Alenka Sedlar Špehar NARAVOSLOVJE za programe slaščičar, pek in mesar Delovni zvezek Alenka Sedlar Špehar NARAVOSLOVJE za programe slaščičar, pek in mesar Delovni zvezek BIC Ljubljana Ljublana 2024 N Naslov: O NARAVOSLOVJE za programe slaščičar, pek in mesar: delovni zvezek F Izobraževalni program: LO Srednje poklicno izobraževanje slaščičar, pek in mesar KO4 Modul: 20 Naravoslovje 2an Avtorica: lja Alenka Sedlar Špehar jubL Strokovni recenzentki: Mateja Lenarčič in Mojca Strgar Lektorica: Rozalka Mohorič Tehnični pregled in ureditev: Mojca Jevnikar Slike: Alenka Sedlar Špehar in splet Slika na naslovnici: Alenka Špehar Sedlar Založnik: Biotehniški izobraževalni center Ljubljana Ljubljana, januar 2024 2., dopolnjena izdaja Elektronska izdaja Dostopno na: https://za-naravo.yolasite.com/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 181551363 ISBN 978-961-6915-23-6 (PDF) Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 KAZALO VSEBINE 1 UVOD V NARAVOSLOVJE ___________________________ 7 1.1 Znanstvene raziskave in spoznanja ___________________________________ 7 1.2 Predpone _______________________________________________________ 7 2 UVOD V FIZIKALNE KOLIČINE _______________________ 10 2.1 Osnovne fizikalne količine _________________________________________ 11 2.2 Sestavljene fizikalne količine _______________________________________ 16 2.3 Napake merjenj _________________________________________________ 19 3 NARAVNI VIRI ____________________________________ 22 4 DELO IN ENERGIJA ________________________________ 25 4.1 Kinetična energija ________________________________________________ 25 4.2 Potencialna energija ______________________________________________ 27 4.3 Prožnostna energija ______________________________________________ 30 4.4 Notranja energija ________________________________________________ 31 4.5 Delo __________________________________________________________ 33 4.6 Moč __________________________________________________________ 34 5 KEMIČNE SNOVI __________________________________ 36 6 BIOLOGIJA ČLOVEKA ______________________________ 38 6.1 Skeletni sistem __________________________________________________ 45 6.2 Mišično tkivo ____________________________________________________ 49 6.3 Živčni sistem ___________________________________________________ 52 6.3.1 Čutila _________________________________________________________ 55 6.4 Hormonski sistem ________________________________________________ 59 6.5 Dihalni sistem ___________________________________________________ 61 6.6 Prebavni sistem _________________________________________________ 63 6.7 Krvni obtok _____________________________________________________ 66 6.8 Izločala ________________________________________________________ 68 6.9 Imunski sistem __________________________________________________ 70 6.10 Razmnoževalni sistem ____________________________________________ 72 7 VIRI _____________________________________________ 74 PRILOGA ______________________________________________ 77 3 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 Kazalo slik Slika 1: Delovanje hidroelektrarne .................................................................................................... 23 Slika 2: Delovanje vetrnice ............................................................................................................... 23 Slika 3: Delovanje jedrske elektrarne ............................................................................................... 24 Slika 4: Prehajanje snovi v različna agregatna stanja ...................................................................... 37 Slika 5: Celični organeli .................................................................................................................... 38 Slika 6: Skelet človeka ...................................................................................................................... 45 Slika 7: Zgradba kosti ....................................................................................................................... 46 Sliki 8 in 9: Zdravo in bolno tkivo kosti ............................................................................................. 47 Slike 10, 11, 12: Spoji kosti .............................................................................................................. 48 Slika 13: Sklep .................................................................................................................................. 