kakošna opravila da imajo omenjeni duhovniki in da po takem, Če tudi nimajo vse župnijske oblasti, je vendar imajo toliko samostojne, da se ne morejo vvrstiti kaplanom, in postava ne govori o tem, da bi morali vso oblast imeti; ljudstvo jih imenuje križanskega, nunskega in špitalskega fajmoštra. Temu nasprotuje odbornik Stedrv in v daljnem besedovanji pride cel6 do tega, da pravi, da zdaj, ko je čas reklamacij pretekel, mestni zbor ne bi smel premenjevati imenika volilcev; ko vidi, da veČina zborova ne pritrdi onim reklamacijam, strastno zakriči, da je to le za norca imeti publi-kum (Fopperei). Zoper ta insult*) nastane silen vihar v *) Ce tudi vsak časnik po svojem stališču popisuje obravnave zbora državnega, deželnega, mestnega in kakoršnega koli, se vendar od vsakega zahtevati mora to, da d o g o d b e pove tako, kakor so bile. Popis te seje je v „Laibacherci" poln pom6t. v zbornici in gosp. župan zahteva od predsednika, naj mu izreče grajo vsled opravilnega reda; to razžaljenje župana in mestnega odbora pa d& povod županu, da očitno izreče svojo nevoljo nad natolcevanjem, ktero neprenehoma izhaja iz tistega tabora, kteremu je večina mestnega zbora trn v peti, in ki svoj strup tako pogo-stoma izliva v noticije ljublj. nemškega časnika ; ako le kak pijanec, kterih je bilo in bode na veke, zakriči ponoči, brž prinese „noticijo", da ljudje cele ulice niso mogli spati! ali če se tudi kaki baburi okna pobijejo Bog vedi za kaj , brž pride to v „Laib." noticije itd. Mar vsega tega ni bilo popred, ko ni imelo mesto policije v rokah? In take noticije grejo po svetu in mi nimamo obrambe za to! — Ko sta še dr. Toman in dr. Bleiweis govorila zoper Stedry-a, dokazavši mu, da ima konečno mestni zbor oblast in dolžnost, da se vredi imenik volilcev in da je vsako leto mestni zbor tako delal, se je vlegel vihar, in sprejeti so bili vsi predlogi županovi s tem, da nove volitve bodo za 3. razred 23. in 24., za 2. razred 25. in 27., za 1. razred pa 28. in 29. dne tega meseca. V 3. razredu izstopita: dr. Costa in V. C.Zupan, — v 2. razredu: Poklu-kar, dr. Zupan, pl. Strahl, Dežman, Schoppl, — vi. razredu pa: Holcer, Malic, dr. Recher, dr. Z up a ne c (Jožef Pleiweis je umrl). — Ker niso bile vse stvari današnjega zbora rešene, zato je bila prihodnja seja na pondeljek napovedana. — Senožečanom se ne bode želja spolnila, da bi dobili c. k. okrajno sodnijo in davkarijo, čeravno je po sklepu deželnega zbora odbor deželni z gorkini priporočilom to peticijo predložil c. k. vladi. Predsedstvo c. kr. deželne nadsodnije v Gradcu je namreč odgovorilo, da ne more te prošnje predlagati ministerstvu pravosodja, ker večletna skušnja bi morala še le dokazati potrebo, da bi te uradnii bili v Senožečah. — Jutri se Njih ekscelencija bivši deželni glav&r kranjski baron Bach podd na svoje novo mesto v Trst. — V kratkem nastopi novi c. kr. deželni prvosednik gospod Sigmund Konrad pl. Evbesfeldski svoje opravilstvo v Ljubljani. „Slov. Gospodar" v Mariboru piše o njem to-le: „Upamo, da bodevnarodu pravičen. Vsaj smo (pl. gosp. Konrad je rojen Stajarec) iz čisto zanesljivega vira culi, da se je že v mladosti marljivo učil slovenskega in tudi češkega jezika. Učitelj mu je bil znani slovničar Murko." „Primorec" v Trstu dodaja to-le: „Tržačanom je ta gospod, ki je bil v Trstu dvorni svetovalec, v prav dobrem spominu, ker je bil prav prijazen, pravičen in pošten. „Novice/' na ktere je bil v Trstu naročen, prebiral je prav rad." — [Dramatiško društvo.^ Z odpisom slavnega c. k. deželnega predsedništva dne 19. aprila 1867 št. 1222 pr. dobil je osnovalni odbor nazaj konečno potrjena pravila , ktera je prenarejena predložil v drugo dne 12. aprila. Dramatiško društvo je tedaj ustanovljeno. Osnovalni odbor se je snidel dne 25. aprila v sejo, v kterej se je sklenilo, da se vabilo k pristopu in pravila dado koj natisniti. Zarad poverjenikov se je sklenilo, da se obrne osnovalni odbor naj pred do odborov slovenskih čitalnic, kterim se pošlje vabilo in pravila ter se je naprosi, da blagovolijo ali se sami postaviti za poverjenike ali pa naznaniti rodo- Zamolčala je popolnoma besedo , zavoljo ktere je po pravici vstal viharni hrup , — župan ni nikoli rekel, „was nur bei einer alten Witwe", ampak „wenn auch nur" in to je ves drug pomen; al to ni za njen „Standpunktk<, ker bi sieer ne bila mogla pristaviti druzih imen, ktera je že desetkrat imenovala, druga pa ,,wohlweislich" zamolčala, kakor Blaznika, prazno stanovanje v St. Jakobškem farovžu in še vee druzih , kjer so se enake nerodnosti godile. Lože se v6 da je staviti ! in !?, kakor nepristransko popisati stvar. 