POŠTNINA PLAČANA
Leto III. št. 47
J pst 9. julija 194:
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA GEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40 — LIR.
Cena lir 15
Se gre samo za usodo funta
V gospodarsko krizo zapleten ves Zapad — Angleži ostali hladni računarji
Na pariškem sestanku 19 držav Udeleženk Marshallovega načrta ®°(i okriljem OEEC je bil ob dvanajsti uri dosežen kompromis, ** je rešil ERP pred brodolomom.
ni naše mnenje, temveč mne-nie gospodarskega tiska na Za-Padu.	'	’
Obseg našega lista nam ne do-Pušča, da bi do podrobnosti razpenili vzroke te krize, ki je go-°vo ena najtežjih v povojnem) dbspodalrskem življenju; omejiti se moramo samo na bistvo, in ga1 Pokazati bolj šablonsko.
V Parizu sta se spopadla dva Q°spodarska) bloka, ameriški in, dv-gleški — dolar in funt. Bolj doretično se spor odraža kot na-^Prostvo med pristaši mnogostran-ui-h in dvostranskih trg. pogodb.
ORGANIZACIJA STERLINSKEGA BLOKA Angleško gospodarstvo sloni na uugleškem imperiju, ki je danes ganiziran v skupnosti »Com-pnivealth«, organizacije domi-Jonov. S pomočjo še drugih dr-g?u> v katerih se še danes uve-javlja angleški gospodarski vpliv u Priznavajo funt za plačilna čustvo, so Angleži po vojni or-®aniziraiU svoj šlerlinski blok Pctovnega obsega, ki ima svoj Qcetek prav za prav že v sklepih! Ottavi po prvi svetovni vojni. 3ihoya. osnovna zamisel je bila, Pnoviti svo-ie gospodarstvo v viru sterlinskega bloka, da bi c čim prej osamosvojili ameriške gvisnosti in tako omogočili tudi y?H zunanji politiki večjo ne-visnost. Stteriimki. blok se, je-* asti pod vodstvom finančnega) dnistra Crippsn tako strnil, da ®a je pariški »Figaro« primerjal nacionalsocialističnim	gos po-
arskim sestavom, ki ga je zasno-M N. Schacht. Izmenjav blaga ^,asti nabava surovin v mejah) n naj bi omejevala potrebe) vibave blaga iz držav čvrstih zlasti iz ZDA, kar bi po-Prihranek dolarjev in o-čvrstih valut kakor so na belgijski in švicarski frank.
.Poslabšanje svetovne konjunkture in padec cen
V ZDA
OrippSOy sistem, ki poleg vsega loSJa Angležem austerity (režim v P°vedi) in stopnjevanje proiz-t0,ìe do skrajnosti, bi bil ver-[ izvlekel
*e krize ^!Sta
s; “ nepričakovana momenta; po-da °Sanie splošne svetovne gospo-j, konjukture in padanje cen ZDA. Oba pojava sta občutno li-C^^a zunanjo trgovino šter-l^kega bloka, t. j. izvoz s šter-jj skega področja v države s čvr-Znj-Va^ut°> zlasti v ZDA. Zaradi nn Z!lnia cen v ZDA je pričelo adovati povpraševanje po bla-j ,s sterlinskega področja, kar gA2ZvaI° tudi padec volne, kav-tu0 a’ cina in kakava. Angleži so pT "H plačevati svoja naročila s (je?7!0s°m zlata; tako so plačali Zia.nar°čenega blaga v Belgiji 2 or,l> medtem ko so v Ameri-annf^no odhajale večje količine: ;0 cškega zlata. Zlata rezerva se ni^lo manjšala. »News Chro-lu e<< trdi, da se je samo v apri-7c' *7aiu in juniju zmanjšala za vin. 100 milijonov funtov; po se ^nìu »Observerja« znaša danes Punt • ^ 400 milijonov funtov"). kgipCe pričel na svobodnem trgu funj- ati> tako da ni bil odnos 1 Za 4,03 dolarja več realen.
posledice ameriške Nadprodukcije jj. °sPociiairski razvoj v notranjo-9Kana svetovnem Vrgu je po-rioyj, arneriške državnike na lov za; •tj •nT trgi. Kdpičenje blaga, zlar hiti n^Ustrijskih izdelkov, ki jih tioy . nrshallov načrt ni miseji t>a.(ia i	jemalcev, je povzročilo
bounle cen, ki je postalo toliko brL nevarno, ker so se ZDA s bia ctvedjo izvoza. »strateškega« tajjQ0 ,ZaPrle v veliki meri trg v vah imenovanih vzhodnih drža-t)eT Razvoj na Kitajskem je se-Jfg t'udì odigral svojo vlogo. dì ^meriško politiko pritiska tu-dromna brezposelnost.
Angleže iz povoj-brez hujših sunkov, da V1 zadnjem času nastopila
Ameriška akcija za pospešitev izvoza je morala zadeti na šter-linski blok. Pospešiti izvoz iz ZDA bi bilo mogoče samo na ta način, da se kupcu omogoči nabava dolarjev. Od tod izvira a-meriška zahteva, da morajo Angleži omogočiti zamenjavo funtov, oziroma kreditov, ki jih imajo evropske države v Londonu, V: dolarje.
Cripps se je tej zahtevi uprl 2 vso silo, ker bi povzročila razvrednotenje funta na nedogledno raven. Američani so v Parizu trenutno, in sicer za eno leto, opustili to zahtevo. Tako je' ostalo pri Crippscvem načrtu, da tu.je, države, . ki razpolagajo s funti, kupčujejo predvsem na šterlin-skem področju, torej ne morejo kupovati s svojimi krediti, pretvorjenimi v dolarje, na ameriškem trgu.
DELNO POPUŠČANJE ST.
CRIPPSA
Toda Cripps je moral načelno p opustiti Američanom v Parizu v drugi zadevi in s tem pokvariti svojo zasnovo nizanja dvostranskih trgovinskih pogodb z drugimi državami okoli štefrlii/nskega; bloka, če že niso Američani hoteli vztrajali pri zahtevi o svobodni zamenjavi šterlinskih kreditov v dolarje in s tem zrušiti Crippsov obnovitveni sistem, so pa prisilili Anglijo', da pristane vsaj v določenem okviru na izravnavanje kreditov in dolgov med članicami OEEC, kakor si ga želi Amerika. Anglija se je kot dolžnik nekaterih evropskih držav udeleženk ERP branila ame, riške zahteve, da države upnice lahko s svojimi krediti na Angleškem poravnajo svoje morebitne dolgove pri tretjih državah udeleženkah ERP - da nekako žirirajo/ svoje kredite na Angleškem tretjim državam. Če je država upnica lahko odstopila ta svoj kredit na Angleškem tretji dtržavi, pomeni, da ne bo izčrpala tega; svojéga kredita z nakupom blaga na Angleškem, oziroma na štei-linrkem področju, kakor bi btiial želja ministra Crippsa, in da ta kredit uide nadzorstvu angleške vlade.
UREDITEV PLAČILNEGA PROMETA OEEC
Američani gredo za tem, da s svobodnejšim prenašanjem kreditov med članicami OEEC pospešijo medsebojno' trgovino, a obenem zrahljajo angleški sistem dvostranskih trgovinskih pogodb, ki jim križa' račune Za bodočnost. (Glej ameriški protest proti sklenitvi dolgoročne pogodbe med Anglijo in Argentino). Minister Cripps je pristal na to, da po iz-premenjenem predlogu francoskega finnačnega ministra Petesche-ja države upnice lahko prenesejo samo 25% svojih kreditov.
Vprašanje belgijskega kredita nasproti članicam ERP, predvsem nasproti Angliji, Franciji in Holandiji in belgijskega dolga nasproti dolarskemu področju je bilo rešeno takole’- v primeru, da bi prebitek belgijske zunanje trgovine. s članicami ERP^ odnosno OEEC, .dosegel 400 milijonov dolarjev, bo Belgija prejela kritje za 312,5 milijona dolarjev iz Marshallovega načrta, Za S7,5 milijona dolarjev pa bo odprla kredite Veliki Britanji, Franciji in Holandiji po pogojih posojil ECA (2,5% obresti za dobo 25 let).
SAMO ODLAGANJE RADIKALNE REŠITVE
Pariški sklepi pomenijo splošnem mnenju in finančnih strokovnjakov samo odložitev radikalnejšega reševal nja krize, ki se pojavlja zaradi povojne notranje gospodarske o-H'abitv'e Velike Britanije, zaradi splošnega obubožanja tudi drugih! držav in predelov sveta ter zaradi nadprodukcije v ZDA. Prihod ameriškega finačnega ministrd Snyderja, ki po mnenju »Observerja« ne prinaša Angležem razveseljivih: novic, v Evropo še po; sklenUbi portskega kompromisaI in sestanek finančnih ministrov angleških dominionov v Londonu to potrjujeta.
po.
gospodarskih
PREMOČ ZDA
Hladni Angleži si ne delajo ni-kakšnih utvair glede odnost sil nasproti ZDA in glede gospodarske obnove; saj piše »Times«, da so ZDA v primeru nesporazuma z Anglijo vedno v položaju, dei vsilijo svojo rešitev Angležem. Angleži se dobro zavedajo resnosti položaja — o tem priča Crippsov diktat o odločnem zmanjšanju uvoza — toda obenem vedo, da je svetovni tisk okoli funti spletel krizo, ki je dejansko zajela več ali manj ves zapad' in da bi nenadni Zlom funta in angleškega gospodarstva potegnil v brezno tudi gospodarstvo' drugih/ Zapa'dmh držav ter občutno prizadel tudi politični mednarodni položaj velikih zapadnih sil. Prav zaradi tega računajo, da stric Sam ne bo zahteval od njih žrtev, ki bi jih ne prenesla niti njihova trda koža.
L. B.
Trumanova poslanica
V	svojem nastopnem govoru 20. jan. t. I. je predsednik ZDA Truman postavil tuldli svoj gospodarski program. Četrta točka je vsebovala načrt za tehnično in denarno pomoč zaostalim narodom.
Dne 24. junija je predsednik Truman naslovil na Kongres poslanico, v kateri zahteva pristanek na zakonske določbe- potrebne za iZiVieđibo IV točke njegovega gospodarskega načrta. Spomenica, poudarja, da je treba-dvigniti gospodarstvo zaostalih dežel v A-frifoi, na Srednjem in Daljnem vzhodu ter v Srednji in Južni A-meriki. S tem bi se dvignila tudi življenjska raven teh narodov. Poleg gospodarskih koristi, ki bi jih od tega imele ZDA —. gospodarski raizvoj je pokazal, da trgovina z gospodarsko razvitimi deželami bolj napreduje kakor z zaositàiliimi — ,bo zboljšanje gospodarskih razmer v zaostalih deželah prineslo tudi politične koristi, t. j- te države se bodo pridružile ZDA iin podprle njihovo politiko.
V	ta namen je treba s sodelovanjem .Organizacije združenih: narodov zagotoviti zaostalim narodom kulturno pomoč (s preučevanj em socialnih in gospodarskih, razmer in dviganjem higiene), kakor tudi neposredno gospodarsko pomoč. Predsednik Truman zahteva od Kongresa, da odobri za prvo leto (1950) kredit 45 milijonov, ki ga bo vlada uporabila za akcijo y zaostalih državah. Podpreti je treba tudi izvoz a-meniškega zasebnega kapitala v taksne države in ga zavarovati pred rizikom razlastitve brez primerne odškodnine- Zasebni kapital se bo lahko naslonil na državno Izvozno banko (Ex-Import Bank).
Poljska in Trst
K poročilu o podpisu trgovinske pogodbe med Poljsko in Italijo je »Corriere di Trieste<< (25. VI.) dodal komentar, ki že s svojim naslovom »Koristi za STO« opozarja Tržačane na koristi. in jih bo pogodba prinesla tudi Trstu. V resnici pa gre samo za poljs/co-italijansko trgovinsko pogodbo, ki utegne ugodno vplivati na razvoj prometa v tržaškem pristanišču le, v kolikor bi se razvila: paljsko-italijanska trgovinsk.i izmenjava in usmerila prav čez Trst. Sicer se podpisniki spi razuma niso prav nič zanimali za Trst in se ga spomnili niti z. morebitnim dodatnim sporazumom! glede plačevanja pristaniških pristojbin. To bi bilo toliko bol$ pričakovati od trenutka, ko še ZV (J pristala na to, da :.e mednarodne trgovinske pogeribe Italijanske republike raztegnejo tudi na STO.
Kako morajo Tržačani prični kovati, da bi Italija zaščitila koristi Trsta, ki tekmuje z italijanskimi pristanišči, in to še v prometu med Italijo in inozemskimi držiavtami?: Sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo m Avstrijo je celo prinesla poslabšanje za Trst, t. j. oviranje avstrijskega! tranzitnega prometa, kar so ugotovili sami avstrijski strokovni listi.