48 Slika 14: Lobanja .............................................................................................................................. 49 Slika 15: Hrbtenica ........................................................................................................................... 49 Slika 16: Zgradba prečno progaste mišic ......................................................................................... 50 Slika 17: Mišice nadlahti ................................................................................................................... 51 Slika 18: Centralni živčni sistem ....................................................................................................... 52 Slika 19: Živčna celica ...................................................................................................................... 53 Slika 20: Prerez hrbtenjače .............................................................................................................. 54 Slika 21: Jezik ................................................................................................................................... 55 Slika 22: Struktura kože .................................................................................................................... 56 Slika 23: Optične prevare 1 .............................................................................................................. 56 Slika 24: Optične prevare 2 .............................................................................................................. 56 Slika 25: Zgradba očesa ................................................................................................................... 57 Slika 26: Zgradba čutila za voh ........................................................................................................ 58 Slika 27: Čutilo za okus .................................................................................................................... 58 Slika 28: Organi hormonskega sistema ............................................................................................ 59 Slika 29: Zgradba dihalnega sistema ............................................................................................... 61 Slika 30: Pljučni mešiček .................................................................................................................. 62 Slika 31: Zgradba glasilk .................................................................................................................. 62 Slika 32: Zgradba prebavnega sistema ............................................................................................ 63 Slika 33: Zgradba zoba ..................................................................................................................... 64 Slika 34: Zobje .................................................................................................................................. 64 Slika 35: Krvničke ............................................................................................................................. 66 Slika 36: Zgradba žile ....................................................................................................................... 67 Slika 37: Zgradba srca ...................................................................................................................... 67 Slika 39: Žilne zaklopke .................................................................................................................... 68 Slika 40: Izločala ............................................................................................................................... 68 Slika 41: Organi imunskega sistema ................................................................................................ 70 Slika 42: Moški spolni organi ............................................................................................................ 73 Slika 43: Ženski spolni organi ........................................................................................................... 73 Kazalo shem Shema 1 in 2: Številska premica ........................................................................................................ 