158 ljube, ki bi prevzeli ta posel. Ravno tako se bode obrnil osnovalni odbor do druzih posameznih rodoljubov, da blagovoljno prevzemo poverj eništvo ter naznanijo to odboru. Naj bi vsi rodoljubi po deželi krepko segli odboru pod ramo, da si tudi to narodno društvo kmalu pridobi mnogo podpornikov in začne svojo delavnost. Društveno leto se prične z 1. januarjem tega leta in dobi vsak ud kakor hitro odrajta svoj letni donesek, pristopnico. Letni donesek je za činovne ude, kteri so predstavljajoči in pisalni, po e n goldinar, za podpornike pa dva goldinarja na leto. Vabilo in posnetek iz pravil društva prinesemo v prihodnjem listu. Rojaki zopet je odprto novo polje delavnosti, ki bode na veliko korist vsemu slovenskemu narodu. Naj se krepko in čvrsto razvije mlado društvo in požene novo cvetje na polji slovenskega slovstva in domače umetnosti. Božja pomoč! — „Učit. Tovarš" je v 9. svojem listu prinesel do-klado, v kteri c. k. deželno predsedstvo z ukazom od 31. sušca t. 1. št 1082/P. ostro graja agitacije ljudskih učiteljev v smislu vladi sovražnem (regierungsfeindlich), in nanašaje se na ukaz od 24. maja 1. 1. žuga jim celo še zgubo službe. — Ta okrožnica je kakor una od lanskega leta silno senzacijo naredila po deželi in to zato, ker tudi učitelji ljudski imajo po postavi pravico voliti, po ustavi pa je volitev prostovoljna. Ktere agitacije so pregrešne in kazni podveržene, to odločuje kazenska postava; kdorpa se kaznuje, mora sesaj poprej v preiskavo vzeti in kazni vreden spoznan biti in to že po občnem kazenskem redu, pri učiteljih pa še posebno po §. 274 šolske postave. Obsoditi se vendar ne more noben zatoženec popred, dokler ni po preiskavi kriv spoznan. Tako in nikakor drugače si misli vsak svobodoljuben državljan postave v ustavni državi, in Avstrija — hvala Bogu — dan danes se še glasi za ustavno državo! Ali so — brez ozira na učitelje— sploh taki rodoljubi, ki so pošteno delali zato, da so se volili narodni poslanci, res „regierungs-feindlich", to razsodbo z mirno vestjo prepuščamo prihodnosti; saj še ni, kakor Nemec pravi, „aller Tage Abend." Rajnki baron Jelačič bil je leta 1848 za veli-cega izdajalca razglašen, pozneje pa za rešitelja Avstrije spoznan in slavij en. — Prečastiti gosp. dekan in fajmošter Vin cene i Vovk v Št. Rupertu je zavoljo zaslug za cerkev in šolo poslavljen z redom Franc-Jožefovim. — Iz Celovca nam je ravnokar došel sledeči dopis: „Ni žalosti brez veselja; sporoča se nam, da se že sredi meseca maja pokaže v Ljubljani nov časnik. Vlastnik in vrednik ^Slovencev" se je že obrnil na do-tične rodoljube, ali in kako bi naročnikom »Slovenca" list pošiljati blagovolili. Svesti smo si, da bodo dotični gospodje stavili kaj prijazne in dobre pogodbe, tako, da dvomiti ni, da dobodo mesto »Slovenca" novi časnik iz Ljubljane. Še te dni se zve, kaj in kako: zatorej potrpljenje!" — „S oko lov" prvi letošnji izlet v nedeljo čez Fužine in sv. Urha v Lavrico bii je od jutra do večera jako zanimiv. S griča sv. Urha pozdravlja jih strel možnarjev in ljudstvo vre jim naproti. Sv. maša obhajala se je z lepim slovenskim petjem, po maši pa so pod milim nebom „Sokoli" radovali se s prijaznimi in veselimi prebivalci prijetnega kraja. Ob 1. uri popoldne prišli so v Lavrico. Tukaj je bilo vse okinčano ; povsod so jim nasproti vihrale narodne zastave , ter v solnčnem žarku pozdravljale prišedše junake. Obed bil je izvrsten, kakor ga le vrla gospodinja v Lavrici napraviti zna; občna radost pa se je bolj in bolj vzviše- vala, ko so predragi gosti in prijatli Sokolov iz Ljubljane v neštevilnih vozovih pridrdrali, praznovat prvi spomladanski dan, kteremu so tudi nebesa bila mila. — (Nove slovenske pesmi.) Gosp. Gregor Rihar mlajši je ravnokar v Miličevi tiskarnici na svetlo da* nov zvezek cerkvenih pesem za čveteroglasno petje. Dobivajo se po nizki ceni pri skladatelji v seminišču ljubljanskem. — Tudi gosp. Anton Kunšic, učitelj v Nemški Loki na Kočevskem je dal snopič čvetero-glasnih cerkvenih pesem na svetlo, ki so po celo nizki ceni -— 20 kraje. — na prodaj v tiskarnici Egerčini v Ljubljani in pri skladatelji samem v Nemški Loki.