Na italijansko-paljskem prometu je vloga tržaškega pristanišča izredno skromna. Trst je pred vojno res imel precejšnji promet s Poljsko — ta je navadno bila na 6. mestu v tržaškem prometu — toda tega ^prometa je bilo prav malo na račun Italije. Sam »Corriere di Trieste«, piše, da pojdejo množične pošiljke poljskega blaga (predvsem premog in rude) čez Gdinjo, Gdansk in Sčečin v italijanske 'luke; le za ostalo blago (fižol, povrtnino itd.) bi prišel v poštev Trst, v koliko ne pojde neposredno po suhem v Italijo.
Prav tako ugotavlja omenjeni list, da je Poljska uvažala čez Trst surovine ne iz Italije, temveč predvsem iz Egipta in Indije (čebulo in bombaž) in z Balkana (kože, grozdje); le del južnega sadja (limon in pomarač) je šlo, iz Italije čez Trst.
Po vsem tem ni utemeljen vtis, ki ga pušča članek omenjenega težaškega "lista, da utegne trgovinska pogodba med Poljsko in Italijo v večji meri ugodno vplivati na promet v tržaškem pristanišču. Trst mora sam iskati zveze s Poljsko za pospešitev tranzita, ker gre Poljski tranzit čez Trst v mnogo večji meri v druge države kakor v Italijo in ker ni Italija prav nič ekonomsko zainteresirana, da ga pospeši-(Celo prevoz južnega sadja ubira vedno bolj pot po italijanskih železnicah neposredno' v Srednjo Evropo in dalje).
Prepustiti zaščito zunanjih trgovinskih koristi ST O-j a Italiji utegne postati usodno za tržaško gospodarstvo.
Američani o miselnosti italijanskih industrijcev
Rimski dopisnik ameriškega lista »New York Times« se v svojem poročilu bavi z miselnostjb italijanskih industrijcev. Praktično sta v Italiji dva trga: prvi je delavski in kmetijski, drugi je luksuzni. Proizvodi sodobne industrije, ki so na zapadu postali vsakdanja potreba človeka, le redko prodrejo na delavski trg; le poedinci si jih privoščijo kot »luksuzne« predmete. Italijanski' indusstrijcil niso pokazali nikdčfr pravega zanimanja, da bi cene svojih izzdelkov prilagodili širokemu trgu, tako da je obseg njihovega trga ostal ozek in da sa cene visoke. Oni ne mislijo, da bi pridobili širše kroge odjemalcev z oglasi za blago, ki jim doslej ni bilo dostopno. Američani v Rimu so mnenja, da italijanski industrijci sploh ne verjamejo v možnost razširjanja svojega trga. Po vsem tem vidijo splošno Italijani v prebivalstvu 46 milijonov breme, ki ga je treba zmanjšati z izselitvijo. Ameriški izve-
denci v Rimu so mnenja, da bi se dale odstraniti neugodne ovire h gospodarskemu napredku, 1 a-kor visoka obrestna mera in fevdalne potrošniške navade, ko o: bilo mogoče menjati to italijansko miselnost.
znižanje proizvodnje V ZDA
V Ameriki ne nazaduje samo povpraševanje po kovinah, temveč tudi splošni gospodarski indeks kaže znake neugodnega razvoja. Po podatkih urada Federai Reserve Board je indeks ameriške proizvodnje padel v maiu za 5 točk; računajo, da bo z junijem nazadoval prav za toliko in dosegel 169 odst. povpreke v razdobju 1935-1939, medtem ko je aprila 1948 znašal 179 in 192 v maju 1948. Samo gradbena industrija se še vedno živahno razvija in je napredovala za 9 točk v primeri z aprilom. V teku prvih 14 dni julija napovedujejo po-
Evropa nima dovoli bombaža
Proizvodnja v Jugoslaviji in na Poljskem presega predvojao
Američan Caffen Robertson in Rean Dunn sta po naročilu pristojnih oblaste v na sedemtedenskem potovanju po Evropi preučila položaj bombažne industrije v Evropi. Prišla sta do naslednjih zaključkov:
Dobava 3,750.000 bal bombaža v okviru Marshallovega načrta bo omogočila državam udeleženkam potrošnjo 93 odst. količine, ki je bila potrošena 1. 1938 do 1939. Male države, kakor Belgija, Holandija, Norveška, Danska, Grčija in Portugalska, so dosegle predvojno proizvodnjo ali pa jo prekosile. Italija porabi danes 30 odst. več bombaža kakor pred vojno, ker meša bombaž z rajonom, in sicer zaradi pomanjkanja premoga. Francija proizvaja okoli 85 odst. predvojne količine, medtem ko angleška proizvodnja ne prekaša 75 odst.; v Nemčiji, na celotnem področju, doseže proizvodnja 78 odst., medtem ko znaša v Avstriji komaj 48 odst. in bo po načrtu v orihodnji sezoni znašala 60 odst.
Predilnice v vzhodni Evropi obratujejo danes z večjo zmogljivostjo kakor pred vojno, ker se je v državah, kakor na Poljskem in v Jugoslaviji, pojačala ta industrija. Po večini delajo v teh podjetjih v dveh ali treh zme-nah v skladu z načrti. Bombaž prihaja v te države predvsem iz Sovjetske zveze, Brazilije, Egipta, Pakistana in Indije. Navadno so vzhodne države kupovale po 600.000 do 700.000 bal bombaža v
IDA. V zadnjem času pa se je uvoz iz ZDA silno zmanjšal.
Poleg pomanjkanja surovine vlada v mnogih državah tudi pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje goriva in pogonske sile sploh, pa tudi stroji so obrabljeni. Pomanjkanje delovne sile se čuti zlasti v Angliji, Holandiji in Vzhodni Evropi. Proizvodnja sila delavstva doseže okoli 80 odst. predvojne; to nazadovanje je treba pripisati tudi neizurjenosti delavstva.
Po mnenju ameriških strokovnjakov predstavlja za ameriško industrijo najbolj nevarnega tekmeca, razvoj uporabe sintetičnih vlaken. Razen Nemčije, Italije in Avstrije so vse evropske države dosegle rekordno proizvodnjo umetnih vlaken, ki je presegla 2 do 3 krat predvojno, v nekaterih državah celo 5 krat. Pomanjkanje premoga ovira razvoj industrije umetnih vlaken, ker zahteva obdelava umetnih vlaken 3 do 5 krat večjo uporabo premoga kakor obdelava naravnih vlaken, uporaba celuloze napoveduje novo razširjenje industrije sintetičnih vlaken v Evropi.
BOMBAŽ NA ANGLEŠKEM CENEJŠI
Komisija za surovi bombaž v Londonu je znižala cene surovega bombaža za okoli 3 penije pri funtu. Gre za prodajo bombaža na angleškem, in sicer iz Brazilije, Egipta, Sudana in Vzhodne angleške Afrike.
Jugoslavija prideluje bombaž
Pred vojno je Jugoslavija s svojim pridelkom bombaža pokrila samo 5 odst. domače potrebe. Za 223.000 stotov uvoženega bombaža je morala tik pred vojno plačati 260 milijonov dinarjev. Da bi se otresle tega težkega bremena v tujih valutah, so se jugoslovanske	oblasti	po	vojni
takoj lotile važnega vprašanja povečanja pridelka te važne industrijske rastline na domačih tleh.
V	južnejših predelih so se po-
srečili poizkusi s pridelovanjem bombaža. L. 1947. so po prvih poizkusih posejali v Hercegovini, Dalmaciji,	Srbiji,	Črni	gori
in Vojvodini	okoli	1200	ha z
bombažem. V	načrtu	je,	da se
okoli Skadrskega jezera uredijo veliki bombažni nasadi.
V	Makedoniji so gojili bombaž že pred vojno, toda na omejenem zemljišču. V povojnem času so 1. 1945. posejali še 182 odst. zemlje več kakor povprečno v razdobju zadnjih 10 let pred vojno, 1. 1946. že 337 odst., 1. 1947 498
novno nazadovanje proizvodnje jeklarn in železarn za 4,5 odst. v primeri s položajem ob koncu junija. Neugodna so tudi poročila bank na severovzhodnem predelu ZDA. Kljub temu se bančniki nadajo, da ne bo nastopila nevarna depresija.
»DOLLAR EXPORT BOARD« Angleški industrij ci, trgovci, finančniki in delavski sindikati so ustanovili »Doliar Expor Board«, ki ima namen, šiniti trgovino z 'ZDA in dolarskimi državami. Po njihovem mnenju je tirieba trgovino tudi po ceni žrtev napeljati na ta tir in zmanj šati_izmenjave Z dlržavami šibke in napol šibke valute. Ovira za povečanje izvoza je v visokih cenah angleških industrijskih pr dovodov. VKadai je obljubila svojo podporo.
ZGODOVINSKI DAN NA PARIŠKI BORZI Dne 27. junija so na pariški borzi obnovili terminske kupčije, ki so bile ustavljene zaradi vojnih dogodkov 11. junija 1940. Gospodarski krogi zahtevajo, da se ukinejo omejitve Petainove vlade, med temi prepoved vstopa na borzo brez posebnega dovoljenja.
odst. in 1. 1948. 685 odst., letos pa 1720 odst.
Obdelovanje je tudi v Makedoniji letos neprimerno bolj moderno, kakor je bilo v predvoj-
MLADA MAKEDONKA BERE BOMBAŽ
nem času, ko so kmetje orali še z lesenimi plugi. Industrializacija države je omogočila nabavo modernih plugov; poleg tega se uporabljajo v veliki meri tudi traktorji.
**
MODERNIZIRANA CEMENTARNA V cementarni v Anhovem so koviinatiji, zaposleni v cementarni, sami dogradili mlin za mletje surovine-
Izrael vaDž amerišhl Kapital
TUk^rr^XSetius
JMArtO } ljacv® f Z
Izraelska vlada preučuje načrt za svobodno cono v Hanfi, ki bi jo uporabljala Jordanija Arabska država, ki nima neposrednega dostopa na morje. Jordani-a bi skozi svojo cono svobodno u-va-žala in izvažala, ne da bi plačevala Izraelu posebnih pristojbin. Izraelska vlada računa, da bi s tem ukrepom vsaj deloma ublažila bes Arabcev proti Židom.
Izrael si na vso moč prizadeva, da bi privabil ameriški ka ila1 v državo. Američani, ki so pred vsem finansirali izraelsko akciio in finančno podprli novo državo, -se še obotavljajo glede investiranja večjih kapitalov v Izraelu Izraelci so odprllii v New Yorku posebno propagandno agcrriL »Jewish Ageney«, ki ima lane; pred vsem namen, prepričati A-meričame o idlonostnostii kapitala, investiranega v izraelska podjetja, »Jewish Ageocy« je pričela izdajati posebno gospodarico revijo, k« jo je poslala 12 tisoč osebam. Po računih te agencij c bo štela izraelska država leta 1952 1,5 milijona duš. To prebivalstvo lahko prenese kapitalno investicijo 2 milijard dolarjev. Doslej je bilo investiranega samo okoli 10 odst. te vsote; pri tem je upoštevano tudi posojilo Izvozne in u-vozne banke 10Q milijonov Cio larjev. Ameriški denar bi sc* investiral v nova podjetja za izdelovanje vodov iz azbesta, dalje rajona, strojev, želeni h vat, aluminijastih oken in gradnjo hotelov. Okrepiti oi bito treba tudi razne vrste živilske industrii e, tekstilne industrije, industrije za brušenje diamantov, za pridobivanje tanina, raznih kemikaiji itd. Diamante so pr ičela bi usiti v Izraelu priseljenci iz Belgije.
V Izraelu poslujejo tudi velika podjetja, ki so v rokah ameriškega kapitala: Palestine Economie Corporation, American-Pale-stine Trading Corp-, American
Eretz Israel Corp. of America-Izraelska vlada bo dovolila izvoz dobička od investiranega kapi' tal a do 8 odst. Socialni položaj delavstva bo približno takšen ka' k or v evropskih dlržavah.
Edino ako se Izrael gospodar' sko dvigne, bo lahko sprejemal nove izseljence.
* *
IZRAEL V STERLINSKEM BLOKU
Predstavnik Izraela je v N® V Yorku izjavil, da vsi razlogi g°' vorijo za to, da se Izrael pridni' ži šterlinskemu bloku. Tako bo lahko izkoristil blokirano imeti® v Veliki Britaniji. Izrael bo uv»' žal predvsem iz dežel, kateri10 bo blago lahko plačeval z izv0-zom svojega blaga ali pa z zamrznjenimi krediti. To tudi v primeru, ako bo blago v teh državah dražje. Izrael se pogaja z Veliko Britanijo in Francijo.