9 Shema 3: Kemične snovi .................................................................................................................. 36 Shema 4: Pot krvi s kisikom in ogljikovim dioksidom ....................................................................... 67 4 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 Kazalo grafikonov Grafikon 1: Temperatura zraka v Ljubljani od leta 1951 do leta 2017 ............................................. 15 Kazalo tabel Tabela 1: Predpone ............................................................................................................................ 8 Tabela 2: Viri iz živega in neživega sveta ........................................................................................ 22 Tabela 3: Specifična toplota različnih snovi ..................................................................................... 32 Tabela 4: Tipi celic ........................................................................................................................... 39 Tabela 5: Vrste evkariontskih celic ................................................................................................... 40 Tabela 6: Mitoza – mejoza ............................................................................................................... 41 Tabela 7: Značilnosti tkiv .................................................................................................................. 41 Tabela 8: Poimenovanje organov..................................................................................................... 41 Tabela 9: Hierarhično grajena narava .............................................................................................. 42 Tabela 10: Shematski prikaz organskih sistemov ............................................................................ 43 Tabela 11: Pregled strukture in funkcije organskih sistemov ........................................................... 44 Tabela 12: Meritve kosti ................................................................................................................... 47 Tabela 13: Stiskanje ščipalke – meritve ........................................................................................... 49 Tabela 14: Vloga posameznih skupin mišic ..................................................................................... 50 Tabela 15: Srčni utrip – meritve ....................................................................................................... 51 Tabela 16: Centralni in periferni živčni sistem .................................................................................. 52 Tabela 17: Somatski in vegetativni živčni sistem ............................................................................. 53 Tabela 18: Možgani .......................................................................................................................... 53 Tabela 19: Funkcije možganov ........................................................................................................ 54 Tabela 20: Naloge čutnih celic ......................................................................................................... 55 Tabela 21: Zgradba čutila za sluh .................................................................................................... 57 Tabela 22: Bolezni čutil .................................................................................................................... 58 Tabela 23: Učinki hormonov ............................................................................................................. 60 Tabela 24: Vdih – izdih ..................................................................................................................... 62 Tabela 25: Tanko in debelo črevo .................................................................................................... 65 Tabela 26: Organi, ki proizvajajo encime ......................................................................................... 65 Tabela 27: Sestava krvi .................................................................................................................... 66 Tabela 28: Funkcije posameznih organov ....................................................................................... 69 Tabela 29: Imunost ........................................................................................................................... 