Poštnina plačana v gotovini!
Štev. 5.
V Ljubljani, dne 26. maja 1931.
Telefon štev. 3040.
^. mv v-
krat, _ — prilog«
/ /
XI. leto.
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamei-na številka 1 Din. — Naročnina mesečno T Din. Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040
Delegatska anketa in občni zbor
Oblastno- udruženje vojnih invalidov za dravsko banovino je izvršilo svoja letošnja zborovanja. Dne 18. aprila t. 1. ob pol 20. uri se je vršila v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na Miklošičevi cesti delegatska anketa, ki je pripravila vsa vprašanja za občni zbor, ki je bil drugi dan 19. aprila t. 1. ob 9. uri ravnotam. Povečini so se delegati odzvali že ankete. Ko je predsednik Oblastnega odbora tov. Štete Matko otvo-ril delegatsko anketo, je ugotovil, da je bilo navzočih 35 delegatov krajevnih organizacij in sicer: tov. Rus iz Bleda, Ilovar iz Brežic, Antolin iz Beltincev, Kovač iz Celja, Vodopivec iz Domžal, Rant iz Jesenic, Bremšak iz Kamnika, Mašera iz Konjic, Resman iz Kranja, Žabkar iz Krškega, Zalar iz Kočevja, Maček iz Logatca, Pichler iz Ljutomera, Dr. Rape iz Ljubljane, Qeč iz Maribora, Praprotnik iz Marenberga, Duh iz Murske Sobote, Ropaš iz Novega mesta, Grešovnik iz Prevalj, Senčar iz Ptuja, Jelen iz Polzele, Škrabec iz Ribnice, Požar iz Radovljice, Senica iz Sevnice, Tušek iz Selc nad Škofjo Loko, Hmelina iz Slovenjgradca, Ravnikar iz Škofje Loke, Petruša iz Šmarja pri Jelšah, Aram iz Šoštanja, Kokalj iz Trbovelj, Penca iz Trebnjega, Prijatelj iz Vel. Lašč, Križaj iz Zagorja, Tavčar iz Ži-rov in Vidmar iz Žužemberka.
Uvodoma je tov. Štefe izrazil željo, da naj bi anketa razpravljala in pripravila sklepe o vseh podrobnejših zadevah, kot predpripravo- za občni zbor. Opozoril je, da prihajajo od' nekaterih naših organizacij predlogi, da bi se najprej debatiralo o obračunu in proračunu, potem šele o drugem poročilu Oblastnega odbora. Torej naj se razdeli potek ankete v dva dela in sicer prvi del o obračunih in proračunu, drugi del pa o drugem poslovanju. Kot prvi se je oglasil k debati tov. Resman in želel pojasnila o izgubi na vrednostnih papirjih. Tov. Osana je pojasnjeval, da so to delnice Invalidske zadruge a. d. v Beogradu, ki jih lahko vodimo kvečjemu še v minimalni vrednosti in vrednost starih brošur invalidskih zakonov ter druge malenkosti.
Nato pa je prišlo v dolgotrajno debato neko posojilo, katerega garancijo Se moral prevzeti Oblastni odbor. V glavnem je šlo zato, ako je posojilo izterljivo? Delegati so se do podrobnosti zainteresirali za to vprašanje, ker pa so odborniki Oblastnega odbora pojasnili natančno stanje in možnost popolnega kritja, je anketa odobrila podano garan-c^°' 'n Postopanje Oblastnega -odbora.
Nadaljna vprašanja so stavili tov. Senčar o postavki razni izdatki, ki se tičejo sodnih stroškov, tov. dir. Rape o potnih stroških, mec[ katerimi je zapo-paden lanski občni zbor, tov. Križaj slede plač osobja, tov. Senčar o postav-> Podpor, ki so bile večje od proraču-na- ker se je vpoštevalo tudi božične in velikonočne.
‘^0 tej debati je anketa soglasno sprejela obračun.
K bilanci je zahteval pojasnila tov. Ur Rape o nekaterih dolžnikih in dobil zadovoljivo pojasnilo, nakar je bila tudi bilanca sprejeta.
Pri debati o proračunu za leto 1931 je tov. Geč najprvo Poudarjal, da je veliko zmanjšan od lanskega. Ko-nšta-tiral je, da so znižane plače in druge Potrebščine, nasprotno pa so podpore z\ isane. Misli, da o tako smotrenem ravnovesju ni dosti Za debatirati.
Nato je j0V. Osana razlagal posamezne Postavke. Posebno je naglašal, da postavke za članarino Oblastni odbor nikdar ne doseže ker Krajevni odbori ne jemljejo zadosti markic.
Tov. Požar se je pritoževal, da niso dobili pravočasno pred občnim zborom naročenih markic.
Tov. Kokalj iz Trbovelj se je oglasil k proračunu, da bi delegati napravili še letos to izjemo-, da bi kolikor mogoče odstopili pripadke svojih Krajevnih odborov pri podporah Krajevnemu odboru v Trbovljah, z ozirom na tamošnje slabe življenjske razmere.
Tov. Resman je odgovarjal, da so povsod zelo slabe razmere in da se mora vsaka organizacija zanašati na podpore ker s tem drži članstvo. Tudi nekateri drugi delegati se temu ugovoru pridružujejo. Edino tov. Rus izjavlja, da bi lahko -odstopil svoje pripadke Kraj. odboru v Trbovljah. Tov. Duh predlaga, da bi se postavka v proračunu za podpore toliko povišala, da bi v Trbovlje pripadlo kakih LOGO Din več, kar pa se mu pojasni, da ne gre vsled prora-čunanih dohodkov. Tov. Rant je bil mnenja, da naj se glede event. odstopa poimensko glasuje, tov. Dr. Rape pa, da delegati nimajo sami pooblastil sklepati o teh materijelnih odstopih, pač pa naj bi se Krajevni odbor iz Trbovelj obrnil pismeno na posamezne druge odbore, da naj o tem sklepajo.
Tov. Kovač pripominja, da so pri referatu na celjskem zadnjem občnem zboru, vsled lanskega odstopa naleteli na neko nezadovoljstvo članov, zato se pridružuje tov. Dr. Rapetu.
Nato pa se oglasi še tov. Križaj iz Zagorja, ki prosi za enak odstop podpor, ker tam so enake razmere in za njim so hoteli isto še nekateri drugi delegati, drugi pa so jim debato prekinili ker s tem bi prišli na enake zahteve še premnogi.
Sklenilo se je, da naj se Krajevni odbor Trbovlje in lahko tudi Zagorje, obrneta pismeno na posamezne druge Krajevne odbore, ako bodo voljni odstopiti svoje pripadke iz podpornega fonda?
Proračun je bil nato brez nadaljne debate sprejet. Sledila je razprava o upravnem in administrativnem delovanju Oblastnega odbora. In sicer se je oglasil tov. Geč, kako- se namerava reorganizirati naše udruženje?
Tov. Štefe je pojasnjeval načrt, ki nam ga je pred kratkim podal g. komisar o priliki osebnega po-seta pri nas v Ljubljani. Odpadli bi Oblastni odbori in poslovanje bi bilo direktno med Beogradom in Krajevnimi odbori. Nameravana je tudi združitev bojevnikov, četnikov in dobrovoljcev z invalidi.
Tov. dr. Rape odgovarja, da bi na ta način precej manjkalo organizaciji, ker se ne bi moglo toliko- delovati iz oddaljene centrale, kot se to vrši iz domače. Treba je podati nek obris našega bodočega stališča.
Nato je predložil tov. Rus resolucijo občnega zbora Krajevne organizacije na Bledu s predlogom, da jo osvoji oblastna skupščina oziroma že anketa. Resolucija se glasi: »Strinjamo se z današnjim- organizacijskim sistemom udruženja s sledečo izjavo: Invalidi dravske banovine izjavljamo, da vztrajamo na današnjem sistemu udruženja vojnih invalidov t. j., da tvorijo Krajevni odbori, banovinski odbori in Središni odbor v Beogradu in da bodo Krajevni odbori v neposredni 'zvezi z banovinskimi -odbori in to s Središnim odborom.«
Tov. Žabkar pripominja, da naj se takrat, ko bo to vprašanje aktualno-, skliče delegatska anketa. K temu pojasni tov. Tomc, da je po izjavi g. komisarja to predvideno enkrat avgusta meseca t. 1.
Tov. Rant poudarja, da bomo znali že sami urediti svojo organizacijo tako, da bo branila naše vprašanje.
Nato je bila odobrena blejska resolucija.
Konečno je čital tov. Benedik še predloge, ki so jih stavile Krajevne organizacije občnemu zboru. Anketa je naročila, da se na -občnem zboru izvoli posebni odsek, ki bo vse predloge spravil v sklad, jih pretresel in referira! občnemu zboru v svrho sprejema.
Nato je bila delegatska anketa zaključena.
Drugi dan ob 9. uri dopoldne se je vršil
občni zbor:
Ob pol 10. uri je otvoril predsednik Oblastnega odbora udruženja vojnih invalidov tov. Štefe občni zbor v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani in pozdravil vse zastopnike krajevnih organizacij, dalje zastopnika banske uprave g. dr. Karlina in zastopnika policije, ki je bil navzoč po službeni dolžnosti. Štel si je v dolžnost opozoriti, da se občni zbor spomni padlih v vojni in umrlih po koncu svetovnega klanja, nakar so navzoči vstali i jim zaklicali trikrat »Slava«!
