# »Katolièani od preteklosti nimajo èesa ob- jokovati, veliko pa si lahko obetajo od prihod- nosti.«1 Alcide De Gasperi, znani italijanski dr`av- nik 20. stoletja, je grofa Charlesa de Monta- lemberta oznaèil kot »poosebitev katoliškega optimizma 19. stoletja«.2 V modernem svetu in njegovih svobošèinah je namreè ta franco- ski politik plemiškega rodu videl predvsem prilo`nost, da se katolištvo otrese »zlatih ve- rig« dr`avnega varuštva in svobodno za`ivi svoje poslanstvo, ne pa gro`njo kršèanski ci- vilizaciji in njenim vrednotam, kot so vztrajno opozarjali pesimisti. To svoje »liberalno-ka- toliško« stališèe je zagovarjal odloèno in do- sledno, z isto vnemo pa se je v javnem `ivlje- nju zavzemal tudi za pravice Cerkve in kato- liškega obèestva. V slovenski katoliški javnosti je bil Mon- talembert zelo dobro zapisan. Slovenski cerkveni èasopis, predhodnik Zgodnje Danice, ga je leta 1848 oznaèil kot èloveka, “ki nas opomnja na sv. Oèake pervih èasov kršèanstva”,3 ob Ignazu Döllingerju in Danielu O’Connellu ga je uvr- stil celo med najveèje sodobne branilce kato- liške Cerkve.4 Slovenski cerkveni èasopis je tedaj urejal Janez Zlatoust Pogaèar, kasnejši ljub- ljanski škof, katerega Ivan Prijatelj v svoji kul- turno-politièni zgodovini uvršèa med liberalne katolièane. To dejstvo bi nekako pojasnilo ob- èudovanje za èloveka, ki je veljal za osrednjega predstavnika te kulturno-politiène usmeritve. Toda ocena Montalembertovega delovanja se pri slovenskem verskem glasilu ni spremenila niti kasneje, ko je bilo njegovo uredništvo `e veè let trdno v rokah konservativca Luke Jera- ;   0    &&' G  /   na.5 Zgodilo pa se je tudi – in to ni bilo ravno obièajno -, da se je na avtoriteto Montalem- berta, o`enjenega laika, neki slovenski škof skli- ceval celo v svojem uradnem pastirskem listu.6 Od kod torej nenavadna popularnost tega fran- coskega politika? Brez dvoma je bil Charles Montalembert ena od najbolj znamenitih katoliških oseb- nosti 19. stoletja. S svojimi javnimi nastopi – bil je èlan zgornjega doma francoskega par- lamenta – pa tudi s svojimi odlièno pisanimi hagiografijami in cerkveno-zgodovinskimi ra- ziskavami si je `e za svojega `ivljenja pridobil velik ugled v vsem katoliškem svetu, tako med liberalnimi kot med nespravljivimi ka- tolièani. Bolj kot po miselni globini in izvir- nosti se je odlikoval po izjemnem govorniš- kem daru in velikodušni predanosti stvari, za katero se je zavzemal. Spoštovali so ga bodisi legitimisti in pristaši tesnega sodelovanja med »tronom« in »oltarjem« bodisi zagovorniki lo- èitve Cerkve od Dr`ave. Po eni strani ga je cenil v preteklost zazrti pape` Gregor XVI,7 po drugi pa si je ravno od njega piemontski dr`avnik Camillo Benso di Cavour izposodil znamenito geslo o »svobodni Cerkvi v svo- bodni dr`avi«. Charles de Montalembert se je rodil 15. aprila 1810 v Angliji v aristokratski dru`ini francoskega emigranta. Od matere Angle`inje se je navzel ljubezni do svobode in potovanj, od oèeta pa zvestobe katolištvu. Vzgojen je bil v verskem in obenem svobodoljubnem duhu. Po dokonèanem študiju se je kot dvaj- setleten mladeniè znašel med soustanovitelji dnevnika L’Avenir. Geslo katoliško-liberalne- ,      ga èasopisa — Dieu et liberté – se je kot nalašè prilegalo njegovim mladostnim