70 Tabela 30: Funkcije anatomskih barier ............................................................................................ 71 Tabela 31: Naloge določenih celic ................................................................................................... 71 Tabela 32: Hormoni (izvor, funkcija)................................................................................................. 72 Tabela 33: Sekundarni znaki v puberteti .......................................................................................... 72 5 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 1 UVOD V NARAVOSLOVJE Zakonitosti naravnih procesov nas vodijo v čarobni svet fizikalnih, kemijskih in bioloških pojavov. Razumevanje njihovega delovanja nam lahko olajša vsakdanje delo. 1.1 Znanstvene raziskave in spoznanja 2. Naštej nekaj fizikalnih pojavov. ________________________________________________________ ________________________________________________________ ________________________________________________________ 3. Poveži pojme z definicijo. razlaga fizikalnih pojavov s pomočjo modelov FIZIKALNI ZAKON ali opazovanj FIZIKALNA TEORIJA že uveljavljena fizikalna teorija ZNANSTVENA SPOZNANJA iskanje zakonitosti postavljene domneve NARAVOSLOVNA METODA rezultat preverljivih in uporabnih rezultatov 4. Obkroži tiste lastnosti, ki jih mora imeti vsako znanstveno spoznanje. iskrenost nagajivost preverljivost sposobnost nadaljevanja razložljivost klepetavost 5. Zapiši zaporedje raziskovalnih korakov od 1 do 6. določitev metode dela pregled literature postavitev hipotez analiza podatkov meritve razlaga rezultatov 1.2 Predpone Predpone so olajšale delo z velikimi ali majhnimi količinami. Občasno uporabljamo tudi potence števila deset. 7 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 1. Dopolni tabelo. Tabela 1: Predpone Š Znak za Znak za tevilo Predpona Število Predpona predpono predpono 109 = 1 000 000 G deci- 000 106 = 1 000 000 mega- c 103 = 1 000 k 10-3 = 0,001 hekto- mikro- deka- 10-9 n 2. Razvrsti predpone od največje do najmanjše enote. a) kilo, hekto, centi, mili ________________________________________________ b) giga, hekto, mega, deka ______________________________________________ c) kilo, mili, mikro, deka ________________________________________________ d) nano, deci, centi, mili ________________________________________________ e) hekto, deka, giga, mega ______________________________________________ 3. Razvrsti predpone od najmanjše do največje enote. a) nano, deka, mili, kilo _________________________________________________ b) mega, giga, hekto, deka ______________________________________________ c) mili, deci, kilo, giga __________________________________________________ d) deka, kilo, hekto, giga ________________________________________________ e) kilo, nano, mili, centi _________________________________________________ f) mega, mikro, hekto, centi, deka, deci ____________________________________ 4. Dopiši znak za predpone. Mega:___ Mili:___ Nano:___ Kilo:___ Centi:___ Deka:___ Deci:___ Hekto:___ 5. Dopiši znaku ustrezno predpono. n:_____ G:_____ M:_____ m:_____ k:_____ c:_____ d:_____ da:_____ 8 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6. Predpone zapiši kot potence števila deset. mega = _____________ giga = ______________ mikro = ______________ deka = ______________ hekto = _____________ nano = _______________ centi = ______________ kilo =_______________ deka = _______________ 7. Razvrsti dane predpone od najmanjše do največje. a) nano, giga, mili, deka _____________________________________________ b) hekta, deka, giga, kilo _____________________________________________ c) mega, hekto, deka, giga ___________________________________________ d) mikro, deci, nano, centi ____________________________________________ e) kilo, deka, mega, deci _____________________________________________ 8. Na številski premici vnesi manjkajoče komponente. Shema 1 in 2: Številska premica 9 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 2 UVOD V FIZIKALNE KOLIČINE Ljudje so od nekdaj trgovali z materialnimi dobrinami, da pa so se lažje sporazumevali o količini, so morali uvesti fizikalne količine. Tako danes poznamo enostavne fizikalne količine, kot so dolžina, masa, čas itd. Ker te niso zadostovale za potrebe razvijajočega se sveta, so iz osnovnih količin naredili sestavljene, kot so hitrost, gostota, volumen itd. 1. Obkroži merilne naprave. dolžina