Nadaljuje: Prijetna dolžnost nam je, da pozdravimo Njeg. Vel. kralja, našega zaščitnika in očeta in Njegov Pre-vzvišeni dom-. Z navdušenjem je bilo sprejeto poslati Njeg. Veličanstvu pozdravno brzojavko.
Vsako leto pregledamo naše vrste in naše delo, ki je bilo težko, takorekoč najtežje, ker se vsled različnih vzrokov ni moglo doseči želj članstva in tega kar je Oblastni odbor hotel. Naletel je na zapreke in uspehi truda so bili malenkostni. Vse trpljenje in krivde, ki se gode članom, je Udruženje zastopalo in podpiralo na merodajnih mestih in z lastnimi sredstvi. Podvzelo je vse korake, posebno glede prevedb, a ni bilo p-o-voljnega uspeha. Oblastni odbor je skrbel, da udruženje organizacijsko propada. Število članstva je sicer padlo, duh, volja, vztrajnost in solidarnost so ostali na isti stopnji.
V poslovnem letu je bilo veliko sitnosti in dela. Za ortopediranje smo dosegli, da se je s pomočjo podpore banske uprave vpostavila Protezna delavnica v normalni obrat. Sedaj je zopet v nevarnosti, kako pa bo v bodoče, se še ne ve, ker akcija še ni končana. — Upamo pa, da bodo merodajni činitelji uvideli potrebo in pravice do ortopedskih pripomočkov.
Pri zdravljenju beležimo žalostno dejstvo, da se je odklanjalo vsem redu-cirancem.
Med tem časom prihajajo v dvorano nekateri gostje, vsledl česar predsednik prekine govor, nato pa pozdravi zastopnika dravske divizije g. Caharijo Radi-vojeviča, konjeniškega podpukovnika, zastopnika Zveze bojevnikov podpredsednika g. Matičiča in tajnika g. Rozino . ter člana Udruženja rezervnih oficirjev iz Zagreba, g. Visoševiča.
Nato nadaljuje: Do zadnjega so odklanjali zdravljenje na Golniku, vendar pa se nam je posrečilo pred kratkim potom intervencije pri ministru to potrebo zopet doseči. Trudili smo- se, da ohranimo invalidski dom v Ljubljani za invalide, kar pa ni uspelo-, ker se je ukinjeni dom preustrojil v vajeniški dom za mladino. Razčistili smo zadevo podaljšanja železniških legitimacij. Oblastni odbor pa je tudi sam skrbel, da je mnogo materijelno pomagal. Omeniti je treba njegov sestavni del, zadrugo »Vzajemna pomoč«, ki je marsikoga postavila gospodarsko na noge. To naj bo na kratko o delovanju. Kako je med invalidskimi vrstami, kako se jim godi,
kake imajo dobrote in krivice, to veste zastopniki Krajevnih odborov sami bolje, ker ste z njimi v stiku. Predno preidemo na formalni del občnega zbora, se oglasite k besedi in pojasnite naš položaj.
lov. Kovač iz Celja: Tolmačenje invalidskega zakona me je razočaralo, gode se krivice. So tipični slučaji, ki jih ne bom našteval, vendar pa hočem samo enega iznesti javnosti in visoki državni oblasti. Naša pravna podlaga je zakon. Sklicujem se na § 5 obč. drž. zakona, ki ga morata razumeti jurist in la-jik. Glasi se, da noben zakon ne more veljati za nazaj.
A. G. iz Vojnika je prodala svoje posestvo in sicer ga je morala prodati vsled moževe smrti. Ker sedaj davek lastnika presega cenzus, smatrajo, da je plačevala tudi ona za časa moževe smrti toliko davka in so- ji odrekli pravice; ona pa je prinesla dokazilo, da je plačevala le 5 Din, danes pa ne plačuje nič. Naša naloga je, da preprečimo take slučaje, zato imamo skupščine, da kritiziramo pred zastopniki oblasti, ki mo-rdjo čuvati pravice po zakonu. Izčrpali smo že vse zakonite možnosti, zanašamo se le na g. ministre, zlasti na predsednika vlade gosp. generala Petra Živkoviča, min. predsednika.
Tov. dr. Rape iz Ljubljane izvaja:
Današnje stanje je treba pojmovati iz človeškega stališča. Znane so vojne grozote, čimbolj pa se oddaljujemo, tem manj razumevanja najdemo med onimi, ki niso dali svojega zdravja in svojih udov. Naša naloga je, da čuvamo organizacijo v njeni svobodi in tako bomo čuvali svoje interese. Oni, ki so se žrtvovali, naj dobe svojo odškodnino. Vemo, da nam ne bodo dali nazaj nog. Treba je vpoštevati, kako bodo na nas gledali zanamci. Hočemo reorganizacijo in samostojnost po želji članstva in pod vodstvom invalidov, odklanjamo pa komisarijat. To prosim naj se vzame v resolucijo.
Tov. Rant iz Jesenic:
Preteklo je 10 let organizacije, s katero je invalidsko vprašanje tesno v zvezi, da si priborimo kar potrebujemo. Povem, kako se godi podeželskim invalidom in vdovam. Tako so v obupnem stanju, da človeka srce boli, ko jih vidi, da iščejo podpore pri ministrstvu in povsod, a ne dobe, kar bi nujno- rabili. V našem kraju ni službe, ne imetja. Gospodarji mečejo še zdrave ven in jih vidimo stati pred tovarno. Kaj šele potem invalidi? Jaz sam sem- v tem položaju. Vem, kako smo ustanavljali organizacijo bre'z pare. Sedaj pa se jo hoče čudno reorganizirati, jo postaviti na minimum. Svobodni hočemo biti v organizaciji, ker smo jo vpostavili z lastnimi rokami, ker ako ne bomo močno udruženi, ne bomo imeli ne tega ne onega. Seveda pa moramo ostati zvesti tovariši, kakor smo bili na bojnih poljanah, v borbi za svoje pravice, kakor smo šli pred sovražnika. Ponosni in spoštovani invalidi hočemo biti, ker mi smo postavili temelje državi in stremimo tudi za pravo rešitev invalidskega vprašanja.
Nisem zato, da bomo od pokojnine živeli in nič delali, ampak invalid naj bo sprejet v človeško družbo in dobi v njej mesta in zaslužka, potem bo prepustil rad invalidnino državi. Zato morajo priti delegati iz vse države posebno iz Beograda, da bomo edinstveno kaj dosegli. Splošna javnost se sklicuje na to podporo, ker vidi samo- poedince in ne celoto. Zato naj se v bodoče to javno pojasni od naše strani. S prebivalstvom smo v nesoglasju. Kar smo si priborili, nam država dolguje, zato zaprosimo roko v roki za revizijo zakona.
Tov. Stele:
Kakor sem uvodoma omenil, izhajajo vse posledice od tega, ker nismo prevedeni. Po dolgi borbi je treba, da se vprašanje resno prime v roke in se nam da, kar nam gre. S tem bo zadoščeno tudi državi, kar ravno organizacija v naši banovini hoče. Imamo najidealnejše delavce v naši organizaciji zato, da se ta državni problem reši v čast in napredek naše lepe Jugoslavije. Kdor bo šel z nami, bo storil veliko nacijonalno in socialno delo za konsolidacijo vsega našega naroda. Prepričan sem, da bodo resno vzeli stvar v pretres. Sporočite trpinom po deželi, da naj potrpe in ne obupujejo ako se gode krivice, katerih ne bomo pred tem forumom dalje razpravljali a se morajo popraviti.
Za zvezo bojevnikov pozdravlja g. Matičič bratsko organizacijo vojnih tovarišev in sirot rekoč: Bivši vojaki nimamo toliko dnevnih brig kot vi, ki nosite na ramenih bridke posledice front. Nam je bila usoda milejša, da nimamo tako trdih pogojev življenja. Vemo, kaj je človeku zdravje! Ne razpolagamo z visokimi fondi, vendar pa vam obljubljamo zvestobo in vam prožimo roke' k vaši borbi.
Tov. Štefe se zahvali predgovorniku in tovarišem iz bojnih poljan ter predlaga pozdravno brzojavko njihovemu predsedniku generalu Maistru, ki je bila z navdušenjem sprejeta.
Nato je naprosil gospode, da naj bodo tolmači vseh teženj, ki so iznešene na občnem zboru.
Občni zbor se je nato konstituiral.
Tov. Geč predlaga za predsednika občnega zbora tov. dr. Rapeta, ki je bil izvoljen in je prevzel predsedstvo z zahvalo za zaupanje in obljubo, da bo vodil zborovanje v mejah, ki garantirajo za enakopravnost želj in potreb. Za zapisnikarja je bil postavljen tov. Tomc, za overovatelja tov. Geč in Metlika, v verifikacijski odbor tov. Rus, Senčar in Osana, v odbor za predloge: tov. Benedik, Žabkar in Kovač, v kandidacijski odbor pa je predlagal tov. Žabkar, tov. Geča, Ranta in Metliko. Konstituiranje je bilo odobreno.