idealom. Po- stal je najtesnejši sodelavec abbéja Felicitéja de Lamennaisa, karizmatiènega urednika L’Avenira, ter mladega duhovnika in kasnej- šega obnovitelja dominikanskega reda v Fran- ciji Henrija Lacordaira. Dobro leto izhajanja L’Avenira (1830-31) je bilo eno od tistih zgodovinskih prelomnic, katerim je dolgoroèno namenjena zmaga, kratkoroèno pa jim je usojen poraz. Velika ideja »vitezov svobode« – ta vzdevek so si te- daj prislu`ili Lamennais, Lacordaire in Mon- talembert – je bila, da bi katolištvo sklenilo zavezništvo s svobodo in se odpovedalo zavez- ništvu s »tronom«. Duhovnik naj ne bi bil veè »`andar monarhije«, ampak glasnik svobode in praviènosti, Cerkev pa prosta spon, v ka- tere jo je stoletja vklepala posvetna oblast. V imenu teh naèel je L’Avenir zagovarjal svobo- do vesti, tiska in govora, zavzemal se je za svo- bodno šolo, podprl je belgijsko in poljsko vstajo ter O’Connellov boj za svobodo Ircev. Kako naj bi s takimi in podobnimi vsebinami ne vzbudil ogorèenja in nasprotovanja med legitimisti, konservativci in privr`enci gali- kanizma? Ko so se po dobrem letu srditih èasnikar- skih bojev znašli brez podpore v zaledju, so »vitezi svobode« sklenili, da prenehajo z iz- dajanjem èasopisa in da poišèejo zadošèenja pri pape`u. Odšli so v Rim v neomajnem preprièanju, da je njihova stvar dobra in pra- vièna in da se bo sveti oèe javno postavil na njihovo stran. Usodna napaka! Po dolgem in neuspešnem èakanju na pape`ev placet je prvi spregledal Lacordaire in odšel iz Rima. V La- mennaisu se je zaèel notranji boj, ki ga je po brezkompromisni encikliki Mirari vos (1832), v kateri ni bilo te`ko uzreti obsodbe L’Ave- nira, v nekaj letih pripeljal do odpada od ka- toliške Cerkve. ,  Salvador Dali: Obraz vojne, 1940, olje na platnu, 64 x 79 cm. Museum Boymans-van Beuningen, Rotterdam.  # Montalembert se je znašel med dvema og- njema. Po eni strani ni `elel zapustiti Lamen- naisa, po drugi pa se ni èutil, da bi mu sledil vse do usodnega koraka – apostazije. Rad je imel svojega uèitelja, a prav tako rad je imel tudi prijatelja Lacordaira. Le-ta mu je vztrajno kazal pot, po kateri bi lahko varno hodil v zve- stobi Cerkvi, ne da bi zatajil lastno vest. Za- gotavljal mu je: “Èe se zanesemo samo nase, `ivimo v breznu mizerije in negotovosti kot tisti, ki ga premetavajo valovi. Èe pa, nasprot- no, prepoznamo Cerkev kot ustanovo, ki jo vedno navdihuje Bog, prenesemo breme na- njo v tolikšni meri, v kolikršni ona to zahteva. In še tisti hip se v našo dušo naseli mir.”8 V istem smislu kot Lacordaire je mladega Mon- talemberta nagovarjala tudi ruska spreobrnjen- ka Sofija Petrovna Sveèina (1782-1857), ki je kot begunka `ivela v Parizu. Po obsodbi L’Avenira je Montalembertu pisala med dru- gim: “Mi ljudje smo šibki in nepopolni, zato ni èudno, èe kdaj pretiravamo ali se motimo. Znamenje trme pa je, èe v napaènem mnenju oholo in domišljavo vztrajamo. Ne morem verjeti, moj ljubi sin, ne morem verjeti, da bi tudi Vi postali `rtev tega malika!”9 Odloèitev ni bila lahka. V igri ni bil samo Lamennais. Povsem neprièakovano je namreè leta 1833 pape`eva obsodba posredno doletela tudi Montalemberta samega, in sicer njegovo spremno besedo k francoskemu prevodu Miekiéwiczeve Knjige poljskega naroda in polj- skega romarstva, ki je bila postavljena na in- deks prepovedanih spisov. Obsodba je mla- dega Charlesa strla, ni mu pa iztrgala iz srca ljubezni do Cerkve. Še celo leto je zaman pre- prièeval Lamennaisa, naj bi se skupaj podre- dila svetemu oèetu. 