termometer gram čas radar sekunda tehtnica ura električni tok površina 2. Obkroži fizikalne količine. temperatura svetilnost hitrost kilogram kelvin kandela amper množina snovi sekunda volumen 3. Obkroži fizikalne enote. fotometer minuta amper gostota tehtnica liter vrč z merilom stopinja Celzija voltmeter gram na liter 4. Obkroži osnovne fizikalne količine. masa hitrost amper gostota svetilnost površina množina snovi kelvin voltmeter višina 9. Obkroži sestavljene fizikalne količine. površina hitrost gram gostota svetilnost temperatura množina snovi električni tok voltmeter višina 10. Poveži osnovne fizikalne količine z ustreznimi fizikalnimi enotami. čas sekunda masa stopinja Celzija dolžina kilogram temperatura meter električni tok kandela svetilnost mol množina snovi amper 10 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 11. Poveži sestavljene fizikalne količine z ustreznimi fizikalnimi enotami. frekvenca hertz tlak newton sila pascal moč watt koncentracija meter na kvadrat sekundo pospešek mol na kubični meter specifična toplota gram na liter gostota joule na kilogram kelvin 2.1 Osnovne fizikalne količine Pri določanju mase teles tehtamo na različnih tehnicah. Včasih so potrebne ustrezne pretvorbe enot. 1. Dopolni. Masa je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo jo s _______________. 2. Pretvori maso v ustrezno enoto. 23 kg = ______________ g 54 dag = _____________ g 1 t = _________________ g 159 kg = _____________ g 246 dag = ____________ g 0,34 t = _______________ g 4,5 kg = _____________ g 12,7 dag = ___________ g 0,0005 t = _____________ g 3. Pretvori maso v ustrezno enoto. 2 400 g = ____________ kg 87 dag = ____________ kg 1 t = _________________ kg 1 245 g = ____________ kg 135 dag = ___________ kg 0,67 t = ______________ kg 467 g = _____________ kg 5,7 dag = ____________ kg 0,008 t = _____________ kg 24 g = ______________ kg 4 800 dag = __________ kg 0,07 t = ______________ kg 11 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 4. Pretvori maso v ustrezno enoto. 32 kg = ______________ g 154 dag = ____________ kg 1 t = ________________ dag 319 g = _____________ kg 646 g = _____________ dag 0,34 kg = ______________ g 44,5 dag = ___________ kg 16,7 dag = ___________ kg 5 463 g = _____________ kg 0,5 dag = _____________ g 1,7 dag = _____________ g 200 dag = ____________ kg 5. Izračunaj. 2 dag + 17 g = ______ g 5 kg + 11 g = ___________ g 1 t + 240 kg = ___________ kg 4 kg + 130 g = ______ g 23 dag + 0,3 kg = ______ dag 34 dag + 2 kg = _________ dag 4 t + 27 kg = _______ kg 2 g + 0,4 dag = __________ g 5 463 g + 37 g = __________ kg 6. Micka je v trgovini kupila 250 g rozin, 1 kg suhih marelic, 75 dag krompirja, 190 g tropskega sadja, pol kilograma posušenih jabolčnih krhljev ter 45 dag suhih hrušk. Koliko suhega sadja je kupila. Rezultat podaj v kilogramih, dekagramih in gramih. 7. Tone je naredil kranjsko klobaso po naslednjem receptu: 4 kg svinjskega plečeta, 50 g svežega česna, 150 g belega vina, 30 dag tankega svinjskega čreva, 3 dag soli, 1 dag popra, 2 dag solitra in 200 g vode. Koliko kilogramov klobas je pripravil iz dane mešanice? 8. Matija je za svoje dekle pripravil testo za pico. Pri tem je delal po naslednjem receptu: 30 dag moke, 20 g olivnega olja, 2 dag kvasa in 20 g soli. Kolikšna je bila masa testa v kilogramih? 9. Dopolni. Dolžina je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo jo z _______________. 12 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 10. Pretvori dolžino v ustrezno enoto. 2 m = ______________ cm 34 dm = ____________ cm 0,06 km = _____________ m 23 m = _____________ cm 3,5 dm = ____________ cm 0,000 45 km = _________ m 0,5 m = _____________ cm 7 dm = _____________ cm 45 km = ______________ m 0,02 m = ____________ cm 0,5 dm = ____________ cm 0, 008 km = ___________ m 11. Pretvori dolžino v ustrezno enoto. 2 743 cm = __________ m 2 432 dm = __________ m 50 m = ______________ km 345 cm = ___________ m 3 500 dm = __________ m 1 000 dm = ___________ km 36 cm = ____________ m 1,5 dm = ____________ m 4 570 m = ____________ km 5 cm = _____________ m 350 dm = ____________ m 300 m = _____________ km 1440 cm = __________ m 6500 dm = ___________ m 3300 m = ____________ km 12. Pretvori dolžino v ustrezno enoto. 