Tov. dr. Rape izjavlja, da je bilo poročilo odbora že na anketi predelano in vpraša, če se še kdo oglasi k besedi. Ker ni bilo nikogar, je poročal tov. Je-vak v imenu nadzornega odbora, da je isti vedno sodeloval pri sejah, pregledoval knjige in našel vse v redu, zato predlaga absolutorij. Sledilo je glasovanje in bil absolutorij soglasno sprejet.
Ker je bil verifikacijski odbor še pri delu, je prišla na vrsto točka referat odbora za predloge.
Tov. Benedik razjasni prošnjo zadruge »Vzajemna pomoč«, ki prosi, da bi Oblastni odbor vložil svoj imetek v ustanovni fond. K temu pojasnjuje tov. Štefe stanje zadruge. Povpraševanje po kreditu je čim večje, zato je treba najeti posojilo drugod ali dobiti kapital. Zadruga je najela iz nar. inv. fonda posojilo za dobo 5 let, od glavne inv. zadruge pri Središnem odboru pa drugo posojilo proti Z% za dobo 32 mesecev. Tako ie zasiguran ceneni kredit in zakaj ne bi mi sami zadrugo nadalje podprli, ker smo jo sami ustanovili in je naš sestavni del.. G. komisar je izjavil, da je to edina invalidska zadruga v državi, ki še v redu posluje, napreduje in krije vse obveznosti. Podpora članstvu v bodočem proračunu je celo povečana in ne bo nič zato trpelo. Nato tov. Resman iz Radovljice in Kovač iz Celja formulirata skupni predlog: Imetje Oblastnega odbora se prepusti Vzajemni pomoči v ustanovni fond. Vsak krajevni odbor pa dobi iz tega naslova poprej 4 deleže ako jih že nima, da postane član zadruge. Vstaviti se ima klavzula: V slučaju, da bi Oblastni odbor potreboval finančne pomoči, sklene lahko občni zbor ali anketa oblastnega odbora, da mora Vzajemna pomoč iz teh sredstev podpreti oblastno udruženje.
Temu predlogu pojasnjuje tov. Štefe, da je po pravilih mogoče pri zadrugi ustanoviti tudi fond za humanitarne podpore, iz katerega zadruga podpre v slučaju potrebe svojega ustanovnika. Tov. dr. Rape da predlog na glasovanje, ki je bil z večino sprejet, proti je bil samo tov. Mir iz Gornje Radgone.
Tov. Benedik čita drugo vlogo od krajevnega odbora Maribor, da naj vsi
krajevni odbori ylože svoje imovine v zadrugo.
Tov. dr. Rape izjavlja, da bi bilo pametno danes to sprejeti samo kot nasvet občnega zbora, ker delegati niso absolutni gospodarji in pooblaščenci, pač pa naj glasujejo doma odbori.
Tov. Resnian pripomni, da naj Oblastni odbor naredi tako okrožnico.
Tqv. dr. Rape vpraša po koliko se obrestuje?
Tov. Osana poroča, da dela zadruga z 1V2% razliko in bi lahko obrestovala nevezano po 5% vezano pa V2 % več.
Tov. Štefe pojasnjuje, kaj bi z gorenjo podporo in vlogami pridobila zadruga. Širšemu krogu bi lahko dala kredit, znižala bi obresti in če vlože še krajevni odbori vezano ali nevezano, bo zadruga lahko napravila najmanjšo obrestno razliko in posojila bodo tako poceni, da se bo lahko dobilo do kakih 10.000 Din po 5Ve ali vsaj po 6%. Misli, da imajo delegati polno moč.
Tov. dr. Rape ugotovi dva predloga:
1.	samo za nasvet Krajevnim odborom, vložiti imovino v zadrugo, ali 2. za definitivni sklep. Vpraša, če ima kdo še kakšne predloge? Ker ni nobenega, se je glasovalo in je bil z -večino sprejet prvi predlog samo za nasvet. Po glasovanju se oglasi tov. Mir, ki hoče k temu vprašanju še nekaj staviti, toda delegati mu vzamejo besedo, ker se že o sklenjenem ne more več debatirati.
Tov. Benedik referira nadalje:
Predlog Maribora, da naj se udruženje oprosti poštnine za dopise z državnimi uradi in med odbori, kakor ima Sokol. Tudi predlaga, da se mora pro-tezna delavnica za pošiljatve protez oprostiti poštnine. Oblastnemu odboru se naloži doseči to ugodnost.
Krajevni odbor Konjice pošlje prepis okrožnice št. 882-31, ki jo je izdal vsem Krajevnim odborom Krajevni odbor Tržič. To je seveda tudi predlog iz Tržiča. Vsebuje ukinitev dispozicijskega fonda predsedniku O. O., reduciranje plače blagajniku na 500 Din, razprava o obračunu in proračunu naj se vrši že na anketi, Oblastni odbor naj odstopi 50% od kinodohodkov krajevnim odborom, akcija za ustanovitev invalidskega doma naj se opusti. K tem predlogom!; se zdi čudno, da jih ni prišel delegat iz Tržiča zastopat, vendar pa se pusti občnemu zboru, da izrazi svoje mnenje in je deloma že ugodeno s tem, da je bila razprava o proračunu že na anketi, Občni zbor teh predlogov sploh ne vzame v pretres.
Predlog iz Moravč je radi poštnine, kakor je bilo že sklenjeno pri Mariboru dalje pa, da naj protezna delavnica izdeluje čevlje iz boljšega materijala.
Tov. Tomc pojasni, da je intervencija toliko časa brezpredmetna, ako bodo izdelavo proteznih čevljev v delavnici sploh ukinili in jih nabavljali zunaj po konkurenčnih cenah. Dalje predlagajo, da naj Središni odbor z našimi Krajevnimi odbori dopisuje v latinici, nakar se sklene opozoriti Središni odbor; in pa da naj sodišče hitro prevede one, ki imajo prošnje za odkupnine, kar bomo na posamezne vloge skušali doseči.
Predlogi iz Selc, Jesenic, Ptuja in Radovljice enakega so smisla, da naj Oblastni odbor podvzame korake v svr-ho popravka invalidskega zakona v smislu predlogov delegatske ankete z dne 5. oktobra 1930 in celjske spomenice, posebno, da se poviša davčni cenzus, invalidi od 20 do 25% ponovno pokličejo k nadpregledu, invalidi-bolni-ki, ki dokažejo, da so dobili bolezen v vojni, naj bodo popolnoma zaščiteni in kazen, preden je kdo postal invalid, se ne sme jemati v obzir.
Vse to je že obseženo v naših predlogih za revizijo zakona.
Pred Krajevnega odbora Sevnica je, da se izvoli deputacija iz odbornikov Krajevnih odborov, ki naj bi šli s predstavnikom ali tajnikom Krajevnega odbora Celje v avdijenco k Njeg. Veličanstvu kralju, da mu predlože celjsko spomenico. Občni zbor je za to, da se naloži tako deputacijo. Oblastnemu odboru, da izposluje po možnosti eventu-elni sprejem pri kralju.
Tov. Štefe utemeljuje, da ne gre pošiljati rnaso ljudi pred kralja in, da je sploh avdijenca včasih nemogoča. Na gori navedene predloge pripomni, da se po sporočilu komisarja lahko nadejamo
na moment, ko bomo lahko nastopili s pripravljenimi predlogi za revizijo invalidskega zakona. Glede prevajanja pri sodišču omenja, da je to najvažnejše vprašanje. Intervenirali smo pri samem ministru soc. pol., kjer smo šele zvedeli, kako stoji Statistika prevajanja, ker tukaj ni mogoče nič zvedeti. Pri invalidskem sodišču imajo okoli 25.000 aktov in če interveniramo za nekatere, odgovore, da je vse nujno. Delo ne gre dalje. Akti morajo- iti še vsi na višje invalidsko sodišče v Beogradu, zato smo se g. ministru pritoževali. Menda je rešenih samo šele okoli 3000 aktov in to po večini odklonjeno, vse drugo je v poizvedbah ali pa stoji. Minister je rekel, da je sodišče samostojno.. Nekaj pa je treba ukreniti sicer še 10 let ne bo rešeno. Mislimo, da bo najbolje ako se invalidski zakon v tem smislu revidira, da se postavi reševanje na širše temelje na pr. kakor smo imeli poprej pri okrajnih sodiščih.
Nato se oglasi delegat iz Murske Sobote, da spada iz njihovega okrožja več invalidov pod varaždinski vojni okrug, kjer pa še niti eden ni bil po novem zakonu pregledan. Zaprosili so že g. bana Marušiča, ko se je mudil v Murski Soboti, toda ni še pozivov.
Tov. dr. Rape pristavlja nato, da bomo zastopali v tem smislu le revizijo invalidskega zakona, glede Murske Sobote pa posebej direktno intervenirali.