8. decembra 1834 se je za ta korak odloèil sam, zapustil svojega nekda- njega uèitelja in izrazil svojo popolno vdanost in pokoršèino pape`evi volji. Tako se je zaèelo drugo obdobje njegovega `ivljenja, ko se je kot èasnikar, pisatelj, po- litik, èlan zgornjega doma parlamenta vklju- èil v tedanje javno `ivljenje in z vso svojo go- vorniško silo – nekoè je bil oznaèen kot naj- boljši politièni govornik, kar jih je kdaj imela Francija – zagovarjal katoliške interese, pa ne interese okorelega dr`avnega cerkvenstva, am- pak interese svobodne in v prihodnost zazrte skupnosti, ki sicer odloèno in dosledno za- govarja kršèanska naèela in terja pravice, ki ji pripadajo, a obenem iste pravice priznava tudi drugim dejavnikom dru`benega `ivlje- nja. Te svoje poglede je strnil v knjigo z na- slovom Des interêts catholiques au dix-neuviåme siåcle, objavljeno novembra leta 1852, in v ka- teri je zapisal svoj `ivljenjski program: »Svo- bodo sem ljubil bolj kot karkoli drugega na svetu, katoliško vero pa še bolj kot svobodo samo.« General jezuitov Johannes Roothaan, sicer strogi in nepopustljivi varuh katoliške pravovernosti, se mu je za njegov parlamen- tarni nastop v bran jezuitskega reda leta 1844 zahvalil z naslednjimi besedami: »Jaz se iz vse- ga srca zahvaljujem Gospodu za izjemni ta- lent, za darove duha in srca, s katerimi Vas je obogatila Njegova dobrota in ki se jih Vi poslu`ujete tako lepo in tako vredno Njega in Njegove stvari.«10 Pape` Gregor XVI. je dejanje poni`nosti nekdanjega urednika L’Avenira visoko cenil. O tem je Lacordaire prijatelju Montalember- tu 13. septembra 1838 pisal: “Sveti oèe je med avdienco, ki mi jo je naklonil, povprašal po tebi in ti zapel cel slavospev!”11 Še bolj pa je Montalemberta spoštoval Pij IX., pa èeprav njegovih nazorov v marsièem ni odobraval. Zla- sti mu je bil Pij IX. hvale`en, ker je – edini med vidnejšimi liberalnimi katolièani — odkrito zagovarjal ozemeljsko nedotakljivost papeške dr`ave. Pri tem se ni skliceval na argumente restavracijskega legitimizma, ampak na teološke razloge: nebeško kraljestvo, ki ga je oznanjal Kristus in ki ga v Cerkvi oznanja pape` kot Kri- stusov namestnik, je bilo za Montalemberta nezdru`ljivo s kakršnimkoli zemeljskim vla- darstvom, zato bi bilo nedopustno, da bi bil ,      pape` oropan lastne dr`avne suverenosti in izroèen v roke posvetni oblasti.12 Montalembert je bil iskren svobodoljub, vendar po duhu plemiè in aristokrat. Naspro- toval je legitimizmu, toda opredelitev za de- mokracijo je v njem zorela poèasi in posto- poma. V zaèetnih letih vladanja Ludvika Na- poleona ga je celo zaneslo, da je iz strahu pred revolucijo pristal na omejitev politiènih svobošèin. To svoje zadr`anje je kasneje ob- `aloval. V zadnjem obdobju svojega `ivljenja se je namreè dokopal do spoznanja, da je de- mokracija neizogibna prihodnost Evrope in da je naloga kršèanstva oplemenititi demo- kracijo, ne pa se ji zoperstavljati. Ta nazor, s katerim se je po veè kot tridesetih letih ne- kako vrnil k izhodišèem L’Avenira, je