2 m = ______________ cm 7 m = _____________ dm 43 m = ______________ dm 3 dm = ____________ mm 9 dm = _____________ m 67 dm = _____________ cm 1 cm = ____________ mm 65 cm = ____________ m 570 cm = _____________ m 0,3 cm = ___________ mm 300 cm = ___________ m 400 dm = ____________ cm 0,6 m = ____________ cm 150 dm = ___________ m 0,3 dm = _____________ cm 13. Izračunaj. 2 m + 15 dm = _______ dm 5 km + 10 m = ________ m 250 cm + 2 dm = _______ m 4 km + 150 m = _______ m 4 dm + 25 cm = _______ cm 4 cm + 0,5 dm = ______ mm 2 dm + 5 cm = _______ cm 300 mm + 9 cm = _____ dm 3 dm + 0,5 m = _________ m 14. Avtobusni prevoznik je peljal turiste iz Ljubljane v Portorož in pri tem prevozil 119,8 km. Nato jih je popeljal v Izolo in prevozil 9,1 km. Turisti so si zaželeli obiskati še Hrastovlje, ki so od Izole oddaljene 26 km. Po napornem dnevu so odšli nazaj v Ljubljano in prevozili 101,4 km. Koliko poti so naredili v danem dnevu? 13 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 15. Dopolni. Temperatura je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo jo s _______________. 16. Pretvori temperaturo v ustrezno enoto. 10 °C = _____________ K -20 °C = _____________ K 2 500 °C = ____________ K 250 °C = ____________ K -110 °C = ____________ K 1 000 °C = ____________ K 1 500 °C = ___________ K 420 °C = _____________ K 87 °C = _______________ K 17. Pretvori temperaturo v ustrezno enoto. 25 K = _____________ °C 30 K = _____________ °C 420 K = _____________ °C 350 K = ____________ °C 3 000 K = __________ °C 800 K = _____________ °C 500 K = ____________ °C 520 K = ____________ °C 1 K = _______________ °C 18. Izračunaj. -273 °C + 5 K = ________ K -250 °C + 20 K = _______ K 340 K + 10 °C = _______ °C 0 °C + 20 K = __________ K -170 °C – 25 K = _______ K 5 °C + 400 K = ________ °C 20 °C – 273 K = ________ K 275 K + 250 K = _______ °C –10 °C = _____________ °C 19. Pretvori fizikalne količine v ustrezne enote. 190 dl = ______________ l 4 100 ml = ____________ l 35 cl = _______________ dl 3 h =_________________ s 5 h =_______________ min 1 leto = _______________ h -15 °C = ______________ K 1 173 K = ___________ °C 503 K = ______________ °C 5 t = ________________ kg 20 dm = ____________ cm 207 l = _______________ hl 230 hl = ______________ l 30 g = ______________dag 3 600 s = ___________ min 2 dag = _____________ kg 20 kg = ______________ g –37 °C = ______________ K 14 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 20. Na Agenciji RS za okolje in prostor (Cegnar 2017) so spremljali temperaturo zraka v Ljubljani v daljšem časovnem obdobju. Vrednosti so podali v obliki spodnjega grafa. Grafikon 1: Temperatura zraka v Ljubljani od leta 1951 do leta 2017 Vir: Cegnar 2017, 5 a) V katerem obdobju so bile najvišje temperature? __________________ b) V katerem obdobju so bile najnižje temperature? __________________ c) Koliko je znašala povprečna temperatura v letu 1986? ______________ d) Ali so bile včasih višje povprečne temperature? ___________________ e) Kaj meniš, zakaj pride do temperaturnih razlik? ___________________ 21. Dopolni. Čas je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo ga s _______________. 22. Pretvori čas v ustrezno enoto. 0,5 min = ____________ s 1 h = ______________ min 1 dan = _______________ h 3 min = ______________ s 2,5 h = _____________ min 1 teden = ______________ h 0,25 h = _____________ s 24 h = _____________ min 0,5 dneva = ____________ h 1,6 h = ______________ s 0,6 h = _____________ min 14 tednov = ___________ dni 15 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 23. Pretvori čas v ustrezno enoto. 12 h = ______________ dni 12 min = ____________ h 170 s = ______________ min 1 teden = ____________ dni 7 200 s = ____________ h 900 s = ______________ min 480 h = _____________ dni 240 min = ____________ h 120 s = ______________ min 62,4 ur = ____________ dni 156 min = ____________ h 156 s = ______________ min 24. Izračunaj. 1,5 h = _______________ s 12 ur = _____________ min 5 dni = ________________ h 4 min = ______________ s 450 s = _____________ min 0,25 leta = _____________ h 6,5 min = _____________ s 3 dni = _____________ min 2 tedna = ______________ h 0,2 tedna = ____________s 0,3 tedne = __________ min 0,4 tedna = ____________ h 2.2 Sestavljene fizikalne količine 1. Dopolni. Prostornina je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto __________, merimo jo z _______________. 2. Pretvori volumen v ustrezno enoto. 1,4 l = _______________ cl 5,5 l = _______________ dl 2 hl = _________________ l 0,05 l = ______________ cl 0, 5 l = _______________ dl 1,5 hl = ________________ l 3 dl = ________________ cl 5 l = _________________ dl 0,5 hl = ________________ l 3. Pretvori volumen v ustrezno enoto. 