Sledi predlog iz Selc in Zagorja, da se invalidi oproste tudi plačevanja kuluka. Tov. Tomc pripomni, da je v zakonu o kuluku poseben cenzus 100 Din, ki velja tudi za invalide. Že iz lastne inicijative smo predlagali za invalide sploh odpravo plačevanja kuluka, kar so storili tudi naši tovariši iz drugih pokrajin, vendar pa spada to k reviziji špecijalnega zakona o kuluku.
Predlog iz Slov. Bistrice, da se prizna invalidnina tudi onim, ki imajo trafike in, da naj invalidsko sodišče obvešča tudi one invalide, katerim se invalidnina ukine.
Pojasni se, da pač velja cenzus tudi za trafikante in, da je odvisna sprememba ako bomo dosegli spremembo cenzusa, ki ga predlagamo. Invalidsko sodišče pa pošilja rešitev vsakemu in je videti celo več odklonitev do sedaj kot priznani.
Predlogi iz Jesenic, da naj se odpravi komisarijat pri Središnem odboru, sedanji invalidski zakon naj se spravi vsaj v sklad s prejšnjim', trafike naj se podeljujejo samo zaščitenim, vzamejo pa naj se vsem nezaščitenim ki imajo tudi še druge zaslužke ter da se naj prizna vdove vseeno, čeprav so možje umrli doma na zadubljenih poškodbah pri izvrševanju vojne dolžnosti.
Glede komisarijata je že včerajšnja anketa sklenila predlog; vse ostalo pa spada predlogom za revizijo zakona.
Predlog iz Šmarja pri Jelšah glede pospešenja rešitev je isti, kot je bil že obravnavan.
Predlogi iz Zagorja: za onemogle invalide je treba ustanoviti sirotišnico, oziroma naj se sprejemajo v občinske sirotišnice. Banska uprava naj osnuje podporni fond za rokodelske učence, sirote in tudi za podporo vdov. Vdove, ki imajo po enega nezakonskega otroka, naj se priznajo glede invalidnine. Davčni cenzus naj se zviša na 250 Din. Invalidi naj se oproste plačevanja kuluka. Za zaposlitev invalidov naj izide takoj predviden pravilnik.
Pojasni se, da bomo glede obnemoglih invalidov in glede podpornega fonda stavili predlog, kakor tudi glede pravilnika za zaposlitev. O vsem ostalem pa smo že sklepali.
Predlogi iz Radovljice zahtevajo revizijo invalidskega zakona, zaposlitev invalidov v državnih, samoupravnih in privatnih službah. Invalidi dnevničarji naj se prevedejo v stalno službo. Prejemki blagajnika O. O. naj se znižajo. Razprava o honorarju predsednika naj se vrši na delegatski anketi. Odstopi naj se 50% kinokoncesij krajevnim od-boromi. Akcija za invalidski dom naj se opusti. Pospešijo naj se prevedbe in pozove naj se na prihodnji občni zbor tudi komisar.
Pojasni se, da je glede dnevničarjev zadeva izboljšana z novim uradniškim zakonom, komisarja itak vsako leto povabimo, vse ostalo pa je treba smatrati kakor pri tržiški spomenici.
Predlogi iz Ptuja. Zakaj ni bil odo-
bren proračun? In zakaj se objavljajo administrativne zadeve v Vojnem invalidu? Glede predlogov za invalidski zakon vpraša, zakaj se je tako pozno sklicala anketa in bili predlogi tudi zakasneli. Dalje vprašuje, ako se bo mogel list »Vojni invalid« v bodoče zdrževati, ker krajevni odbor v Ptuju na pr. ne' more dati večje subvencije kot je v proračunu, ako je mogoče tirjati naročnino pravdnim potom? Dalje stavlja predloge k reviziji invalidskega zakona in sicer, da bi bili zaščiteni tudi mirnodobski invalidi ter izpod 30%, ki bi lahko dosegli ako se jih še enkrat pregleda 40, 50 in še več procentov. Invalidnina naj se prizna vsem, ne glede na siromašnost, doklade pa onim, ki nimajo nad 200 Din neposrednega davka, 100% in onim z dodatki pa ne glede na premoženje. Siromašnim invalidom in vdovam naj se da letno 3kratno prosto vožnjo, nesiromašnim pa kakor sedaj. Tudi odkupljenim naj se dovoljuje naprej vožnja. Kazniva dejanja storjena pred tem zakonom se ne smejo jemati v poštev.
Pojasni se, da se bodo odobreni proračuni objavljali v listu »Vojni invalid«, administrativne zadeve pa morajo biti oddaljenemu članstvu znane, ker so važne, zato se tudi objavljajo. Delegatske ankete za predloge k reviziji ni bilo mogoče takoj sklicati, sicer pa pri sedanji delni reviziji, v kolikor ie nanjo pristal finančni minister niso prišle v poštev sploh nobeni predlogi. Za »Vojnega invalida« naj skrbe odbori, da bodo točno oddajali predpisano naročnino, potem bo lahko izhajal. Tirjati pravnimi potom je neprimerna. Vsi predlogi za revizijo se bodo v bodoče vpoštevali.
Predlogi K. O. v Ljubljani: Ugotovi naj se, čigav zavod je Protezna delavnica, nato pa doseže zvišanje dotacije za vzdrževanje podjetja in zopetno vpoklicanje reducirancev v službo. Preskrbeti je treba potom centrale v Beogradu za avtentično tolmačenje invalidskega zakona, ker se v veliki meri godi krivica vojnim žrtvam, tako glede vpoštevanja davkov. Ravnotako je treba postopati glede vpoštevanja kazni. Treba je doseči ustavitev škodljivega podeljevanja trafik nezaščitenim trgovcem in gostilničarjem na škodo vojnim žrtvam. Kdor ni vojna žrtev, naj v bodoče ne dobi trafike, treba je pa tudi eliminirati že obstoječe, ki ne pripadajo vojnim žrtvam. Veliko škoduje tudi to, da se preobremenjuje trafikante z zahtevo po večji zalogi, da morajo obratovati z bančnim kapitalom, ki ga je treba obrestovati, blago pa se na trafikantov riziko kvari. Treba je, da dosežemo, da se tudi neinvalidom naloži vzdrževanje take zaloge, kar je videti, da danes ni, potem pa bodo gotovo mnogi prostovoljno opustili trafike mesto da bi se jim blago kvarilo. Oblastni odbor naj bi nudil trafikantom večja posojila z nizkimi obrestmi posebno sedaj, ko potrebujejo 15 dnevno zalogo. Treba je, da izposlujejo izdajo pravilnika o zaposlovanju invalidov.
K tem predlogom je bilo pojasnjeno, da zadeva s Protezno delavnico še teče in bomo storili vse, kar se predlaga, glede tolmačenja invalidskega zakona je stvar v teku potom spomenice pri invalidskem sodišču in pride tudi v današnjo resolucijo, glede trafikantov bo predlog stavljen na pristojna mesta, glede pravilnika o zaposlovanju pa smo že sklepali.
Krajevni odbor Bled stavi resolucijo, ki je bila obravnavana in odobrena že na anketi.
Ta predlog je soglasno sprejet.
Nato obrazloži tajnik tov. Tomc občnemu zboru spomenico Oblastnega odbora glede napačnega tolmačenja invalidskega zakona, ki je bila stavljena ministrstvu soc, pol. in nar. zdravja ter invalidskemu sodišču. Občni zbor se soglasno sklada s to spomenico, protestira proti krivičnim rešitvam z željo, da se njena vsebina uresniči.
Nato prečita tov. Osana zapisnik verifikacijskega odbora, ki je odobril vseh 37 pooblastil in sicer sta bila navzoča poleg včerajšnjih delegatov iz ankete še tov. Mir iz Gor. Radgone, in Koželj iz Moravč.
Sledile so volitve in predsednik je dal 5 minut odmora. Nato je predložil kandidacijski odbor sledečo listo Oblastnega odbora: upravni odbor. Stefe Matko, Tomc Stanko; Osana Miroslav,
Metlika Ivo, Vuk Ivo, Benedik Miroslav, Mirtič Josip, Juvan Fricko, Maček Fr.
Namestniki: Dornik Feliks, Sernec Miha, Fakin Pankracij, Kobler Franc, Samec Ignac.
Nadzorni odbor: Jevak Matej, Novak JerneJ, Zore Josip, Kramar Ivan, Pleha« Mirko.
Namestniki: Bajželj Jernej, Jus Janko, Trebušak Franc.
Delegati Oblastnega odbora za plenum: predsednik in tajnik Oblastnega odbora, namestnika Osana in Benedik, delegati od Krajevnih odborov dr. Rape in Rus, namestnika Žabkar in Rant ter delegata Geč in Kovač, namestnika Frelih in Pravdič.
Predstoječa lista je bila soglasno izvoljena. Občni zbor je nato odobril izdatke za današnje delegate v kolikor bodo znašali. O proračunu ni posebej glasoval, ker je bila njegova odobritev potrjena že na delegatski anketi.
Na predlog Krajevnega odbora v Ptuju je bilo sklenjeno, da bo v bodoče izhajal list »Vojni invalid« vsakega 25. v mesecu, to pa zato, da pride na pošto ravno okoli prvega, da ga naslovniki, ki hodijo osebno po pokojnino, lahko vzamejo na pošti in ni treba hoditi dvakrat na pošto.