Denar v Ifaliji predrag
V trenutku, ko je bilo anglo-ameriško področje STO-ja z znanimi rimskimi sporazumi med ZVU in italijansko vlado (marca in septembra 1948) gospodarski priključeno k Italiji in j? bila ustvarjena popolna carinska unija ter so bile celo italijanske trgovinske pogodbe s tujimi državami raztegnjene na STO, je istrsko področje STO-ja, ki ga, upravlja Vojaška uprava Jugoslovanske armade, gospodarsko coviselo v zraku. Italijanska carin-ka meja je bila dejansko prenesena iz Devina na črto razmejitve med angloameriškim in jugoslovanskim področjem. S *em je bila postavljena še višja preč]raja trgovinski izmenjavi med obema področjema. Današnji promet med obema področjema ima značaj samo obmejnega prometa.
Gospodarstvo jugoslovanskega področja, na katerem je. krožila jugolira, priznana kot plačilno sredstvo samo v tej ozki coni, je bilo dejansko stisnjeno med novo> italijansko carinsko mejo in ingo-slovansko. Jugolira ni mogla več zadostiti potrebam domačega gospodarstva, ki je v zadnjem letu pod smotrnejšim vodstvom v polnem razmahu. Čutila se je potreba po trajnejši in mednarodno priznani valuti-
Italijanska vlada, ki je dalžnd po mirovni pogodbi (čl. 11. priloge VIT), dobavljati domača in tuja plačilna sredstva vsemu o-Zemlju STO-ja, torej tudi jugoslovanski coni (dokler se nni STO-ju ne uvede poseben denarni sistem), je vse zahteve jugoslovanske vlade, da izvrši to ob- | vezo, odbila-, češ, da je na jugoslovanskem področju v veljavi druga valuta. V resnici je bila jugolira samo začasna okupacijska valuta, izdana na podlagi ob-Neveljavnega vojnega prava.
Potegnitev iz prometa jugolire in uvedba dinarja predstavljata) spričo takšnega razvoja in dejanskega mednarodnega položaja STOija povsem naravne ukrepe tistih oblastev, ki jim je bila Z mirovno pogodbo začasno poverjena uprav istrskega področja in so odgovorna za blaginjo ljudstva. Vpitje v nasprotnem taboru ne izvira iz resnične skrbi za gospodarski razvoj na jugoslovanskem, področju in na STO-ju sploh temveč iz neutešljivega pohlepa) po Svobodnem tržaškem ozemlju.
Ko bi bilo tem. ljudem in diplomatom res do gospodarskega precinta na našem ozemlju, ki je mogoč samo v mirnem sožitju obeh narodnosti in konsolidaciji STO-ja v duhu mirovne pogodbe, bi bili morali protestirati tedaj, ko je bilo angloameriško področje kljub izrecni prepovedi v mirovni pogodbi, vključeno v italijanski gospodarski in carinski sistem. Ce ni ta korak ZVU in grofa Sferze prejudiciral dokončnega konstituiranja STO-ja, ga utegne še manj uvedba dinarjai na jugoslovanskem področju.
Brez vsakršne motnje
Koper, 8. julija
ražajo mnenje, da bo obstoj me-trolire še nedalje v neki meri motil gospodarstvo cone. Lira je v obtoku le v manjših količinah, tako, da je ne moremo več smatrati za kurantno plačilno sredstvo, temveč samo kot špekulativni denar. To mišljenje je prišlo do izraza tudi na mnogih sestankih ljudstva, v dnevih zamenjave.
Gospodarsko življenje je potekalo med zamenjavo brez zastoja. Odkup poljskih pridelkov, ki je sedaj na višku, potekal normalno. Izvozna podjetja so plačevala že prvi dan zamenjave pridelke v novi valuti, ki so jo pridelovalci sprejemali z zadovoljstvom. Na prebivalstvo je napravilo ugoden vtis dejstvo, da so se trgovinam na drobno takoj prilagodile cene novi valuti v uradnem razmerju.
Blagovni promet z Jugoslavijo in cono A poteka popolnoma normalno. Uvedba dinarja ne bo spremenila, kakor nam zatrjujejo merodajni krogi, določb, ki veljajo za trgovinsko izmenjavo s FLRJ in anglo-ameriško cono. Ekonomska meja proti Jugoslaviji torej ne bo odpravljena.
Notranji oddelek Istrskega okrožnega ljudskega odbora poroča, da so bili zasačeni razni tihotapci, ki so hoteli prinesti iz cone A večje vsote jugolir. Gre za denar, ki so ga nakupovali v Trstu špekulanti v zavesti, da je imela jugolira mnogo višjo realno vrednost od zasebnega tečaja.
V skladu s petletniku načrtom' se jugoslovanska trgovinska mornarica dopolnjuje z novimi ladjami, ki jih gradijo doma in v inozemstvu. V inozemskih ladjedelnicah gradijo zldlaj po naročilu Jugoslavije 8 sodobnih tovorni^ ladlilj za čezmorski promet. Do konca tega leta bo v Rotterdamu dograjena motorna ladja »Makedonija«, Z nosilnostjo 9.000 ton. Ladja bo opremljena z motorjem tipa »Sulzer«, ki bo ■ imel 5000 konjskih sil, in s 13 žerjavi z nosilnostjo 4—5 ton ter 1 žerjavom z nosilnostjo 80 ton. — Do konca tega leta bo dograjena tudi motoma ladja »Srbija«, Ki bo prav tako opremljena z najmodernejšimi napravami.
Na Reki -so te dni izročili prometu čezoceansko 'motorno ladjo »Zagreb«, ki je bila zgrajena v ladjedelnici » Pluvi maj«. To j g prva večja ladja, ki je bila zgrajena idioma s sodelovanjem domačih tehnikov in delavcev. Ladjo so uredili kot potniško-tovorno, ki ima razen 4 skladišč tudi potniške kabine Dolga je 101,84 m in široka 14 m. Njena nosilnost znaša 4000 ton, skupna tonaža p-a 6,000 ton. Ženejo jo Dieselovi motorji. Razpolaga z 10 žerjavi na električni pogon z zmogljivostjo 3—15 ton.
Izkoriščanje
naravnega bogastva FLR3
Na Kosovem in v Metohiji so pričeli smotrno izkoriščati prostrana ležišča kromove rude, ki zavzemajo okoli 10 tisoč kv. km. Ustanovljeno je bilo rudarsko podjetje, ki bo dvigalo rudne zaklade v Kosmetu. Rudo so pričeli kopati v rudniku Deva. Nadaljujejo z raziskovanjem v bližnjih okrajih.
Beograjski dopisnik ameriškega lista »New York Times« M. S. Handler opisuje v dveh dopisih iz Beograda (13. in 19. junija) težko borbo in požrtvovalnost jugoslovanskih tehnikov in rudarjev v Trepči in Banovičih, ki hočejo s pospešenim lastnim delom nadomestiti škodo, ki so jo povzročile nekatere države ljudske demokracije Jugoslaviji s tem, da ne dobavljajo naročenih strojev in rudniške opreme. V popolnem miru, ki vlada v državi, se v rudnikih bije vroča borba za uspeh petletnega načrta kljub vsem umetnim oviram od zunaj. Takšno ozračje vlada v svinčenem rudniku v Trepči kakor tudi v Novem premogovniku v Banovičih.
Greben, ki se razteza v daljavo 40 km med Tuzlo in Banovi-či, je poln premoga kalorične vrednosti 5 - 6.000 kalorij. Prvi rov so odprli 1. 1945, nakar so pričeli graditi novo železniško progo, ki je bila zgrajena s prostovoljnim delom in se prebija skozi gorovje v dolžini nad 30 km. Rudniška oprema je že zastarela, ker niso države ljudske demokracije izvršile jugoslovanskih naročil.
Na prvi vožnji se je ladja zasidrala pri Selcu (Rab, kjer so jo .izročili, »Ju gostov eniški linijski plovidbi«.
**
Samo malovernost?
»Il Globo« (3. junija) prinaša -iz Beograda dopis svojega -otrud-n-ika G. Silii-a- o zunanjih trgovinskih odnosih Jug-ois'avtije. Clankar trdi, tila- bo Ju-gogl-avija težko plačevala inozemske kap-italne investicije za opremo svoje industrije, ker -sii je nadela težko finančno breme s priznanjem odškodnine za tuje nacionalizirano imetje. Iz članka odseva precejšnja količina škodoželjnosti zaradi industrializacije Jugoslavije. Malovernost italijanskega novinarja, je očitno sad želje, da bi ustvarili primerno ozračje za trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo, ozračje, ki bi Italiji pomagalo, da pri pogajaniih izbije čim več zase. Nobena med tolikih zapadn-ih držav, s katerimi je Jugoslavija sklenila trgovinske pogodbe (Anglija, Francija, Švica, Švedska i. dr.) n: pokazal niti najmanjšega dvoma v plačilne zmožnosti Jugoslavije.
Dela za obnovo svinčenega' rudnika v Kopaoniku blizu Trepče so končana in te dni bodo pri čeli kopati! rudo. Rudnik v Kopaoniku so odprli že I. 1936. Izkoriščalo ga je neko tuje podjetje. Med voi no so partizani minirali rudnik, da bi preprečeli izkoriščanje sovražniku. Iz Kupa-on-ika prevažajo ru io v Trepče, kjer jo prečistijo y '"ebro in svinec.
Tehnične novosti
Umetno usnje
Kemik Alojz Žitnik iz Muljave pri Stični je izumi-l posebno maso -ite celuloze, ki se uporablja kot nadomestilo uisnja' za najrazličnejše potrebe -in v mnogih primerih tudi prekaša usnje, zlasti glede nepremočljivos-tii. Žitnikov jzum je še posebno važen za tkalnice, ki potrebujejo vsako leto veliko število usnjenih p-ikarjev, ki so-izdelani iz več -plasti trtiirao strojenega debelega usnja in imajo pri tkanju v statva-h nalogo ublažiti udarce čolnička. Iz Zi-tniiko-vega nadomestila za usnje bo mogoče izdelovati pikar.j e, mnogoi ceneje in prdiproste-j še. Medterrj ko stane nov pik-ar iz usnja okrog 80 dinarjev, bodo znašali stroški, za pikar iz nadomestila le nekaj dinarjev. Plikar iz te mase je preizkusila bombažna industrija v Kranju; zdrža-l je nad 100.000 u-darcev čolnička. Žitnikov nadomestek vsebuje 97 odst. celuloze -in le 3 odst. raznih kemikalij, ki vežejo celulozna vlakna in dajejo posušeni masi veliko odpornost. Iz te mase se lahko- pridelujejo tudii podplati, ki so odpornejši od usnjenih.
ANGLEŠKO-JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA POGODBA Pred odhodom iz Beograda v Pariz je angleški poslanik Charles Peak, izjavil, da so pogajanja med Anglijo in Jugoslavijo za sklenitev dolgoročne trgovinske pogodbe (za dobo 5 let) predi zaključkom- Pogodba predvititeval trgovinsko izmenjavo v vrednosti 200 milijonov funtov. Anglija bo -izvažala industrijske izdelke v zameno za žito, les in krmo.
* »
POLJSKA JE USTAVILA NAROČILA V ZDA
Polj-ski poslanec v Washingto-nu W. J. Winiewicz je izjavil ameriškemu tisku, da je poljska vlada ustavila vsa nadaljnja naročila v ZDA, ker noče ameriška vlada izdati dovoljenja za izvoz ameriškega blaga na Poljsko-Pred dvema letoma je Poljska naročila za 750.000 dolarjev a-mer-iškiih industrijskih izdelkov, toda ameriška vlada ni d-aila potrebnega dovoljenja za izvoz. Poljska potrebuje zlasti opremo za moderniziranje premogovnikov, sicer bo proizvodnja premoga nazadovala. Poslanik je dodà-1, da poljska vlada upa, da bo ameriška vlada končno izdala potrebno dovoljenje za izvoz.'
Senator Mentasfci se je v svojem, poročilu v proračunu ministrstva za industrijo dotaknil tudii vprašanja obrestne mere v Italiji. U-gotovil je, da je denar v Italiji» predrag, to se pravi, da je obrestna mera za posojila visoka- Pni tem je hudo prizadeta italijanska industr ij a. Ki se po letu 1938 prav malo modernizira. Italijanske banke dajejo skoro izključno kratkoročna posojila. V letu 1948 -so od 365 milijard vlog posodile okoli 300 jniiiliijartt lir. Denar posojajo po obrestih, ki gredo od 9 odst- navzgor, to se pravi, da se uporablja obrestna mera, kakor je v navadi pri najbolj zaostalih državah na svetu.