izpo- vedal v svojem znamenitem govoru na belgij- skem katoliškem shodu v Mechelenu (Mali- nesu) leta 1863. Z njim je izzval po eni strani val navdušenja, po drugi pa hude pomisleke med konservativci in v samem cerkvenem vrhu. Znamenito je postalo stališèe jezuitske revije La Civiltà cattolica, ki se je iz zagate iz- motala tako, da je Montalembertova izvajanja zavrnila, èe bi bila mišljena kot »teza«, do- pustila pa, èe bi bila mišljena kot »hipoteza«. Ali drugaèe: kar je prepovedano v teoriji, naj bi se kot »manjše zlo« v praksi dopušèalo. Leto kasneje objavljenega Syllabusa Mon- talembert kajpak ni mogel razumeti kot po- trditve lastnih nazorov. Odtlej je `ivel bolj odmaknjen od javnega `ivljenja. Zadnja leta `ivljenja mu je zagrenila po eni strani muè- na bolezen, po drugi strani pa tudi `alost ob spoznanju, da so bile ideje, za katere se je vse `ivljenje velikodušno boril, v bistvu pora`ene. O namenu, da se opredeli dogma o pape`evi nezmotljivosti, je kljub tolikokrat izprièani ljubezni do papeštva imel velike pomisleke. V baziliki sv. Petra v Rimu je bil `e v polnem teku I. vatikanski koncil, ko je v pismu, objavljenem v Gazette de France 7. marca 1870, napadel one, ki so »pravico in resnico, razum in zgodovino `rtvovali ma- liku, ki so si ga postavili v Vatikanu«.13 Umrl je slab teden kasneje, 13. marca 1870, nekaj mesecev pred zakljuèkom koncila in razgla- sitvijo dogme. Njegov svak, monsinjor Xa- vier de Mérode, je `elel umrlemu prirediti slovesen pogreb, èemur se je pape` Pij IX. uprl iz bojazni pred izgredi. Paè pa je naroèil sv. mašo v eni izmed rimskih bazilik, kateri je osebno prisostvoval. Montalembertov naj- veèji nasprotnik, voditelj skrajno nesprav- ljive struje Louis Veuillot, je v nekrologu priznal: »Med vsemi laiki našega èasa je bil Montalembert Cerkvi najbolj vdan in ji je storil najveèje usluge.« 1. C. Montalembert, Discours sur l’Église libre dans l’État libre, v: Assemblée Génerale des Catholiques en Beligique, premiere session a Malines 18-22 Aout 1863, Bruxelles, str. 181. 2. A. De Gasperi, Ripensando la »Storia d’Europa«, v: I cattolici dall’opposizione al governo, Bari, 1955, 516. 3. Slovenski cerkveni èasopis, 8.7.1848, št. 2, str. 12. 4. Slovenski cerkveni èasopis, 21.10.1848, št. 17, str. 133. 5. Leta 1862 je Zgodnja Danica Montalemberta ponovno oznaèila kot »moškiga bramborja katoliške Cerkve«. Zgodnja Danica, 1.5.1862, str. 108. 6. V zvezi z napori za ohranitev neokrnjenosti papeške dr`ave ga navaja goriški nadškof Andrej Gollmayr v Postnem pastirskem pismu z dne 19.2.1860, Arhiv goriške nadškofije, Gollmayr, fasc. 2. 7. G. Martina, Il liberalismo cattolico ed il Sillabo, Stella mattutina, Rim, 1959, str. 92. 8. H. Lacordaire-C. Montalembert, Correspondance inedite, Pariz, 1989, str. 242. 9. F. Jakliè, Sofija Sveèina, katoliška Rusinja, Kraljestvo bo`je, VI, 1932, str. 118; prim. tudi: J. Leclerc, La spiritualità dei cattolici liberali, v: I cattolici liberali nell’ottocento, Torino, 1974, str. 319-321. 10. J.P. Roothaan, Epistolae, IV, Rim, 1939, str. 440-441. 11. H. Lacordaire-C. Montalembert, n.d., str. 400. 12. O. Giacchi, Il significato storico di Montalembert, Milan, 1963, str. 18-19. 13. D. Rops, Storia della Chiesa del Cristo, VI-I, Torino-Rim, 1958, str. 458. ,