Dalje se sklene, da ne -sme nobena organizacija storiti nobenemu ničesar, ako se ne izkaže, da ima poravnano članarino in naročnino za list.
Končno je prečital tov. Benedik v imenu odseka za prošnje in pritožbe sledečo
resolucijo:
Vojni invalidi, vdove in sirote iz dravske banovine, zastopani po svojih polnomočnih zastopnikih na občnem zboru Oblastnega odbora dne 19. aprila 1931. so sprejeli sledeče zahteve:
L Na podlagi referatov posameznih zastopnikov in pritožb, ki so jih iznesli na občnem zboru ugotavljamo, da je potrebna nujna revizija invalidskega zakona.
2.	Reševanje invalidskih zadev naj se prenese na redna sodišča.
3.	Podkrepljujemo spomenico Oblastnega odbora glede napačnega tolmačenja določb invalidskega zakona, ka-teio smo predložili ministrstvu soc. pol.,
invalidskemu sudu v Ljubljani in na druga merodajna mesta, ker je treba, da se odredbe pravilno tolmačijo in ne popolnoma neutemeljeno v škodo vojnih žrtev, ki izgubljajo neupravičeno svoje pravice.
4.	V invalidskem zakonu predvideni pravilnik o zaposlovanju invalidov naj se takoj izda, da bodo mogle vojne žrtve dobiti službe tudi pri privatnih podjetjih.
5.	Invalidska sodišča morajo vpošte-vati § 5 o. d. z., ki se glasi, da zakoni ne morejo veljati za nazaj, tudi ne za dejanja, ki so se izvršila pred uveljavljenjem kakega’zakona.
6.	Protezna delavnica naj ostane za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani neokrnjena in naj se ji zasigufajo potrebna sredstva, da‘ne bo primanjkljaja za potrebe in obratovanje.
7.	Razpišejo se vse nezaščitene trafike in podele zaščitenim1 vojnim žrtvam, one, ki bi ostale nezasedene, pa ukinejo. Nove trafike naj se ne ustanavljajo tam, kjer bi bila ogrožena eksistenca vojnih žrtev.
8.	Vztrajamo na sedanjem sistemu invalidskega udruženja in njegovih odborov ter instanc in želimo, da se takoj povrne v normalno stanje.
9.	Invalidom-bolnikom se ne smejo črtati procenti že pri nadpregledih češ, da ne prihajajo po zakonu več v poštev, ker imajo pravico doprinesti dokaze pred sodiščem, ako jim spada zaščita.
10.	Predvidi naj se zadosti kreditov ali sredstev za zdravljenje na Golniku in v Dolenjskih toplicah. Za učenje invalidske dece naj se votirajo potrebna sredstva banski upravi.
11.	Invalidom-bolnikom naj se dovolijo tudi železniške legitimacije, ker jih potrebujejo ako morajo potovati k zdravljenju.
Nato zaključi tov. dr. Rape občni zbor, se zahvali vsem navzočim in jih še enkrat pozdravlja.
A
Wsak inMaiid rial
cifa riale gSssite!
invalidnina. Ker je ta paragraf med prehodnimi odredbami, je smatrati to le do nadaljnega. V § 4, ko zakon označi, kdo je invalid, omenja, da oni, ki je postal nesposoben vsled »rane, poškodbe ali pohabe«. Pod poškodbo pa je smatrati tudi bolezen. Kot drugi dokaz, da bi in-validi-bolniki ne smeli biti vsi reducirani je to, da navodila za ocenjanje nesposobnosti, izdana k novemu invalidskemu zakonu, vpoštevajo tudi notranje bolezni in ne samo poškodb od ran. Vendar pa navodila pri navajanju bolezni večkrat omenjajo »ako je dokazano, da je prizadeta in ustvarjena s poškodbo«. — Smatrati je torej, da invalidski zakon priznava le one bolezni, za katere se zamore navesti kak vzrok iz vojne službe, ki je bolezen povzročil.
Na primer: V fronti me je dne tega in tega zakopala granata in sem dobil živčno bolezen. — Dosti invalidov pa ne ve, kako so dobili bolezni. Navadno pravijo: Pred vojno sem bil zdrav, sedaj pa sem bolan in ne vedo, kaj je povzročilo njihovo bolezen. To pa ni zadosti in se take bolezni ne priznavajo za vojne in ostanejo dotični reducirani. Vendar pa takim reduciranim invalidom inval. zakon dovoljuje edino brezplačno zdravljenje, ako imajo od 30 % dalje in so bili do zdaj priznani. Vse druge pravice pa izgube.
To pojasnilo naj služi vsem invalidom-bolnikom, ker mnogi delajo pomanjkljive zagovore in prizive proti rešitvam invalidskega sodišča.
Kar se tiče vprašanja, da bi prišli invalidi za občinske predstavnike potom volitev, je na ta način nemogoče, ker volitev ni, pač pa imenuje občinske uprave notranji minister. Kolikor vemo. je mnogo invalidov med občinskimi možmi. Sploh pa mora tovariš, ki to želi, pojmovati, da volitev pomeni izbiranje, torej volja naroda. Občinski tajniki pa se nastavljajo po zapisih in ima vsak invalid prednost, vendar pa mora imeti sposobnost.
Tov. Zavratnik I. iz Solčave vpraša: Oddaljen sem 45 km od žel. postaje ter moram plačevati avto, ako grem v Pro-tezno delavnico. Ali bi se ne dalo napraviti, da dobim za čevlje usnje na dom, da si jih sam dam' napraviti?
Odgovor: Ako rabite ortopedične čevlje, Vam jih drug čevljar ne- bo pravilno naredil, zato morate priti v Pro-tezno delavnico. Proteznih čevljev pa menda sploh ne izdelujejo več v Pretežni delavnici, temveč jih kupujejo že izgotovljene pri trgovcih. Zato jih boste itak dobili po pošti. Ako pa imajo še v zalogi usnje, vam ga bodo gotovo poslali, da si sami pustite napraviti čevlje. Na vsak način je treba vložiti za to pismeno prošnjo na Protezno delavnico v Ljubljani in v njej izraziti želje.
Krajevni odbor v Metliki vpraša:
1.	Kake so družinske doklade?
2.	Kaj naj store tisti invalidi, ki so jim procenti povišani, ali naj sami vio-že prošnje za povišanje ali bo odločeno uradnim potom?
3.	Vojni invalid Željko Jože je prejemal po starem polovično invalidnino, ker pa je nekaj zemljišča odprodal, je prosil še v dobi, ko je bil prejšnji zakon, da se mu prizna polna invalidnina. Okr. sodišče mu je tudi odmerilo popolno invalidnino, a Višje sodišče v Zagrebu je to razveljavilo. Ko je stopil v veljavo nov invalidski zakon, je Finančna direkcija v Ljubljani Željku popolnoma ustavila. Sedaj je dala davčna uprava potrdilo, da Željko plačuje samo 117 Din davka, ne prejema pa nič. Kaj mu je storiti?
Odgovor: 1. Družinske doklade so sledeče: Invalidom I. skupine (100% z dod.) po 3 Din, II., III., IV. skupina (100%—80%) po 1 Din 50 p in V. in VI. skup. (70% in 60%) po 80 para na dan za vsakega družinskega člana.
Ad 2. Onim, ki so jim procenti povišani, ni treba nič vlagati, ker bo sodišče uradno odločilo, da jim pripada povišek od naslednjega meseca po nadpregledu.
Ad 3. Po § 98 inv. zak. je treba vpo-števati tudi davek, ki ga je invalid plačeval za časa onesposobljenja. Zato ne spremeni na stvari nič, ako posestvo odproda. Priziv ima kvečjemu pomen ako je bil takrat davek manjši ali pa ga sploh še ni imel. Na vsak način pa je treba čakati, kako stališče bo zavzel invalidski sud v rešitvi, poprej pa se ne da ničesar ukreniti.
Naše gibanje
Razdelitev podpore med članstvo UVI v Trbovljah.