Temu nasprotno ne plačujejo-banke navadno nikakšmih obresti na vloge, tako da sprejeti denar prav za prav samo čuvajo. Le vezane vloge se obrestujejo, in sicer po 0,50-2 odst.
Senator je dodal, da italijanske banke ne sledijo vzgledu ameriških, angleških in francoskih bank. ki obrestujejo vloge, in -sicer s— 4,10 odst.
NASPROTUJOČE SI VESTI O LIRI
Italijanski gospodarski listi d0-mnevajo, da ameriški predlog ° prilagoditvi evropskih valut d®' janski kupni moči, ki prav za praV teži k razvrednotenju, ne bo i'-a' del italijanske lire- — »La Vi® Financière« v Parizu pa račun®’ z možnostjo, da bo italijanski l^1 določena nova vrednost (parit®' ta) v dogovoru z Mednarodni0* denarnim skladom. To vest spr®v' lja list v zvezo z ustanovitvi)0
komisije, ki naj bi preučila. vpra' sanje vzporeUlitve zakonov o manji trgovini, deviznem prom®tu in prometom z zlatom. Verjet®9 bo tudi odpravljen uradni sv0-bodni trg devliz.
SOVJETSKA ZVEZA - ITALIJA
Med razpravo o proračunu z® zunanjo trgovino je minister B®r' tone izjavil, da so v trgovinski *?' menjavi med Sovjetsko zvezo 10 Italijo nastopile težave glede P°' ravnave; te so bile odstrani®0®' ko se je Sovjetska zveza odio® la, plačati uvoz iz Italije z izV°” zom 200.000 q žita.
K.M.
Jugoslovanski »milna se dopolnluie
ZMIÌDA II MKI)HI/imill!tll TRGOVINI
Namesto denarja kompliciran kompenzacijski sistem
Dne 4. in 5. julija je bila izvršena v jugoslovanski coni STO zamenjava jugolir v dinarje FLRJ po tečaju 30 dinarjev za 100 jugolir. Dne 6. julija je jugolira prenehala biti zakonito plačilno sredstvo v jugoslovanski coni. — Jugoslavija je dala na razpolago za to zamenjavo 500 milijonov dinarjev na podlagi pogodbe o posojilu, ki je bila sklenjena 1. julija. Istrsko področje vrne posojilo, ko mu bo Italija stavila na razpolago plačilna sredstva v smislu mirovne pogodbe.
Zamenjava je potekala v redu in hitro, čeprav je bilo prebivalstvo obveščeno o ukazu neposredno pred začetkom zamenjave. To dokazuje, da razpolagajo oblasti istrskega okrožja z dobrim finančnim aparatom, ki je lahko izvršil svojo nalogo celo boljše kot v državah, ki ima stare upravne tradicije. Na drugi strani pa dokazuje potek zamenjave, da je sprejelo prebivalstvo z razumevanjem ta ukrep. V vseh mestih je bilo več menjalnic, postavljene so bile tudi v večjih vaseh.
Odlok o zamenjavi ne zadeva metroliro, ki ostane še nadalje plačilno sredstvo na podlagi mirovne pogodbe. To ustvarja abnormalno stanje, da obstojita na zaključenem ekonomskem področju dve zakoniti plačilni sredstvi. Ta situacija je nastala zaradi neizpoljevanja mirovne pogodbe s strani Italije, ki bi morala dati tudi coni B na razpolago plačilna sredstva v lirah in inozemskih devizah.
Gospodarski krogi cone B iz-
Brez trgovine, t. j. brez organiziranega izmenjavanja proizvodov med proizvajalci, si ne bi mogli niti zamisliti visoke človeške kulture in blagostanja. Zato je toliko za posameznika, kolikor za cele narode od neizmerne važnosti, da poleg notranje trgovine razvija in po ceni deluje tudi mednarodna trgovina.
Široka javnost se sploh premalo zanima za gospodarska vprašanja in še najmanj za najvažnejšo vejo družbenega gospodarstva, t. j. za trgovino. Prav je, da se brigamo predvsem za napredek v proizvodnji, ali kaj nam ves ta napredek hasne, ako ne odstranimo zaprek, ki ovirajo trgovino in predvsem izvozno trgovino? Saj vidimo, da morajo tudi najnaprednejše države krčiti delo in zapirati tovarne, ako izvoz ne gre.
Velika kriza mednarodne trgovine traja že 35 let, t. j. od začetka pr -e svetovne vojne.
Kdor je vedel, kako je gospodarsko življenje vsake države z neštevilnimi nitmi povezano z vsemi drugimi državami na svetu, jasno je bilo, da bo vojna brezobzirno potrgala vse te vezi — si ni mogel predstaviti, kako se bodo te zveze po vojni zopet vzpotavile. In res se niso vzpostavile; ker se niso, smo morali pretrpeti še drugo svetovno vojno. Iz istega vzroka nam preti celo tretja, še strašnejša.
Današnja generacija si ne more niti predstaviti, kako gladko se je pred prvo svetovno vojno razvijala mednarodna trgovina, brez vseh izvoznih in uvoznih dovoljenj, brez deviznih krčev, kontingentov, kompenzacij itd.
Izvoznik je prodal domače blago v tisto državo, kjer so mu ga najbolje plačali, fakturo je napisal v domačem denarju, v katerem je tudi prejel plačilo, in kupčija je bila končana.
Prav tako preprosto je bilo tudi poslovanje uvoznikov: kupili so blago v državi, kjer so ga našli najbolj po ceni, faktura jim je bila izstavljena v denarju do-tične države; nato so si poskrbeli po bornem tečaju potrebno množino dotičnega 'nozemskega denarja poravnali s tem denarjem svoj dolg in vsa zadeva je bila rešena.
Denar, ki je bil prej zelo udobno menjalno sredstvo v mednarodni trgovini, pa je zdaj praktično skoraj že popolnoma izgubil to vlogo; dejansko se zdaj vrši mednarodna trgovina po starodavnem načelu: blago za blago, Vse sodobne meddržavne trgovske pogodbe določajo kakšne vrste in množine blaga se bodo menjavale med eno in drugo državo.
Velika Britanija bo n. pr. dobavljala Jugoslaviji poleg raznih surovin, kakor nafto, tudi tkanine in kemične proizvode v zameno za določene vrste jugosl. izvoznih proizvodov. Iz Indije bo Jugosl. uvozila juto, kavo, dišave, bombaž, bombaževina in cigaretni papir. Jugoslavija bo te nabave plačala s kompenzacijami, predvsem z lesom; prve pošiljke jugosl. lesa so že odplule
iz Trsta v Indijo.
Anglija je zahtevala od S.Z. poldrugi milijon ton žita, da bi si prihranila dolarje, s katerimi mora kupovati žito v Kanadi (torej v svojem lastnem dominio-nu!). Sovjetsko žito bi Anglija plačala S.Z. s stroji, katere Kanadi in Z.D.A. ne more prodati. V tem primeru se vidi jasno, kako se hoče posredovalec - denar popolnoma izključiti iz mednarodne trgovine. To je umevno, ako pomislimo, da angleška žena zelo težko pride do para nogavic iz najlona, ker mora angleška industrija najlona delati skoraj izključno za izvoz, da pride do dolarjev.
S.Z. je zamenjala 2.00.000 ton žita za egiptski bombaž; v drugem primeru pa vidimo, da je egiptska vlada prepovedala izvoz 25.00 bal bombaža, ki ga je kupila S.Z., češ da je bil ta bombaž namenjen Cehoslovaški. Egipt bi rajši prodal bombaž neposredno Cehoslovaški za dolarje.
Italija proda za 3.8 milijona dolarjev južnega sadja v zapadno Nemčijo, kateri je dolžna še ta znesek za dobave raznega blaga. Tudi v tem .primeru imamo lep primer direktne izmenjave blaga za blago brez posredovanja denarja. Dolarji igrajo v tej kupčiji le vlogo vrednostne mere. Brezdenarno trgovino opažamo tudi med Italijo in Cehoslovaško, ki je v poslednjih časih skoraj popolnoma prenehala izvažati
svoj les v Italijo; ta izvoz se je naslanjal na kompenzacije (blago za blago). Cehoslovaška je namreč za svoj les zahtevala v zameno surovine, ki pa jih Italija ne more dobaviti.
Tudi glede trgovine s kavo med Trstom in Cehoslovaško se trgovci pritožujejo, da jim je zelo težko sklepati posle, ker ne najdejo kompenzacijskega blaga, ki bi ustrezalo čehoslov. uvoznikom.
Na drugi strani se isti trgovci pritožujejo, da so privatni kompenzacijski posli, zadevajoči nakupovanje kave v Braziliji, precej težki.
Izvoz avstrijskega lesa v S vico se mora boriti z valutnimi odredbami. Tudi lansko leto je bilo mogoče izvoziti komaj polovico predvidenega kontingenta, čeprav bi bila Avstrija za to rada kupila razno, celo ji potrebno švicarsko blago.
Namesto neštevilnih drugih takih primerov, naj bo omenjena le še trgovinska pogodba za izmenjavo čeških strojev, tkanin in drugega potrošnega blaga za albanske surovine.
Zelo značilen za zmedo v mednarodni trgovini pa je še posebno francosko-švicarski trgovinski spor, ki je nastal zaradi kompenzacijskih zaprek, ki so dovedle do tega, da je za nekaj časa popolnoma prenehala trgovina med tema dvema državama. Da bi bolje podkrepili svoje stališče v tem sporu, navajajo Francozi, da so
pristali na uvoz celo t.akšn®ža švicarskega blaga, ki ga prav z® prav niti ne potrebujejo. Po P°' godbi se je namreč Francija 0._ vezala, da bo uvozila za 276 °*.' lijonov švic. frankov blaga *_ Švice, od teh 276 mil. pa da z°a ša vrednost Francozom nepotr® nega blaga kar 100 milijo°° švic. frankov (več nego 15 011 jard lir). Seveda je naprav1 Francija Švici to veliko konc®5^ jo samo zato, da ji je mogla P1 dati prav toliko (za 276 nov švic. fr.) svojega blae . Francozi niso torej prejeli ng_ blago za blago, ampak so za sV je blago prejeli po vrednosti manj kot 2/3 njim potreb°e»g blaga, medtem ko jim je osta skrb, da več nego 1/3 švicarsK ga blaga na novo zamenjajo s k ko drugo državo.	f
Ta franko-švicarski Pr*nlg„ nam zelo jasno predočuje to, v katero je zašla mednaf ^ na trgovina, ko se je vslcd P' _a ma starega denarnega sis*4-morala povrniti k primitivni menjavi »blaga za blago«- ge.
Veletrgovina bi se seveda lela povrniti k razmeram,
no, kar pa ni mogoče zaradi Pra omenjenega definitivi
vladale pred prvo svetovno
-■ nr®*
„e6a sisi®' izi"
kar
poloma starega denarnega e< ma. Zato ni drugega izhoda iz danje zamenjave, nego da ustanovi mednarodna irgovi® r„ centrala, ki naj z enotnim d® ^ jem kupuje izvozno blago držav in pri kateri bi v53*13-^. žava z istim enotnim denari ^ ki ga je prejela od central® ja svoje izvozno blago, nakup0 potrebno ji inozemsko blag°-—od
i
1
<
!
1
f
1
t
l
i
>
c
t
t
1
J
d
Obvestila
Za davkoplačevalce: Obveščamo člane, da lahko do konca tega meseca zaprosijo na pristojni urad za znižanje dohodninskega davka (R. M., B in Cl), v primeru da so se njihovi dohodki iz bodisi katerega koli razloga zmanjšali po zadnji prijavi. Brez navedene prošnje, ki se vlaga na Posebnih obrazcih, se bo dohodninski davek za leto 1950 zaračunal na sedanji osnovi. (Glej pojasnila v Vestniku SGZ »Gospodarstvo« 29.V.1949, št. 44).
Za delodajalce:	Opozarjamo
člane delodajalce, da morajo v teku 15.t.m. ponovno predložiti Uradu za delo seznam nameščenega osebja. Seznam mora biti izpolnjen v dveh prilogah in vsebovali dme, priimek, očetovstvo in funkcijo delojemalca. Podobni seznami se morajo vlagati vsakih 6 mesecev.
Za gostilničarje: Do 18. julija bo od 9. do 12. ure zainteresiranim na razpolago pri občinskem Uradu (ulica Rettori št. 2/III) dodatni seznam II. serije za leto 1949, ki se nanaša na obvezni davek, ki ga morajo plačevati lastniki javnih lokalov v prid ustanove za turizem (Ente per il turismo). Morebitni prizivi se morajo ’ nasloviti na omenjeno ustanovo (Cassa di Risparmio II. nadstr.) najkasneje do 19. julija. <-e so lastniki prenehali ali bodo prenehali z delovanjem, morajo to javiti do konca septembra.