In sicer so dobili sledeči člani:
Rešek Ivan 100 Din, Lesjak Marko 150 Din, Gorenc Franc 36 Din, Meglič Terezija 100 Din, Vivod Marija 100 Din, Skočir Ana 100 Din, Nadrah Štefi 60 Din, Šmid Filip 100 Din, Meserko Benedikt 80 Din, Knez Helena 100 Din, Deželak Miha 100 Din, Laznik Franc 60 Din, Vidmar Rudi 120 Din, Ramšak Terezija 50 Din, Jokan Alojzija 50 Din, Kostanjevec Neža 80 Din, Rozman Repa 50 Din, Mori Alojz 100 Din, Valenčak Vida 100 Din, Cater Genovefa 100 Din, Juvan Alojzija 50 Din, Drnovšek Marjeta 50 Din, Krajnc Jula 80 Din, Grebenc Angela 50 Din, Bricelj Karol 60 Din, Las Martin 100 Din, Gorenc Franc 100 Din, Doberšek Franc 100 Din, Miklič Uršula 100 Din, Suhadolčan Neža 70 Din, Oblak Ludvik 100 Din, Gričar Marija 100 Din, Vivod Marija 100 Din, Brečko Marija 100 Din, Skočir Ana 70 Din, Alič Angela 100 Din, Ramšak Terezija 100 Din, Štrovs Rupert 200 Din, Vidmar 50 Din, Oblak Ludvik Din 386.50, Černe Jaka 150 Din, Kus Karl 150 Din, Štrovs Rupert 100 Din, Obrez Marko 513 Din, Černe Jaka 300 Din, Laznik F. 150 Din, Las M. 150 Din, Hren A. 100 Din, Lanišnik 100 Din, Oblak L. 300 Din, Mesojedec 150 Din, Vrbič 250 Din, Ramšak 150 Din, Štrumel 100 Din, Grčar 100 Din, Drnovšek 150 Din, Suhadolčan 100 Din, Šerp 150 Din, Pintarič 100 Din, Spec 150 Din, Miklič 100 Din, Smodiš 100 Din, Vidmar 250 Din, Lesjak 250 Din, Štrovs F. 200 Din, Kolenc 100 Din, Bricelj 150 Din, Bregar 250 Din, Mori 150 Din, Juvan 150 Din, Gričar 150 Din, Vivod 200 Din, Čater 150 Din, Jokan 100 Din, Krajnc 100 Din, Šmid 100 Din, Meglič 100 Din, Potočnik 100 Din, Alič 100 Din, Nadrah 100 Din, Turnšek 150 Din, Pršljar 100 Din, Anderlič 150 Din, Homšek 100 Din, Dornik 100 Din, Deželak 100 Din, Skočir 82 Din, Gršek 100 Din, Knez 100 Din, Majcen 100 Din, Meserko 150 Din, Kostanjevec 150 Din, Kus 150 Din, Šuštar 100 Din. Goršek 125 Din, Knez 125 Din, Hribšek 100 Din. — Skupaj Din 12.085.50 in to v letu 1930.
Zagorje. Krajevni odbor naznanja onim članom, kateri so predložili legitimacije za polovično vožnjo v podaljšanje za 1. 1931 odboru, ali pa so pustili svoje članske knjižice, da jih dvignejo, ker mora vsak vendar skrbeti za svoje dokumente. — Dotične člane, ki so leta 1929 in 1930 pristopili k organizaciji, s tem obveščamo, da so bile slike takoj predložene s popisnicami Oblastnemu odboru za napravo novih članskih knjižic in upamo, da jih v teku dveh mesecev dobe pri krajevnem odboru. Oblastni odbor je obveščen, da pošlje članske knjižice in sicer: za Lipovšek Ivano iz Zagorja, Ludovika in Heleno Jesenovo, Košir Franceta Praproče, Pfeifer Antonijo iz Rov, Razpotnik Franceta iz Lukovice in Zupan Jožeta Jesenovo. — To priobčujemo v vednost članom, da ne bodo vedno nadlegovali radi novih knjižic in očitali, da je pri Krajevnem odboru brezbrižnost zato. Ob enem opozarjamo zamudnike na obveznost za »Voj. In.« in članarino v 1. 1931 in da prinesejo seboj tudi vse dokumente t. j. rešenja, inv. uverenja, odluke, ali zadnji odrezek.
Železniška restavracija v Vinkovcih je razpisana. Licitacija bo 22. junija t. 1. ob 11. uri pri direkciji drž. železnic v Subotici. Ponudbe morajo biti zapeča-’ tene in kolekovane s 100 Din in opremljene s spričevalom sposobnosti, o plačanem davku, nravstvenim spričevalom in izjavo, da so znani pogoji. Pri blagajni te direkcije je treba pred dražbo položiti 5% ponuđene vsote v denarju ali vrednostnih papirjih. Na ponudbo se zapiše: »Ponuda za zakup restoracije na st. Vinkovci k br. 19857/31 od N. N.«
Krajevni odbor UVI v Celju bo postavil mal paviljonček za trafiko v Celju, da se enemu od tovarišev ali vojnih vdov poboljšajo življenjske prilike.
Vsi, ki se za to zanimajo in imajo stanovanje v Celju ali v bližini ter sp sposobni voditi trafiko, naj pošljejo tozadevne prošnje na Krajevni odbor v Celju.
Ptuj. Z ozirom na odredbo Oblastnega odbora UVI v Ljubljani pozivamo vse člane in članice, kakor tudi nein-
Vprašania in odgovori
Vojni invalid iz Semiča vprašam sledeče: Do zdaj sem imel 30% in sem dobival po 40 Din mesečno. Dne 26. III. h 1. sem bil pri novem pregledu in sem dobil 50%, sedaj pa bi rad zvedel, koliko mi pripada in ako mi gre nova pokojnina že od leta 1929 naprej? Ali je treba delati prošnjo in kam? Predno je bil davek povišan, sem plačeval 12 Din, sedaj pa plačujem 80 Din letno. — P- G. iz Semiča.
Ogovor: Jasno je, da "se Vam s povišanjem procentov poviša tudi invalidnina in sicer pripada za 50% po novem zakonu mesečno 116 Din 60 p. To povišanje pa Vam spada šele od 1. aprila letos naprej, to je po pregledu. Prošnje ni treba delati, ker Vam mora sodišče rešiti na podlagi akta. Po sedanji višini davka’ste še vedno siromašni in radi tega ne boste izgubili invalidnine.
Od Krajevnega odbora v Celju je dospel sledeči dopis: Inv. zakon § 113 se glasi, da imajo vojni invalidi, ki so zbog bolezni, dobljenih med vojno, priznani za take po odredbah inv. zakona Jz leta 1925; pa izgube sedaj pravico Prejemati invalidnino, še vedno pravico do brezplačnega zdravljenja po §§ od 17 do 20 inv. zakona. Vendar pa rešenja
n?vem' zakonu, ko odbijejo invalidom
,,o m invalidnino, odbijejo tudi vsa os^a a.. 5rava in izjavljajo, da se s temi resenji zamenjujejo poprejšnji sklepi okrajnih sodišč (toraj so ti sklepi izven yeljave).	ta način se odvzame
invalidom-bolnikom vsako legitimacijo, ne da bi imeli sploh še kake pravice na
Primer brezplačno ^zdravljenje ! — Po §
-0 inv. zakona pošilja invalide v zdravilišča minister socialne Politike ali njegov pooblaščeni organ in mu da običaj-n° objavo.
. Kaj pa hoče dotični z objavo, če pa nima brezPiagne vožnje, ker nima železniške legitimacije?
Invalidski zakon iz leta 1929 tem in-vahdom ne prizna železniških legitimacij To je °kaz, da bi se moral inval. zakon izpopolniti.
Odgovor. Sličnih kontradikcij je
še več. — Komentar načelnika min. soc. pol. g. Hofmanoviča v njegovi knjigi Invalidski zakon k § 113 pojasnjuje, da morajo invalidi-bolniki, ki nimajo več invalidnine, temveč edino pravo zdravljenja, predložiti k tozadevni prošnji invalidsko uverenje t. j. nadpregledni list, sodno rešenje (sodni sklep) po zakonu iz leta 1925 in potrdilo pristojne oblasti, da so prejemali invalidnino do 1. -oktobra 1929 ali uverenje, da so v državni službi in konečno (kar je čudno), tudi uverenje prist. sodišča, da se niso prijavili za prevedbo po invalidskem zakonu iz leta 1929.
Ako se niso prijavili, tudi ne dobe najbrž rešenja inv. suda po inv. zakonu iz leta 1929, zato se s takim rešenjem ne razveljavi prejšnjega sklepa okrajnega sodišča.
Smatramo pa vendar, da na stvari ni ničesar izpremenjenega, ako so se prijavili in dobili potem nova negativna rešenja, ki razveljavljajo prejšnje sklepe.
če bo invalid-bolnik predložil star, razveljavljen sklep okrajnega sodišča, kadar bo prosil za zdravljenje, se bo samo ob sebi smatralo, da § 113 inv. zakona zanj še velja, vendar pa bo moral doprinesti mogoče še kake druge dokumente, n. pr. zdravniško in zdravstveno spričevalo?
Proste vožnje v slučaju potrebe zdravljenja pa invalidi-bolniki itak nimajo. Torej zdravljenje imajo 'zastonj, vožnjo pa morajo plačati.
Vprašanje Hrašovca Franca iz Gra-bonoša 20, p. Sv. Jurij ob Ščavnici.
Ali smo 50% invalidi-bolniki popolnoma izbrisani, tako, da nimamo sploh nobenih pravic več?
Prosimo, da naj bi Oblastni odbor posredoval na merodajnih mestih, da bi se nas invalide pri bodočih volitvah vpoštevalo, da bi bili izvoljeni za občinske predstavnike ali pa da bi dobili mesta občinskih tajnikov, da bi si vsaj nekoliko olajšali gmotno stanje.
Odgovor: Po § 103 inv. zakona se je vsem invalidom-bolnikom ustavila
valide, da nemudoma pridejo plačat naročnino za list »V. L«. Članstvo pa tudi članarino za nazaj in za naprej. — Kdor ne bo poravnal naročnine za list do najkasneje 15. junija t. L, se mu bo nadalj-no pošiljanje lista ustavilo. — Člani in članice pa, ako ne plačajo članarine, bodo kratkomalo črtani. Črtani člani ali članice nimajo pravice, da bi zahtevali kakršnokoli pomoč, ne moralno, pa tudi ne materijalno od tuk. odbora. — Kdor torej še ni, ali sploh ne misli plačati ne enega in ne drugega, mu ni treba priti v našo pisarno. Kdor pa je odstopil in hoče ponovno pristopiti k organizaciji, se ga bo sprejelo le tedaj, ako bo poravnal vse zaostalo in vsakokrat vsaj za pol leta vnaprej. Zamudnikom in onim, ki ne morejo radi raznih ovir priti v mesto, dostavljamo čeke.
Na pozdravno brzojavko iz oblastnega občnega zbora dne 19. aprila t. 1. Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in Njegovemu Prevzvišenemu Domu, je prejel Oblastni odbor UVI. v Ljubljani potom Uprave policije v Ljubljani, dne 22 IV. 1931 pod Pbv. No. 466/13 zahvalo sledeče vsebine: »Po nalogu pisarne Nj. Vel. Kralja mi je čast izjaviti Vam zahvalo za pozdravno brzojavko, poslano Nj. Vel. Kralju ob priliki društvenega občnega zbora, ki se je vršil v Ljubljani dne 18. t. m. — Upravnik policije: Dr. Guštin 1. r.
Iz Murske Sobote. Krajevni odbor naznanja vsem tovarišem in tovarišicam, da je dal otvoriti svoj čekovni račun pri Poštni hranilnici. Člani bodo lahko plačevali članarino tudi po položnicah, katere bodo1 razposlane. Zlasti oddaljenim bo s tem ustreženo. Poživljamo članstvo, da takoj plača, ko dobi položnice in ne odlaša. Nek bivši odbornik baje nagovarja, da ni treba plačati in ima celo zborovanja. On j;e prenehal biti odbornik in nima pravice pobirati članarine. Na to opozarjamo članstvo okoli Cankove, Gorenje Lendave in Rogaševcev. Pravo1 tajništvo organizacije je v Murski Soboti, Šolska ulica 38 poleg drž. realne gimnazije. Uradne ure so vsako sredo in nedeljo od 8. do 11., poleg tega pa daje predsednik vsak dan rade volje vsa pojasnila ter sprejema prošnje in drugo.
Klub invalidov oficirjev iz Beograda
nam piše: Čitali smo časopis, da imate 19. aprila 1931 svojo skupščino na sedežu odbora. Nadejamo se, da bo vaša skupščina naredila mnogo za ustvarjanje invalidskih želj in interesov ter dala moralno podporo skupnim ciljem. S to nado vam tovariško od srca čestitamo.
Prosimo, da nam pošljete resolucijo iz skupščine, za kar vam bomo hvaležni. — S tovariškimi invalidskimi pozdravi. Tajnik Aleks. Stefanovič, br. kapetan invalid. Predsednika podpis nečitljiv.
Iz Metlike se poroča, da je umrl bivši tamkajšnji predsednik naše organizacije tov. Stankovič Alojzij, 100% vojni invalid iz Drašičev. Zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Naj v miru počiva, družini pa naše sožalje.
Žrtev svetovne vojne. Dne 28. marca t. I. je umrl član mariborskega Krajevnega odbora, Konjiček Ivan, stanujoč v Pobrežju pri Mariboru v starosti 53 let. Imenovani je bil 80% stalni vojni invalid ter si je razen ran tudi nakopal v svetovni vojni prehlajenje pluč in revmatizem, zato je bolehal in hiral do uso-depolnega dne. Bil je pokopan na mariborskem pokopališču v Pobrežju dne 30. marca t. 1. pri prav lepi udeležbi znancev, prijateljev in sorodnikov kot znak, da je bil priljubljen in poznan daleč na okrog. Ker je bil Konjiček po poklicu dober obrtnik tesar, ga je tem bolj počastilo občinstvo na zadnjem potu v hladno zemljo. Konjiček je bil tudi skrben gospodar. Pred leti si je celo za silo postavil majhno hišico, katera pa je sedaj, vsled večletnega bolehanja, brez zaslužka pokojnega, ker je bil navezan na posteljo, postala zadolžena; skrb in žalost sta mu pospešili smrt. Celo par dni pred smrtjo je zaprosil za velikonočno milostno podporo od mariborskega Udruženja, a žal ni učakal, da bi se mu dala. Krajevni odbor je priznal njegovi ženi namesto venca znesek 150 Din kot velikonočno podporo.
Pripomnimo, da je bil Konjiček tudi med onimi, ki ga je se'đanji invalidski zakon reduciral, kljub temu, da je bil več let na fronti. Zakon mu ni dajal pravice uživati invalidnino, čeravno je bil
zvest svoji domovini. — Konjiček zapušča ženo in 8 let starega otroka. — Naj mu bo zemlja lahka, njegovi družini in sorodnikom pa naše sožalje. — Za Krajevni odbor: M. Pravdič s. r.
Krajevni odbor v Mariboru naznanja, da bo vsem prihodnjo številko »Voj. I.« ustavil, ako ne poravnajo članarine za leto 1930. Kljub temu, da smo vse te zamudnike javno in pismeno pozivali, da naj poravnajo naročnino, se do danes našemu pozivu niso odzvali, ako-ravno so imeli dovolj zaslombe in privilegijev pri Udruženju. Žalostno, ker ravno boljše situirani ne zmorejo teh borih 24 Din na leto. Organizacija ni zato, da bi plačevala list, zato si dovoljujemo vprašati zamudnike, zakaj ne izjavijo odkrito, da odstopijo od organizacije? Zakaj so imeli ravno ti o priliki prijav za prevedbo tako silo za pristop k Udruženju in se zavezali stalno ostati v organizaciji? Ali je to lepo? Ako bodo ti zamudniki znali ceniti organizacijo, bo tudi organizacija storila svojo dolžnost. Dovolj žalostno pa je, da nimajo niti toliko poguma, da bi vsaj izjavili, da se jim naj list ustavi, ker nočejo biti več člani in v borbi za naše pravice. S 1. julijem 1931 smo primorani tudi vsem onim članom list ustaviti, kateri še za celo leto 1931 niso poravnali članarine. S tem bo Krajevni odbor znal ceniti prosilce o priliki vlaganja prošenj za naklonitev podpor in drugih koristi, ki jih mnogi uživajo-. Vsem tem je invalidska pisarna med urad. urami vsak ponedeljek, sredo in soboto od 9. do 11. ure na razpolago. — Za Krajevni odbor: M. Pravdič s. r.
Krajevni odbor v Mariboru poziva vse člane in članice, ki so o priliki prijav v letu 1929 predložili stare sodne sklepe in invalidska spričevala k prošnjam za prijavo na prevedbo, da iste čimprej dvignejo v invalidski pisarni med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo in soboto od 9. do 11. ure, Rotovški trg 1. — Za Krajevni odbor: M. Pravdič s. r.
Čigava je pošiljatev? Invalidska zadruga »Vzajemna pomoč« v Ljubljani je prejela po čeku znesek 441 Din, katera vsota je bila oddana na pošto v Celju, dne 28. februarja 1931. Ker ni označenega nobenega imena in tudi ni dospelo nobeno pismo, poživljamo dotičnega, ki je oddal vsoto na pošto, da naj se javi.
Ako se želite zavarovati v slučaju smrti, priporočamo društvo Ljudska samopomoč v Mariboru, ki ima jako ugodne in malenkostne pogoje. Oni, ki so že člani so zadovoljni, da so že prej pristopili in prav lahko zmagujejo prispevke tako, da niti ne vedo zato. Mnogo pa je bilo že po smrti deležnih podpore, ki jo društvo takoj izplača. Kako prav pride družini takrat denar, ker je navadno v največii zadregi. Zavarovancem pa je olajšana misel na družino po njihovi smrti. Društvo je toraj jako koristno, zato je potrebno, da vsak pristopi. Skoro vsak človek se nekje zavaruje, pogoji Ljudske samopomoči pa so zelo prikladni za slabejše stoječe sloje, med katerimi so tudi po večini vojne žrtve. Zato se oglasite pri poverjeniku Stanku Tomcu v Ljubljani, Oblastni odbor udruženja vojnih invalidov.
Vrhnika. Tamkajšnja organizacija je zadnje leto odkar je umrl tajnik tov. Grobelšek, popolnoma prenehala. Že nekaj časa ni kazala tudi prej nobene agilnosti, kar je bila krivda predvsem na funkcijonarjih. V nedeljo 17. t. m. pa je Oblastni odbor sklical na Vrhniki občni zbor in se ga je udeležilo še zadosti članstva, posebno vojnih vdov.
Debatiralo se je o tem, ali naj organizacija še obstoja, ali naj se razpusti. O tem je obširno razlagal tov. Tomc iz Ljubljane, ki je vodil občni zbor. Članstvo je bilo soglasno za obstoj in resnično delavnost, zato je prigovorilo starega agilnega delavca tov. Černeta, da je bil pripravljen prevzeti administrativne posle, toda pod pogojem, da se poslovanje čisto iz novega zopet začne, članstvo je bilo soglasno zato in postavljen je bil odbor, ki mu predseduje tov. Jerina iz Bevk, tajništvo pa ima tov. Čeme.