Zakonske določbe
OBČINSKE KOMISIJE ZA IZDAJANJE TRGOVINSKIH DOVOLJENJ
Z ukazom št. 125 (20-VI) so bile razveljavili ene nekatere prej 5-Pe določbe o občinskih komisij alt, ki izdajajo trgovinska dovoljenja ih obrtne knjižnice. Ciane komisije imenujejo župani. Občinska k°rniislija za izdajanje trgovinskih dovoljenj je sestavljena iz d v en Predstavnikov trgovcev, dveh Predstavnikov delojemalcev, coesa predstavnika industrijcev ter
6nega predstavnika Zadružne zveže,
Plače in mezde
Uraidinii list št. 18 (1. julija) vsebuje med drugim določbe c minimalni plači in mezdi nameščen-c®v obratov, kil niso včlanjeni v ^rokovne organizacije: tod J. ju niia 1949):
Barit kavarne' in,podobni obrati: . iače neuradniškega osebja: oseb-® Prve kategorije — prvi barisi aji sladoledar 3.386,09 lir teden-sko. za obrate prve in druge kate-®°rije; osebje II. kategorije — arist in sladoledar 2.822.40 za obrate I. in II. kat. ter 2.069,65 *a obrate III. in IV. kat. osebje II- kategorije — pomožni barisi a'Ii sladoledar odnosno za obrate ■ “n. II. ter III- in IV. kategorije '"65, 60 'in 1-360,80 lir moški roč-delavci 1.663,20 in 1.209,60 ose-za notranie delo in snažilke 209-60 in 982,80.
Restavracije, gostilne in podob-m obrati; mesečne mezde neurad,-tskega osebja odnosno za I in II r III in IV kategorijo obratov: 5p6bie prve kateg.: pirv,i, kuhar ^ '®00 in 18.500 Ilir; osebje druge .	• prvi skladiščnik, prvi kletar,
, ladiščnik in prodajalec v b:i-kuh	in 11,600 lir, kuhar ali
harica odgovorna za kuhinjo i 5°0 in 14.400 liir; osebje III ■ ategOMje: kuhar 13.500 in 12.200, kuhar, drugi ali drugi kletar, po-
»»f£itpomožnl
možni prodajalec v bifeju 9-500 m 8.200 lir, ženska, za notranje delo in snažilka, garderoberka, 6.600 za vise kateg. obratov.; sluge in vratarji do 18 let 2.000 lir- — Osebje ima pravico na dva
Uvozna in izvuzna dovoljenja
Od 28. februarja do 16. aprila t. 1. je V.U. odobrila med drugim naslednja uvozna in izvozna dovoljenja:
Uvoz. Iz Arabije, Mustaki kg
10.000	kave Moka f. št. Iz Madžarske: Buser in Co., živa divjačina lir 1,200.000; Mesinport isto lir 300.000. Iz Jugoslavije: Bratje Ostolidi, silikate, lir 300.000; Mazzolo Igino, ribe v olju 4.320.000; Kmetijska zadruga, modra galica, 2.550.000; Kmetijski konsorcij, isto 7.000.000; Furlani E. isto 2.250.000; Zadruga gostilničarjev, teran 1.500.000; ista vina 975.000; Longanesi E. vino 325.000; D’Ambrosi, isto 325.000; Commerciale Vinicola 325.000; La Vinicola Istriana 325.000; Kmetijski konsorcij 325.000; Bassa 325.000; Quarantotto1 325.000; Veglia A. 325.000; Fortunati F. 325.000; Martincich 325.000; Radin A. 325.000; Strekelj D. 325.000; De Cesco in De Val isto 325.000; Krebel G. 325.000; Simčič M. 325.000; Beltrame 325.000; Orlando B. 325.000; Runco 325.000; Pertot D. 325.000; Stefani I. 325.000; Legovic 325.000; Orlando V. 130.000; Barbo G. 130.000; Gabrieli M. 130.000; Kramer G. 130.000; Krebel R. 130.000; Gri-malda E. 130.000; Grimalda A. 130.000; Bellich M. 130.000; Rosga M. 150.000; Vran V. 150.000; Alca-lay A. jabolka, orehi, 291.500; Zadruga mlekarjev, mleko 1.440.000; Ferfoglia J., mleko, 1.440.000.
Z jugoslovanskega področja 'STO-ja: Gravello G., vino 210.000 lir; Rupena F. isto 1.400.000; GIACAZ P. 210.000; Fortunati F. isto 1.400.000; MikaliS E. isto 175.000; Krebel G. isto 1.400.000; Radin A. isto 1.400.000; D’Ambrosi N. isto 210.000; Ragusin R. isto 210.000; Marzari A. železne podr-tlne 35.000; Zadruga gostilničarjev vino 700.000; Colonnello G. isto 700.000; Calasser isto 210.000; Vinicola Istriana 700.000; SATEVI isto 700.000; Orlando V. 700.000; Cantina Triestina isto 800.000; Olvi G. isto 280.000; Suraci G. isto 350.000; Beltrame L. isto 700.000; Quarantotto isto 700.000; Stefani I. 700.000; Simčič M. 700.000; Beljak A. isto 700.000; Ci-madori A. isto 700.000 Alcalay A. suhe češplje 700.000 lir.
Izvoz. V Jugoslavijo: »Oceanica«, 2000 steklenic Thermos’
1.300.000	lir; Radiosa 65 transformatorjev dol. 3081,50; I. Luin, 1 avtomobil, 1.000.000 lir; Abrami G. tekstilno blago, 1.000.000; Radiosa razni električni in kinematografski material, 1.002.230; S AFE M cevi, razno orodje 4.315, ista aluminijasta posoda 333.200, ista pogonski pasovi 506.6000; Atti, električne žarnice za avtomobile 600.000; Ceria B., nadomestni kosi za kinematografijo,
obroka hrane dnevno. Ce nima hrane, ima pravico na nadomestno dnevno doklado 200 lir.
Za vise navedeno osebje je izredna doklada določena po naslednji razpredelnici:
220.000; Serin, S. ležaji, 347.400; Založništvo tržaškega tiska, časopisi in revije, 1.000.000; Aramy & Pini, material za mikroskopijo 220.000. V jugoslovansko področje STO-ja:	SAFEM žična mreža
168.000; Serri L. razno orodje 244.692, isto vodovodne zaklopke 16.686; Janovšek esenčna olja, mila 400.000; isti kemični proizvodi 717.733; Carpani A., keramika 178.354; Vatta E. morska trava 1.000.000; Alcalay A. južno sadje 2.100.000; Lustio & Bernard, čevljarske potrebščine 100.000; VEGA, pasta za čevlje 300.000; Mocher E., razno tekstilno blago 585.760; Kmetijska zadruga, semena 145.000; Righi E. kalcijev karbonat 210.000; »Giuliana petroli«, rastlinska smola 21.750 lir.
S Cehoslovaško je bil v istem obdobju sklenjen naslednji kompenzacijski posel:	E. Cornell,
sadje in zelenjava proti steklenicam v vrednosti 2.630.000 lir.
Knjige in revije
«Industrijski vestnik», glasilo ministrstva za industrijo LB Slovenije Ljubljana, zv. za maj, prinaša naslednje članke: Dr. Fr. Tretjak «kompleksno planiranje», ing. Jurij Detiček «Nekaj novih nalog naše živilske industrije», A. Bezlaj «O vzdrževanju strojnega parka v predilnicah», ing. Fr. Dolničar «Voda v industriji» in ing. Gvidon Gulič «Ugotovitev toplotnega prevodnega števila v ravnih pregradnih stenah ter ceveh».
»Mali Stočar«, popularni poljo-privredni časopis za peradarstvo i sitno stočarstvo, Zagreb, zv. za junij s članki: Dr. B. Horvat «Pi-ličnjaci i nega piliča», E. Hribar «Izbor i čuvanje jaja za nasad», inž. N. Car «Gospodarska važnost kopuniziranja pijetlova», inž S. Grahovac «O umjetnoj oplodi kod peradi», H. Pavuna «Važnost dje-lovanja kamenčiča n želudeu peradi», inž. D. Sutarič «Njemački šareni orjaški kunič», R. Orban «Poznavanje vune angorskih ku-niča», dr. A. Rako «Izbor koza za raspiod», dr. A. Rohr «Cijepljenje sitne stoke» in inž. M. Balie «Silente dudovog svilca i izvodjenje gusenica».
«ZGODOVINA SOVJETSKEGA NOVINST V A» ho v kratkem izdana v Sovjetski zvezi po napovedi ministra za akademsko izobrazbo S. Kaftanova. Na univerzah v Moskvi, Leningradu, Kijevu in v dru-gih šestih mestih Sovjetske zveze obiskuje institute za žurnalizem 1.410 dijakov. V kratkem bodo odprli še 4 institute za žurnalizem. V Moskvi, Leningradu in Kijevu, bodo odprli posebne vzgojne tečaje za predavatelje na časnikarskih šolah.
Ka'egorije	Moški		Ženske	
	dnevno	mesečno	dnevno	mesečno
Nad 20 let	572	14.872	498	12.948
Od 18 do 20 let	543	14.118	400	10.400
Od 16 do 18 let	429	11.154	360	9.360
Pod 16 let	286	7.436	286	7.436
Vajenci po 18.1.	429	11.154	360	9.360
Razgled po pristanišču
Pred mrtvo sezono
S
«
V	zadnjih 14 dneh se je premeti v tržaškem pristanišču nekolikoi zmanjšal; v pristanišče ni prispelo več toliko ladij kot običajno. Vzrok temu je v glavnem nastopi tako imenovane mrtve sezone, ni pa 'izključeno, da je v skromni! 'meri vplivala tudi stavka mornarjev v Italiji.
V	luko pri Sv. Andreju so priplule naslednje ladje: ameriška ladja »Glyde L- Seavey« (10.000. ton, S. Francisco), ki je iztovorila žito v silosu; španska ladja. »Aristopais« (9.000 ton, Puer.ta Cortez) je izkrcail večjo količino aluminijevega ,oksida iz Kanade, ki je namenjen v Braunau; ameriška ladja »Edison Marinar« (9.000 ton, New York) je iztovorila žito v silosu; italijanska ladja! »Nazario Sauro« (8.000 ton, Benetke) je pripeljal 12.000 vreč kave; ameriška ladij a »Richard J. Hopkins« (9.000 ton, Houston Texas) je iztovorila žito V hangarju; jugoslovanska 9-000-tonska ladja »Kosmai« (dom. prist. Reka) ja prispela zadnje dni junija s tovorom premoga iz Belgije, ki ga je nekaj iztovorila ob molu V, ostanek pa v železarni pri Skednju; potniška ladij a Tržaškega Lloyda »Jeruzalem« (Gerusalemme) je prispela 24. junija ter odplula v Egipt 27. istega meseca z raznim tovorom in z nekaj potnikov; druga ladja Tržaškega Lloyda »Cann.are.gdo« je med drugim ratmim blagom vkrdaia v| glavnem stroje in naprave za neko električno centralo v Indiji (namembno .pristanišče Bombay) ; ameriški ladji »Pvt Francis X. M c Graw« (U.S.A. Array ' Transport) in »Examimer« sta izkrcali razno blago za vojaštvo; ameriška ladja »T.S. Gold« družbe Wesset Duval et Co (10.000 ton, Portland) je iztovorila s posredovanjem tukajšnje vtrdfce Sofia-nopulo večjo količino nerafiniranega sladkorja v vrečah po 150 kg. naravnost v železniške vagone. Sladkor je namenjen v Ot-takring pri Dunaju.
Italijanska laldja »Città di Brindisi« (6.000 ton, Brindisi) je zapustila luko z večjim tovorom! novih avtomobilov znane češkoslovaške tovarne Skoda, namenjenih v Albanijo. Angleška 19.000-toniska ladja »President Freto-riu.3« je ob molu V iztovorila pre-Imoig. Norveška, ladja »Naddodd« (5.000 ton, Bergen) je natovorila les; italijanski ladji »Siculo« (4.000 ton, Neapelj) in »Giovanni Bottiglieri« (3-000 ton, Torre del Greco) sta v krcaili les, namenjen v Grčijo in Turčijo.. Grška ladja »Paulos G.« (2.000 k>n, Pirej) je zapustila luko g tovorom lesa, namenjenega v Pirej.
V	teku tedna so priplule še naslednje ameriške ladje: »Charles Paddbck« (9.000 ton, Lo? A.nge-les) družbe Stevenson Line, ki je izkrcal razno blago; »Lowngdale« (10.000 ton, Fort'and Oregon) ie izkrcala žito v silosu ter »William; K. Kendrick« (10.000 ton, Wil-mington s tovorom katrana, in' železniških pragov za avstrijske železnice.