Sklenjeno je bilo, da naj se vsi tamošnji invalidi in vdove tekom enega meseca zglasijo pri tov. Černetu, v gostilni poleg cerkve s knjižicami, da obnove članarino. V vseh potrebah pa je tov. Čeme vsak dan na razpolago. To poudarjamo članstvu in ga pozivamo,
da sigurno stori svojo dolžnost ker sedaj se misli bolje in redno poslovati.
Mesto urarja bi rad dobil nek vojni invalid. Rad bi preselil svojo obrt, ker mora na sedanjem mestu zapustiti lokal. Mogoče je kak kraj, kjer ni urarja, pa bi isti mogel shajati? Krajevni odbori, pa tudi posamezniki naj eventuelno možnost takoj javijo Oblastnemu odboru udruženja vojnih invalidov v Ljubljani.
Minister dr. Mate Drinković
Umrl je na Dunaju dne 18. t. m. minister g. dr. Mate Drinkovič. Rojen je bil leta 1870 v Jelši na otoku Hvaru. Po poklicu je bil zdravnik v Zagrebu, poprej pa v Dalmaciji, odkoder se je preselil leta 1917, ko je bil pomiloščen kot med vojno obtožen in preganjan.
Že v Vesničevi in Pašičevi vladi je bil jugoslovenski minister, potem pa v sedanji vladi minister socialne politike in narodnega zdravja in nam je bil vojnim žrtvam naklonjen. Najbrž vsled bolezni, je prevzel za njim ministrstvo soc. politike in nar. zdravja sedanji minister g. Nikola Preka, on pa je ostal minister brez portfelja.
Pokopan je bil 21. t. m. v Zagrebu ob navzočnosti predsednika vlade gosp. generala Petra Živkoviča, zastopnika Nj. Vel. kralja g. generala Saviča, ministra vojske in mornarice g. generala Stojanoviča, prometnega ministra g. Ra-divojeviča, finančnega ministra g. dr. Šverljuga, ministra soc. pol. in narodnega zdravja g. Nikole Preka, bana savske banovine g. dr. Peroviča in mnogih drugih odličnih zastopnikov. N. v. m. p.
O osebnem delu in davku na osebno delo
Svoj čas smo že o tem pisali in razlagali, vendar pa je še vedno dovolj povpraševanj v tem oziru. Nekateri invalidi si razlagajo, da so sploh vsega prosti. Drugi se zopet razburjajo, ker jih občinski predstavniki silijo k osebnemu delu. V splošnem še niso naši člani na jasnem, čeprav smo to zadevo že pojasnjevali in je bila obrazložena tudi v drugem časopisju.
Hočemo torej vprašanje osebnega dela ali odkupnine ali kakor nazivljemo tudi kuluka, še enkrat našim čitateljem pojasniti.
Izšel je pravilnik o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju Dravske banovine z dne 20. decembra 1930. (Sl. list št. 2 iz 1. 1931.)
V čl. 2. je določba: »Osebnemu delu za gradnjo in vzdrževanje javnih nedržavnih cest so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci v območju Dravske banovine od polnih 18 do polnih 55 let starosti.«
Ta določba temelji na § 38 zakona o samoupravnih cestah, ki se glasi enako. Že leta 1929 je naše udruženje zaprosilo pristojno ministrstvo za gradbe, če je smatrati vojne invalide za primorane vršiti osebno delo, ker so popolno ali delno delanezmožni.
Dobili smo pojasnilo, da so vsi nesposobni moški stanovalci oproščeni osebnega dela, pri tem seveda tudi invalidi.
Zato smatramo, da nobena občina ne more invalida siliti, da bi moral delati na cesti; pač pa je drugače glede odkupnine.
Člen 3 gori navedenega pravilnika, ki temelji na tretji alineji § 38 zak. o samoupr. cestah pa pravi:
»Davčni zavezanci, ki ne spadajo pod obveznost osebnega dela ter plačujejo nad 100 Din neposrednega davka, morajo ne glede na spol, starost in delavno sposobnost plačati odkupnino.«
Torej, ako plačujejo invalidi 100 Din davka, niso oproščeni odkupnine za osebno delo (kuluka). Delati niso primorani, ampak plačati morajo vseeno, ako niso toliko siromašni, da nimajo predpisano navedeno količino davka. Glede invalidov omenja § 3 špecijelno, da so oproščeni osebnega dela -in odkupa, ako žive samo od invalidnine. Seveda, ako je invalid dolžan po davku plačati kuluk, pa ga noče, ga prostovoljno, ako hoče, tudi lahko odsluži z delom.
Kakor je razvidno iz prednavedene določbe, plačevanje tudi ne pozna starostne meje, temveč jo pozna le osebno
delo. Tako mora preko 55 let stara oseba vseeno plačati odkupnino, ako presega njen davek 100 Din, le delati se toliko stare osebe ne more več siliti.
Kaj pa vojne vdove? Ženske so oproščene le osebnega dela na cestah, niso pa oproščene plačanja odkupnine, ako imajo toliko davka. Tudi državni, banovinski in občinski nameščenci niso zavezani osebnemu delu na cestah, pač pa se jim odtegne za odkupnino tridnevna popolna plača. Ravno tako upokojenci. — Kot kazensko določilo je v čl. 31 za one, ki nočejo plačati in ne pridejo delat, da se jih privede, ali pa zapre do 7 dni.
Ker se invalida po našem mnenju ne more siliti kot nesposobnega k osebnemu delu bi se ga toraj v slučaju nepla-čanja zaprlo. To omenjamo radi tega, ker bi znal kdo reči, delati me ne morejo siliti, plačila pa od mene ne morejo iztirjati.
Delovni čas traja 8 ur na dan, vštevši odmore, odkupnina pa dnevno 20 Din. Koliko dni mora kdo delati ali se odkupiti, je določeno po višini davkov na podlagi posebne tabele.
Slišali pa smo tudi, da se je v nekaterih krajih kuluk olajšal ali da se pripravlja na to,
S tem mislimo, da smo dovolj pojasnili, da ne bo vedno povpraševanj in različnih tolmačenj tako od strani invalidov, kakor tudi občin.
Iz upravništva
Uprava »Vojnega invalida« poziva Krajevne odbore, da točno zbirajo naročnino in jo nakazujejo. Nabrane vsote ni treba zadrževati, temveč jo takoj odposlati po čeku. Treba je skrbeti, da bodo člani res plačevali in jih terjati, da ne bo zopet naenkrat list prenehal in čakal na prispevke, ako bodo odkod prišli. Ce se pozneje lahko napravi, zakaj bi se ne poprej? Ako bodo vsi točni, potem se ni bati prenehanja, ker je naročnina preračunjena da zadostuje, ako jo res vsi vplačajo. Stanje naročnikov pa je treba vedno prijavljati in odjavljati, ravno tako če kdo lista ne prejme. Paziti pa je treba vedno na objavo imen v-listu in sicer onih, za katere pride list nazaj. Naveden je vzrok, zakaj je bit vrnjen.
List je bil vrnjen od sledečih naslovnikov: Vadla Mana, Hodošan, Prelog; Novak Aleksandra, Moškanec, Čakovec; Grbec Hinko, Šoštanj; Horvat Josip, Silova, Velenje; Meze Ivan, Marenberg; Tomažič Alojzij, Policavas 18, Litija; Ambrožič Marija, Boh. Bela; Cehtl Jakob, Koroščeva 17, Maribor; Ernecl Marija, Podvrh, Braslovče; Grilc Ivana, Kranjska gora; Cizer! Franc, Sp. Velov-lak 22, Moškanjci; Golob Janez, Dolana 27, Ptuj; Kosec Andrej, L ib on ja 30, Ormož; Robin-Gutnik Rozalija, Guštanj; Šubic Ignacij, Dolenčice, Škofja Loka; Prijatelj Angela, Vrhnika.^ Stari trg pri Rakeku; Horvat Marija, Črenšovci 114; Gabrijan Anton, Gorica 44, Pragersko; Kunstič Ivan, Ob železnici 12, Maribor; Mali Janez, Sv. Ana, Tržič. — To V vednost Krajevnim odborom.
Smešmcč?
Obtoženec (ženitovanjski posredovalec); »Prosim, gospod sodnik, pred dvema letoma sem posredoval, da se je oženil, in tega mi noče odpustiti.«
Sodnik: »Obtoženec, ali imate še kaj pripomniti proti zaprisežbi te priče?«
Izdaja Udruženje vojnih Invalidov. Odgovorni urednik: Fricko Juvan, Wolfova ul. 4, Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. —■ Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.
LEVANTE
mednarodna špedicijska družba z omejeno zavezo
LJUBLJANA
kolodvorska ulica št. 30
se prlporoia ceni. invalidom, obrtnikom In trgovcem, ki dobivajo kako blago Iz Inozemstva, za posredovanja, Špedicijo, zacarlnlenje l.t.d.
Izvršuje naročila hitro, točno In poceni.