V	stari luki smo zabeležili angleško ladjo 8.000-tonsko ladjo. »Richard Borchard« (London), ki. je iztovorila zaboje raznih kon-serv; italijanski ladji »Avionia« (5.000 ton, Neapelj) in »S- Antonio« (6.000 ton, Genova), ki sta. 'izkrcali razno blago; italijansko ladjo »Anna Capano« (5-000 ton, Torre del Greco), ki je po vkrcavanju lesa v luki pri Sv. Andreju izpopolnila svoj tovor v Stari luki ter je med drugim lesom natovorila tudi večjo količino deščic, namenjeno v Grčijo za izdelovanje zabojev za suho grozdje. Jugoslovanska ladja »Vis« (8-000
ton, Reka), je iztovorila večjo količino bombaža iz Aleksandrije za Avstrijo, medtem ko ie manjša italijanska ladja »Mtseno« (4.000 ton, Neapelj) odplula v luko pri Sv. Andreju zaradi iz-.popdlniiitve 'svojega tovora lesa-
D.
» **
KOLIKO STANE IZLET V ŠVICO?
»The Blue Devile, glasilo Trusita (Triesile United States Troops) je napovedalo 10-dnevni izlet za: ameriške vojake iz Trsta, v Švico (Lugano, Luzern. Curih, Bern, Lausanne in Stressa). Vsak turist plača 89 dolarjev- V Svici bo menjal dolarje po tečaju 23,4 dol. za 100 švicarskih frankov. V Italijanskih lirah bo izlet stal 55.180 lir, računajoč dolar po tečaju 620 lir za en dolar.
Obvezni prazniki
na STO-ju
ZVU preučuje vprašanje priznanja obveznih praznikov na Svobodnem tržaškem ozemlju. Vprašanje ni samo političnega pomena, temveč tudi gospodarsko-so-cialnega; satj se delo opravljeno na dan obveznega praznika mora plačati po mnogo višji tarifi.
Pobudo iza načelno preučitev vsega vprašanja je dala objava italijanskega zakona z dne 29. V-1949., ki določa obvezne praznike v Italiji. Za ■ blaginj o Tržačanov se tudi v tem primeru silno vnema videmski list »Messaggero Veneto« (28. VI.), ki napadaj nekega doktorja v bančnem oddelku ZVU, ki ie bil kandidat »Tržaškega bloka« n al listi dr.'. Stocca in ki se je drznil v svojem referatu predložiti drugačne državne praznike na Svobodnem tržaškem ozemlju, kakor so v vie-ljav.i v Italijanski republiki. Ta doktor predlaga naslednje izpre-memfoe:
1.	namesto dirieva proglasitve, republike v Italiji (2. VI.) naj Trst obhaja kot praznik 15. september (dan uveljavljenja mirovne pogodbe in konstituiranja! STO-ja);
2.	namesto premirja med Italijo. in Avstrijo (4. XI.) naj se v Trstu praznuje god Sv. Justa, tržaškega patrona (3. XI.);
3.	namesto praznika obletnice sprave med Italijo in Vatikanom) (10. II.) naj se proslavi dan podpisa mirovne pogodbe z Italije) (10- 11.), s katero je bilo ustanovljeno STO;
4.	namesto dneva vstaje v Neaplju (28. XI.) naj se v Trstu proslavi 30. april kot dan vstaje tržaškega ljudstvi proti Nemcem) in Mussolinijevi Italiji.
»Messaggero Veneto« se zgraža (pač kot list, ki Izhaja " Italiji), da je ta predlog že odšel iz finančnega oddelka ZVU v upravnega- — Nič boli naravnega, da državljani STO-ja obhajajo praznike, ki so jim ljubi, m da si praznike bodo dajali diktirati od dirugih držav. Pri vsej zadevi pa je najbolj značilna okolnc.st da so italijanski listi tako dobro obveščeni o čisto notranjih zadevah ZVU .in aktih povieui zaupne narave in da se tuji listi upajo osebno napadati refe-ente ZV J kot avtorje zakonskih predlogov, še preden so bili sploh objavljeni.
REPUBBLICA ITALIANA - TLT _ Poštna uprava Svobodnega tržaškega ozemlja uporablja obraz-
L’Avrisatove Marittimo za STO
»L’Avvisatore Marittimo«, dnevno glasilo Združenja genoveških' špediterjev in Ligurskega združenja Za zunanjo trgovino (2. julija), se v dolgem članku »Tržaško svobodno pristanišče« bavi s predlogom, ki ga je iznesel dr. Balestra na shodu »Tržaškega! bloka neodvisnežev«, da se namreč Trst proglasi za svobodno pristanišče (mesto brez uvoznih in, izvoznih carin). List je mnenja, da zasluži predlog dr- Balestre, da se v Trstu proglasi svobodno pristanišče, kakor je bilo do leta 1896, vse upoštevanje, ker je današnji položaj Trsta kot svobodnega ozemlja drugačen, kakor je bil v okviru Italije. Koristi Trsta! kot svobodnega ozemlja bodo vsekakor bolje zavarovane kakor n okviru Italije, ki razpolaga že itak z mnogimi pristanišči. List priznava, da je bil Trst pod Italijo prisiljen životariti in prosjačiti rimske vlade za finančno pomoč dvomljive vrednosti-
ce„ ki so v veljavi v Italiji, in sicer z glavo »Repubblica Italiana-Ammmistrazione delle Poste e delle Telecomunicazioni. Le v kotu je udarjen prav skromno žig TLT (Territorio Libero da Trieste). — Prav tako so bile izdane oib tržaških volitvah posebne znamke z napisom »Poste Italiane«. — Naša poštna uprava je nato udarila čez »Poste Italiane« svoj žig A-M.G. Svobodnim tržaškim državljanom je vsa zadeva' nekoliko čudna. Dokler ie šlo za uporabo starih italijanskih tiskovin, se je dalo takšino ravnanje razlagati s potrebo štednje. Ko pa gre za nove, odpadle ta razlog in ie treba iskati samo političnega.
Posojila VU
srednji in mali industriji
V prvem polletju 1949 ie V.U. odobrila 142,3 milijona lir posojil .srednji in mali industriji fc rednih proračunskih sredstev. Posojilo je prijelo 18 podjetij in sicer: 1 kamnolom v Nabrežini, 2 avtobusni podjetji, turistična agencija, 2 elektrotehnični delavnici, tovarna konserviranega blaga, 2 gradbeni podjetji, delavnica navtičnega materiala, steklarna, livarna, ribiška industrija, tovarna pijač in 2 mizarski podjetji. Zdaj preučujejo še 40 prošenj za posojila v drugi polovici leta v znesku 200 milijonov. **
23. junija je v Nabrežini pričela delovati nova stalna apnenica, ki bo z dvemil pečmi lahko proizvajala dnevno okrog 130 stotov apna s čistoto 98%. Ko bodo prižgali še tretjo peč, se bo proizvodnja podvojila. Doslej je znašal uvoz apna in cementa iz Italije 20—40 tisoč ton mesečno,
Našim naročnikom in čitateliem v Jugoslaviji
ADIT - Agencija demokratičnega inozemskega tiska v Ljubljani, ki je prevzela zastopstvo tržaškega tiska ter zbira tudi naročnino za «Gospodarstvo», ima zdaj tekoči račun pri KOMUNALNI BANKI v LJUBLJANI in sicer pod naslednjo oznako in številko :
Agencija inozemskega demokratičnega tiska — Ljubljana 6-1-90603-7.
ci0, Sni do leta 1600 se v starih arnentih govori le o dveh va-Lo u SPodnji okolici: Ščedna in ria Jer, povsod drugod naletimo Po raZs^resene naselbine. Lonjersk iz	so navedeni v spiskih.
pa 'et 1647. im 1773., ščedenjski $t fr v poslednjem. Po mnogo-frf. 1 mosti istoimenskih rodbin (n. l3 c.	Sancinov v Sčedni ni
skle0'kov v Lonjerju) pa se' du.
Pati, da so bili slovenski kmet let 2e stoletja pred omenjenima, j lc»% v spodnji okolici-t>odeies že L 1367. škof Antoni ceu R okraj lonjerskih Sloven-g^../»degli Schiavi di Longeva«) j, s emu škofu Mainhardk še f decembra 1256. pa je ka 1 kapitelj trždški izročil ne-h^ia zemljišča v obdelovanje
tjjrf	bratoma Plesku
it. . eiu »de Selvoliai«
ini
(t. jt iz bratom Martinu, Rupu
°cianu »de Scivola« in Ivanu ^°be el*u°ta«. V dokumentih iz te Se namreč niso še navajali Pati;) j t® Otov o nišo še bili v na-b^k- in so bili navedeni kmetje l7 73°)ne Predniki pozneje (l. tie-n ■ nay edemih Sancinov, Go* U xn Flegov.
Gospodarski položaj tržaških Slovencev v preteklosti
Slovenska posest v spodnji okolici
Gospodarski pogoji, pod katerimi so imenovani prevzeli v obdelovanje cerkvena zemljišča, so bili; 1) nasaditi so morali v roku petih let zadevna zemljišča s trtami in oljkami, 2) začeti takoj oddajati stolnemu kapitlju desetino vseh, pridelkov, 3) povrniti po preteku petih let polovico nasajenih vinogradov kapitlju, 4) oddajati od. ostale jim polovice stoletnemu kapitlju za vekomaj desetino vsakoletnih pridelkov:
Pri tej priliki bodi omenjeno, da se v starih pergamentih, ki so se ohranili v kapiteljskem arhivu, začenjajo pojavljati tu pa' tam/ priimki šele 21. apr. 1224., na pergamentu št. XX tega datuma so omenjeni naslednji kmetje: Martin Matncola (današnji Mokole), Krešencij Mancola, Dominik Si-nec, Dominik Pentech (Petek, staroslovenski Pentek) in Dominik Gontero (današnji Gantar). Torej samo slovenski priimki, drugih ni: V prvem dokumentu, z dne 7. avgusta 1114. so samo krstna imena: Natalija; Orsa in Dinja, ki so gotovo tri sestre, ker so prodale skupno posestvo- Da
je Dinja slovensko ime, je jasno. Orsa je gotovo bila Urša; ko bi bila Italijanka', bi jo bili imenovali Orsola, ne pa Orsa. Poleg Dinje in Urše pa je brez dvoma tudi tretja sestra, Natalija Slovenka.
Po tem kratkem ,sprehodu v srednji vek, povrnimo se k znanim spiskom iz Montanelli-jeve knjige. Lonjerski posestniki l. 1647.: Cok-ov 7, Zafarana 2 in ena vdova Rudeirca; L 1773.: Čokov 13, 3 Lavrenčiči, 3 Pečarji, 2 Boro-mime, 1 Cindra, 1 Afrič, 1 Gombač. — En Taučer je bil l. 1647. tudi v Lipici.
Ščedenjski posestniki l. 1773.: Sancin 21, Godena 16 (poleg teh še 4 mandrijarji Godena na Vr-deli), Piego 11, Merlak 6, Suman 4, po eden Srebernik, Žagar, Baudaš, Kosmač in Pregare. Zadnja dva sta tudi v spisku posestnikov »mandrij«, Baudaš pa kot najemnik mandrije v Ccurboli.
Slednjič še en spisek mandri-jarjev, t. j. kmetov, ki so kot najemniki obdelovali mandrije, iz leta 1773. po abecednem redu: Ambrož -Marija Magdalena, Benčič - Rocol, Bjekar (6) Marija) Magdalena, Breščak - Greta, Bre-netič - Skorklja, Brus - Barkov-Ije, Katalan - Rocol, Černigoj -1 1/rdela, 1 Čarbola, Dugan - Krdela, Ferfila - Skorklja.
Ferluga - 3 Greta, 2 Rojan, 2. Skorklj’a: 5 Kolonj\a; Francin -Garbala, Gerdol * 3 Rocol, Ger-dolič - Rocol, Gerlanc - Skorklja, Glavina - Rocol, Godena - 4 Krdela, Gorjanc - Rocol, Gropajc -1 Skorklja, 2 Kndčla, Guštin * Skorklja, Hreščak - 1 Skorklja, 1 Kolon ja, 1 Rocol, Hrovatin - Ko-lonja, Hvalež - Marija Magdalena, Jurkič 1 Krdela, Klun - 2 Rocol, Kobec * 1 Čarbola, 1 Marija Magdalena.
Kocjančič - 6 Skorklja in Vr-dečb. Koprivec - ^Garbala, Ku-
ret - Kolonja, Lovrenčič - 4 Marija Magdalena, Malalan - 1 Rojan,
1	Čarbola, Marc — 1 Vrdela Roc., Martelanc - 2 Barkovlje, Martinec - Rocol, Maver 4 1 Garbale,
2	Marija Magdalena, Mejak -Greta, Metež - Marija Magd-, Milič - Vrdela, Milkcurič - Skorklja, Mohorčič - Rocol, Mozetič - Rojan, Možina - Skorklja, Pečar -
1	Vrdela, 1 Rocol, Pegan - Čarbola,
Pertot - 6 Barkovlje, 4 Greta:
2	Rocol, Pipan - Barkovlje, Pirjevec - Kolonja, Piščanc - Vrdela; Požar - Rocol, Pregare - 1 Greta, 1 Rocol, Purič - 1 Rocol, 1 Čar-bole, Rončelj - 4 Kolonja, Rosa -Garbale, Sčilan - Rocol, Ser sic -Skorklja, Sferca - 1 Greta, 1 Rojan, Škof - Rojan, Sorč - Rojan, Sosič - Skorklja 1 Vrdela, Ste* bel - Rocol, Sternad - 1 Barkovlje| 1 Skorklja, Stopar - 2 Marija1 Magdalena, Šušteršič - Skorklja, Švigelj - Skorklja, Taučer - 1' Skorklja, 2 Rocol, Umek -Skorklja, Vatovec - 2 Vrdela, Vekjet - 8 Marija Magdalena, Višnjeve c - 2 Rocol, 1 Čarbola,
Vodopivec - 2 Barkovlje, Zu-lialn h Skorklja, Žagar - 1 Rocol,
1	Marija Magdalena, Žigon - po' eden v Barkovljah, Greti, Roco-lu; Žnidarčič - Barkovlje, Žvab -
2	Marija Magdalena.
Iz tega spiska je razvidno, dcù so se slovenski mandrijarji pozneje naselili v spodnjo okolica (kar seveda ne velja za neodvisne ščedenjske in lonjerske posestnike); nego posestniki v zgornji in spodnji okolici, ter, sodeč po zelai raznovrstnih priimkih, da so prišli iz raznih slovenskih vasi.
Vsebina vseh treh člankov p a) nam dokazuje: prvič, da zgodovina ne pozna v tržaški okolici drugega' naroda nego Slovence^ in drugič, da so naši predniki trdo delali in z obdelovanjeml zemlje hranili ne le svoje lastne družine, temveč tudi mestno gospodo, ki jih je v zahvalo za to zaničevala in jih še danes prezir0. Med temi meščani je danes žali-bog tudi mnogo poitalijančenih potomcev v navedenih spiskih o-menjenih slovenskih kmetov.

Po gradbeni zadrugi do stanovanja
Katera pot je danes prava ?
Kakor smo že objavili, predvideva ukaz ZVU št. 117 predpise o državnih- prispevkih za gradnjo stanovanjskih hiš, ki jih bodo gradile javne ustanove, pokrajina. občine, zadruge nameščencev teh ustanov ter zadruge oseb, ki pripadajo trgovinskim in industrijskim podjetjem. Neglede -na gradnje, kii jiih .imajo v načrtu V okviru navedenega zakona javne ustanove, smo se pozanimali, kakšen odmev so imele te določbe na področju zadružnega delovanja.
Zadruge za gradnjo stanovanj so se pričele ustanavljati že v začetku leta 1949, to je mnogo pred objavo omenjenega zakona. Najmočneje so pri ustanavljanju teh zadrug zastopani uradniki velikih kreditnih zavodov: Banca D'Italia. Banco di Napoli, Credilo Italiano, Tržaška hra-niinica, Banco di Sicilia ter Banca Commerciale. Državni nameščenci. so med prvimi obnovili tozadevno zadružno ustanovo, ki je po številu verjetno najmočnejša. Veliko zanimanje za zgraditev lastnega stanovanja je opaziti pri učiteljstvu in profesorjih. V ta namen so se združili v lastno organizacijo učitelji osnovnih šol, stalni profesorji srednjih šol, profesorji z nestalno namestitvijo, ter univerzitetni asistenti. Nadalje so ustanovili lastno zadrugo nameščenci Urada za delo. Med nameščenci poldržavnih ustanov je treba omeniti zadrugo Zavoda za socialno skrbstvo. Zavoda za nezgode na delu, Bolniške blagajne ter obeh bolniških blagajn pomorščakov. Zadružno pot za gradnjo, stanovanj so si izbrali tudi nameščenci Tržaškega Lloyda ter paroplovne družbe Adriatica. Lastno zadrugo pa so zasnovali nameščenci tržaške občine, posebej pa nameščenci občinske ustanove za socialne podpore. Upokojeni častniki italijanske vojske so ustanovili zadrugo in jo registrirali pod imenom »Tergeste«.
Omenjene zadruge delujejo na področju tržaške občine, ena pa je bila ustanovljena v Miljah (»Borgolauro«) menda na pobudo tamkajšnje socialistične stranke. Gre za 24 zadrug, v kolikor pa smo obveščeni je v teku registracija mnogo drugih podobnih ustanov. Doslej je postavilo svojo kandidaturo za zadružno gradnjo stanovanj najmanj 1000 interesentov.
Kakšen je spričo velikega zanimanja stvarni gradbeni program na podlagi določb, ki jih vsebuje ukaz št. 117? V proračunskih obvestilih Vojaške uprave je bilo v začetku leta govora o gradnji 480 stanovanj. Prošnje in načrte, ki so jih predložile javne ustanove in zadruge preučuje Vojaška uprava prav te dni. Verjetno bo tudi kmalu določen vrstni red gradbenega delovanja v korist enega ali drugega prosilca. Ker imajo javne ustanove prednost pred zadrugami, ni težko predvidevati, da bodo prav te prišle najprej na vrsto. Za ostale zadruge ne določa zakon nobenega merila, po katerem naj bi se določale. Zaradi tega ni niti gotovo, da bodo prišli do stanovanja v prvi vrsti tisti, ki so ga najbolj potrebni. Naj omenimo v tem pogledu dejstvo, da so doslej ustanovili take zadruge izključno uradniški sloji večjih mestnih zavodov, ker so pač imeli za to najboljše pogoje kakor veliko število uslužbencev, zagotovitev podpore podjetja, povezano z oblastmi itd. Poudariti je med drugim, da ni v zgc»-raj navedenem seznamu nobene zadružne organizacije za gradnjo stanovanj iz vrst nameščencev velikih industrijskih in trgovinskih podjetij, kakor tudi ne srednje in male industrije ter trgovine, kjer je ustanavljanje
zadrug iz mnogih razlogov mnogo težje.
Ta pobuda je pokazala potrebo, da se dejavnost za gradnjo stanovanjskih hiš smotrno poveže z namenom, da se hi doseglo sodelovanje med državo, javnimi Ustanovami, zadrugami in zasebniki, v kolikor gre za obnovo po vojni poškodovanih zgradb.. Stvarno nimajo danes gradbene zadruge nobene zanesljive osnove za Uspešno dettovamje; menimo, da si mnogi zadružniki ustvarjajo prevelike iluzije o uspehih začete akcij e. Naj šibkejša stran sistema državnih prispevkov in podpor pa je prii nas v tem, da se po navadil z ugodnostnimi in olajšavami okoristijo prosilci, kii so gospo-
darsko močnejši in se zaradi socialnega položaja laže uveljavljajo naipram «hlastnim in upravnim organom.
Drobitev gradbene dejavnosti prii projektiranju in izvajanju del povzroča brez dvoma mnogo večje stroške in izigiubo dragocenih sil v primeri s širšimi oblikami gradbene organizacije. Navedeni razlogi hi ob sedanjih okoliščinah, narekovali nujnost, da bi se de-javn|oist ' izia !zgradm|jo. 'stanovajnij-ji ,skih hiš za zdaj naleteli j evala v državni režiji. Država si je že itak po ukazu št. 117 naložila > 50% stroškov za nakup zemljišč in z,a, gradnjo, ostalih 50% investicij pa finansira z dolgoročnimi posojili pio nizkih obrestih.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel)..........189.
Koruza „	„	„	„	.
NEW YORK Bombaž (st. dol. za funt) .. .
Baker	„	„
Cin	„	„	„	...
Svinec „ „	„	---
Cink	„	„	„	...
Aiummij	„	„	„
Nikel	„	„
Krom (dol.
za tono)
-Z
Baker
Baker
Svinec
Antimon
LONDON
(f. šter. za d. tono).
a ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) „ „Zagora“ I. „	„	)
SANTOS
Kava Santos D (kruzarjev za 10 kg)....
Mednaroda tržišča potekajo v. znamenju negotovosti. Pozornost vzbuja zlasti položaj ameriških tržišč surovin svetovne važnosti. Čeprav ni opaziti pojavov nenadnih izprememb, se indeksi cen, Zaposlitve in proizvodnje nagibajo navzdol; so pa tudi nekaterei izjeme, na pr. v avtomobilski industriji, Vsekakor p a ■ kažejo v zadnjih tednih tržišča Surovin znake nekoliko večje stalnosti.
Kupci so še vedno zelo previdni in omejujejo svoje nakupe né najnujnejše potrebe kljub ugodnim ponudbam.
2/Vi	18/VI	2/VI I
.189.—	194,—	194,—
.129,—	131.—	135.5
. 33.35	33.6«	32.98
. 17.50	16 62	16.12
.103.—	103,—	103 —
. 12,—	12 —	12.—
. 10.75	0,-	9.-
. 17,-	17,—	17.—
. 40,—	40,-	40 —
. 40,—	39.41	40,-
. 82,—	81.—	81,—
. .130.—	117.50	117.50
..126.50	114,—	114,—
.. 83.50	83.50	83.50
. .200 —	200,—	200.—
.. 88.73	87.90	90.--
.. 51.—	48 55	50,-
. 98.40	98.90	101.—
ŽITARICE
Od konca leta 1947 do srede 1949 je pšenica na svetovnih tržiščih pocenila za okrog 30%, kor ruza pa skoraj za 50%. V zadnjih časih so se na svetovnih tržiščih cene žitaric v glavnem ustalile, občutna pocenitev je nastopile, le v znanem kanadskem žitnem središču Winnipegu. Glede letošnjega pridelka žitaric ni še točnih podatkov, vendar se na splošno pričakuje dobra letina. ZDA bodo verjetno pridelale nad 1 milijardo bušlov pšenice. Suša je zajela južnoafriške ter kanadske žitne kulture. Dobro letino pričakuj e-jo v Avstraliji, Indiji ter Severni Afriki. V zap>adni Evropi bo zaradi vremenskih prilik donos žitaric zaostal za količino, ki so1 jo do nedavnega plred vide vali. Nekoliko nadpovprečni pridelek pričakujejo v vzhodni Evropi. Značilno je dejstvo, da SZ izvaža tik pred setvijo znatne količine pšenice in ostalih žitaric.
Vlada ZDA je odpravila državni monopol pri izvozu pšenice, razen za pošiljke na zasedena področja, med drugim na STO. Za pšenično moko (in za ostale žitarice se bodo odslej inozemski kupci lahko obračali do državnih ali zasebnih izvoznikov. Menijo, da so v ZDA storili te u-krepe za Olajšanje izvoznih poslov iin za omejitev domače nad-p-rodukcije. Od 1. VII. 1948 do
30. VI- 49. so ZDA izvozile skupno 185 milijonov stotov žitaric.
MESO
Po približnih cenitvah je bila svetovna proizvodnja mesa v letu 1948 za skoraj i% * Lija kakor prejšnje leto in za 4% nižja kakor v povprečju 1931 —38. Nazadovanje proizvodnje mesa, ki je zajela skoro vise dežele sveta, razen SZ (in Južno Afriko, pripisujejo slabi razpoložljivosti s krmo.
KOVINE
Cene kovin na svetovnih tržiščih so ostale za zdaj neizpreme-njene. Glede svinca ne izključujejo opazovalci zmerne podražitve, zlasti če bo vlada ZDA zopet plriičela s 'Strateškimi nakupi. Baker je ohranil stare cene. Poročajo, da bodo ZDA do 30. junija 1950 nakupile v strateške namene 140___150 tisoč ton te kovine.
Šibkejša je trgovina s cinkom, čeprav je ta ohranil prejšnje kvotacije. Glede evropskih tržišč je omeniti pocenitev belgijskih kovin: notiranje cene bakra so se v Belgiji znižale od 17,45 na 16,50 frankov za kg, cene cinka pa od 10,65 na 9,70 fr.
Po dolgih pogajanjih bo SZ nabavila Avstraliji 1000 ton mangana.
GNOJILA
Na svetu še primanjkuje umetnih gnojil. Lani je svetovni pri-manjklaj umetnih gnojil znašal 1,1 milijona ton, letos- pa se bb verjetno znižal na 900.000 ton. Mednarodna organizacija za poljedelstvo preučuje možnost, da bi uporabili aiti za proizvodnjo gnojil naravne pline petrolejskih, vrelcev pri Dharnau1 v Sandijevi Arabiji- Ti plini, ki se sedaj po nepotrebnem izgubljajo bi lahkoi omogočili proizvodnjo 800.000 ton amonijevega sulfata na leto. S tem bi se popolnoma krnila potreba po dušičnih gnojilih. Lanska svetovna potrošnja dušičnih gnojil je znašala 4,8 milijonov ton; predlanska pa 3,65 milijona ton.
]B O ]R
VALUTE V MILANU
2E A
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Funt šterling
Napoleon
Dolar
Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato
24. VI.	7. VIL	Min.	Maks.		24. Vi.	7. VII	Min.	Maks.
8.000	8.100	8.000	8.150	Južna železnica	2.050	2.130	1.920	2.130
6.500	6.550	6.450	6.600	Splošne zavarov.	5.950	5.920	5.880	6.060
605	615	605	620	Assicuratrice	875	920	870	920
170	17 Ì	170	174	Riun. Adr. Sic.	1.750	1.750	1.740	1.830
153	154	153	156	Jerolimič ’	2.065	2.240	2.040	2.065
1.750	1.725	1.725	1.775	«Istra-Trst»	580	580	580	580
23	24	23	24	«Lošinj»	8.000	8.000	8.000	8.000
990	1000	990	1.010	Martinolič	1.700	1.700	1.700	1.700
ZDA
Anglija
Francija
Italija
Avstrija
Čehoslovaška
BANKOVCI V ZURICHU
dne 5. julija 1949
Premuda Tripkovič Openski tram. Tržaški tram.
3.565
7.600
1.010
580
3.565
7.600
1.010
580
3.565
7.600
1.010
580
3.565
7.600
1.010
580
3,97	Belgija	6,70	Terni	338	332	322	339
11,80	Holandska	105 —	ILVA	257	253	250	257
2,01	Švedska	75—	Zdr. jad. ladjedel.	248	248	248	248
0,66	Izrael	9,25	Ampelea Arrigoni	300	300	300	300
15,- 1.50	Španija Argentina	10,25 43—		320	320	320	320
Tržne cene na tukajšnjem in bližnjih trgih ne beležijo v zadnjih dveh tednih znatnejših izprememb. Blagovni promet je zelo omejen in ni zdaj znakov izboljšanja. Vznemirljiva postajni tendenca neizpolnjevanj plačilnih obveznosti. Vrednost meničnih protestov je v preteklem maju narasla v Trstu na 26,2 milijona Ur. Večje scote zapadlih menic se nanašajo predvsem na: trgovce, medtem ko narašča število meničnih tečajov; ki se nanašajo na obveznosti pri nakupili, na obroke. Glavna skrb trgovine je postala v sedanjem obdobju obnova inventarja in s tem v zvezi iznebitev starih zalog. Značilne so v tem pogledu sezonske! razprodaje, ki so se letos pojavile že mnogo pred časom, ki j e z.i to običajen.
ŽITARICE
Kvotacije pšenice novega pridelka so se ustalile na bližnjih tržiščih na okrog 7 tisoč lir za stot. Precej krepke cene je ohranila koruza. Glede ostalih žitaric ni s večjih izprememb. Tržaški trg je navezan za zdaj skoraj izključno na ameriški uvoz, zaradi tega se tržaški trgovci zanimajo za italijanska tržišča žitaric le v kolikor se na teh odraža indeks splošnega tržnega položaja na področju kmetijskih proizvodov. Značilno je v tem pogledu, da je italijanska vlada določila za obvezni odkup pšenice ceno 6.250 lir za stot, t. j. isto- ceno kakor lani. Proizvajalci so prodajali med letom proste presežke pridelka po- 8.500 - 9.000 lir za stot. Letos je položaj drugačen zaradi pocenitve pšenice na mednarodnih tržiščih. Tako je n. pr. lani uvožena pšenica stala 6000 lir (le 250 lir manj kakor domača). Ker pa so stroški za biro-kratični postopek obveznega odkupa dosegli ogromno vsoto 35-40 milijard lir, je bila italijanska vlada prisiljena prodajati tako domače kakor uvoženo pšenico pc 7.800, nozneje pa po 7.400 lir za stot. Letos se je cena uvožene pšenice znižala na 4.500 lir; s tem je ta cena za 1700 lir nižja od uradne cene za obvezni odkup. Na tej podlagi .bodo lahko določili, kakor računajo, novo prodajno ceno na 6.250 lir, ker bo italijanska vlada na ceni uvožene pšenice (20-25 milijonov stotov) lahko prihranila 35-40 mili-
Avtopodjeije S. TAR.-01
Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan
Avtobusna postaja Trst - Biljaternica št. 3 - tel, 5125
Potniške proge z avtobusi :
ODHOD IZ TRSTA ob delavnikih: v Reko ob 7.00 v Ljubljano—Postojno ob 7 00 v Portorož—Piran ob 1 2.30 in ob 19.45
v Koper ob 12.30 in 19.45 PRIHOD V TRST ob delavnikih: z Reke ob 18.00
iz Ljubljane—Postojne ob 18.30 iz Portoroža—Pirana ob 9.00 in ob 18.45
iz Kopra ob 9.00 in 18.45
Proga Koper—Sežana
in obratno
Odhodi iz Kopra ob 8.10 in ob 24.05
Prihodi v Koper ob 17.30 in ob 24.00 cca
Odhodi iz Sežane ob 14.00 in ob 21.30
Prihodi v Sežano ob 10.30 V Divači ima avtobus te-Ie proge zvezo z vlakom za in iz Ljubljane in sicer : ob 10.30 iz Divače za Ljubljano — ob 15.00 v Divači iz Ljubljane — ob 22.00 v Divači iz Ljubljane — ob 3.35 oziroma ob 3.37 brzovlak ki pride v Divačo iz Ljubljane in ki odpotuje iz Divače za Ljubljano.
Nočna proga Koper-Divača Iz Divače ob 1.30 Iz Kopra ob 3.30
PROGA TRST-PIRAN Od 1. 7. 1949
Odhod iz Trsta (Autobusna postaja): 6.12, —.45, 1630, 20.— (ob delavnikih)
Prihod v Trst: 7.45, 9.45, 19.—, 20.— (ob delavnikih)
Nedeljski urnik ; odhod iz Trsta : 8.— ; prihod v Trst: 19.30. PROGA TRST-SV. NIKOLAJ
Odhod iz Trsta (ob delavnikih) : (Autobusna postaja) : 8.30 ; prihod v Trst: 13.45.
Odhod iz Trsta (ob praznikih) : 8.-in 13.30; prihod v Trst: 13.15 in 19.45.
jard lir za kritje navedenih stroškov obveznega odkupa. Cene v prosti prodaji se bodo verjetno zelo približale uradni ceni, nekateri opazovalci pa celo menijo, da bo cena žita na prostem trgu nižja od uradne cene.
ŽIVINA
Ponudba' živine je še vedno precejšnja zaradi nedovoljne razpoložljivosti s krmo. Tendenca šibkih cen se zaradi tega nadaljuje. Zadnje kvotacije na nekaterih tržiščih so- naslednje:
Rovigo, za kg žive teže: voli 260—280: krave 260—280 lir; krave II 200—220; teleta 410—430; biki 240—260 lir; pitani prašiči 240—250; prašički 230—240.
Modena: voli 320—340; voli II 260—290; voli in krave III 180— 210: biki 290—330.
VINO
Vinski trg beleži le neznatne izpremembe. Ponudba slabšega vina je še vedno zelo visoka. Krepkejše cene je beležiti pri kupodraji boljših vrst vinskega izdelka.
V	Trstu in na bližnjih tržiščih v Benečiji so zadnje kvotacije naslednje: apuljsko vino 14—15 stop. 530—540 lir; bela sicilijanska vina 14—15 stop. 530—540 lir za hi stop; Bardolino 530—580 za
9—	10 stop. 3400—3800 lir za hi. hi stop; v Toskani: običajna vina
10—	11 stop. 3800—5000;	11—12
5000—6000; nad 12 stop. 6500 lir; fina vina 11—12 stop. 6000—7000 lir:	12—13	7000—8000;	13—14
Stop. 8000—9500 lir.
RAZNA ŽIVILA V TRSTU
Franco skladišče na debelo: olivno olje 550—600 lir; semensko olje 390—410 za kg; testenine 130—140; pšenična moka 85— 90; koruzna moka 45—74; običajni riž 107—112 lir za kg.
GORIVA
V	Trstu fco postaja: oglje 2800 —2900 lir za stot; drva 850; koks 2000; metalurgični koks 40—70 mm in nad 70 mm 2200—2300, od 20 do 40 mm 2250—2350 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
Opaža se večja ponudba masla, ki je tudi v Trstu izgubilo na ceni. Naraščanje cene trdih sirov, zlasti parmezana, se je ustavilo. Za primerjavo navajamo naslednje cene:
Maslo: v Veroni 680 lir za kg, v Piacenzi 690—710, v Modeni 665 lir; parmezan:	v osrednji
Italiji, proizvodnja 1947	1500—
1550 lir, proizvodnja 1948 1100— 1150 lir za kg.
LES
Na krajevnem lesnem tržišču
ni novosti- Posli z inozemstvom-;, se nadaljujejo zadovoljivo.
Zaradi zmanjšanega uvoza, se ce na italijanskega domačega lesa h* bližnjih tržiščih nagiba navzgor. Mnogi gospodarstveniki so zaskrbljeni zaradi prekomernega, izkoriščanja ©ozdov. Najnovejši cenik videmskega lesnega trga le za blago krajevne proizvodni6 naslednji: Mehki les za k. m-’ tramovi od 4 do 6 m 10.000 dd 10.500 lir; konične deske I sort-28—31.000. II sort. 22.500 -24000, II B 18.500—19.500, III s. 15.000 do 15.500, IV 10—12.000. Za obrezano paralelno blago 5% več; naravna neobrezana bukovina od 25 mm naprej »monte« 19—23.000 lir-
ITALIJANSKA PROIZVODNJA MLEKA
Po približnih podatkih je znašala v letu 1948 proizvodni3 mleka v Italiji okrog 56 milil0-nov hi. Po načrtih bi se morala ta proizvodnja dvigniti do let® 1952 na 62 milijonov hi, števil" krav mlekaric oa na 2,6 milu0" na glav. Okrog 29 odst. vsega mleka je namenjenega prebivalstvu, 27 odst. ga porabijo teleta, 44 odst. ga gre za mlečne izdelke (okrog pol milijona stotov masla ter okrog 2.5 milijona stotov sira).
IZVOZ ITALIJANSKEGA ŽIVEGA SREBRA
Podatki o izvozu italijanskega živega srebra v prvih 4 mesecih letošnjega leta kažejo na nazadovanje. V tem obdobju je namreč Italija izvozila le 74 ton k°' vine, t. j. 100 ton manj kakor v istem obdobju lanskega leta. " prvem polletju 1938 je znašal izvoz italijanskega živega srebra 673 ton, k temu izvozu je znata0 prispeval idrijski rudnik, ki ie pripadel Jugoslaviji.
SOVJETSKO ŽITO ZA ITALlJ0
V Benetke je v preteklih dneh prispela prva pošiljka 10 tiso6 . ton sovjetskega žita namenjenega Italiji. Kakor znano bo S7 nabavila Italiji 200 tisoč .ton pše' niče. Benetke si pri tem priza' devajo, da bi postale glavn® uvozna luka za sovjetsko blag0' ki prihaja iz Črnega morja.
Češkoslovaški denar. Od 2J-maja so na Češkoslovaškem v ob' toku novi 5-kronskii bankovci
Glavni urednik LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK
Založnik
Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva1 tržaškega tisk3
TELEFON 54 - 20
SOC. AN. FABBRO ACCUMULATORI D. D. TOVARNA AKUMULATORJEV - MILAN
Baterija vseli prednosti
R. E. D. A. T. il. m. vigin1
KOVINSKI USMERJEVALCI WESTINGHOBSe ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČIN6
TRST, UL. FABIO SEVERO 5
Ivtopodjetje S.T./1.II.
družb a z o. z.
TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 56-08
Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi
♦ ♦ ♦ tene zmerne ♦ ♦ ♦
TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
FRANJO RUPENA Sz Ci
d. z o. z.
Uvoz - Izvoz
TRST-VIA UDINE 15 - TELEFON: £™če
Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo
Zaloga vina
AvtoprevozniŠtvo
A