10 cl = _______________ l 20 l = _______________ hl 2 000 ml = _____________ l 250 cl = ______________ l 3 000 dl = ____________ hl 1 000 dl = ______________ l 1 500 cl = _____________ l 420 l = _______________ hl 234 cl = ________________ l 16 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 4. Izračunaj. 20 dl + 3 l = ___________ l 5 l + 10 dl = ___________ dl 350 dl + 2 l = ___________ hl 0,5 l + 2 dl = __________ l 4 dl + 27 cl = _________ dl 2 cl + 0,5 dl = __________ cl 2 dl + 50 cl = __________ l 100 ml + 9 cl = ________ dl 1 dl + 0,5 l = ___________ ml 5. Vinar Jure je septembra iztisnil 24 hl belega grozdja, 4.500 l rdečega grozdja in 2 hl šmarnice. Koliko hl mošta je pridelal? 6. Pretvori volumen v ustrezno enoto. 15 cl = ______________ ml 650 dl = _____________ ml 0,5 hl = ________________ l 2,5 cl = ______________ ml 5,5 dl = _____________ ml 15 hl = _________________ l 34 dl = ______________ ml 1,2 l = ______________ ml 10 l = __________________ l 0,4 dl = ______________ ml 0,5 l = ______________ ml 0, 24 hl = _______________ l 7. Pretvori volumen v ustrezno enoto. 105 cl = _______________ l 650 l = _______________ hl 65 dl = _________________ l 3 200 cl = _____________ l 1 500 l = _____________ hl 500 ml = _______________ l 380 ml = ______________ l 500 l = ______________ hl 7,5 dl = ________________ l 8. Pretvori volumen v ustrezno enoto. 100 000 cm3 = _________ m3 43 000 dm3 = _________ m3 1 000 cm3 = ___________ m3 53 000 dm3 = _________ m3 645 600 dm3 =_________ m3 1 000 dm3 = ___________ m3 0,00005 km3 = ________ m3 5 000 000 cm3 = _______ m3 4 040 000 cm3 = _______ m3 9. Pretvori površino v ustrezno enoto. 20 000 cm2 = _________ m2 23 000 cm2 = _________ dm2 9 100 m2 = _________ cm2 730 dm2 = _________ m2 5 600 m2 = _________ dm2 3 000 dm2 = _________ cm2 0,0075 km2 = ________ m2 800 000 cm2 = ________ dm2 40 540 cm2 = ________ cm2 17 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 10. Dopolni. Gostota je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo jo s _______________. 11. Pretvori gostoto v ustrezno enoto. 60 000 g/l = __________ kg/l 2,9 g/l = ___________ g/ml 5 400 g/l = ___________ kg/l 850 g/l = ____________ kg/l 7 200 kg/l = __________ g/l 2 500 g/l = __________ g/ml 0,0075 g/l = _________ g/ml 900 000 g/ml = _______ kg/l 657 kg/l = ____________ g/l 12. Dopolni. Hitrost je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo jo z _______________. 13. Pretvori hitrost v ustrezno enoto. 0,3 m/s = __________ km/h 417 m/s = __________ km/h 9 375 m/s = _________ km/h 1,4 m/s = __________ km/h 6 250 m/s = _________ km/h 3 750 m/s = _________ km/h 28 m/s = ___________ km/h 3 125 m/s = _________ km/h 250 m/s = __________ km/h 14. Pretvori v ustrezno mersko enoto. 10 km/h = __________ m/s 250 dag = ____________ g ¼ h = _______________ min 0,5 l = ______________ dl 3 000 g = ___________ kg ½ h = _______________ min 180 km/h = _________ m/s 25 cl = ______________ dl 1 512 km/h = _________ m/s 0,05 m = ___________ cm 3 km/h = ___________ m/s 650 g = _____________ dag 500 g = _____________ kg 5 dag = _____________ kg 500 cl = _______________ l 15 min = _____________ h 0,5 kg = _____________ g 514 km/h = ___________ m/s 43 km/h = __________ m/s 250 cm = ___________ cm 2 m2 = ______________ dm2 0,4 l = _______________ dl 30 min = _____________ h 370 g = _____________ dag 1 kg = _______________ g 18 km/h = ___________ m/s 5 cl = _________________dl 120 min = ____________ h 30 dl = _______________ l 20 m/s = ____________ km/h 2 392 m/s = ________ km/h 0,4 kg = ____________ dag 2,5 h = ______________ min 18 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 15. Pretvori hitrost v ustrezno enoto. 1 km/h = ____________ m/s 54 km/h = ___________ m/s 2 592 km/h = _________ m/s 3 km/h = ____________ m/s 108 km/h = __________ m/s 432 km/h = __________ m/s 10 km/h = __________ m/s 216 km/h = _________ m/s 1 512 km/h = _________ m/s 15 km/h = __________ m/s 85 km/h = __________ m/s 560 km/h = __________ m/s 16. Poveži merjene količine z ustrezno mersko napravo. masa vreče sladkorja kljunasto merilo hitrost avtomobila štoparica debelina svaljka tehnica čas hoje od skladišča do pekarne merilnik hitrosti dolžina pulta termometer temperatura pečice meter 17. Pretvori v ustrezno mersko enoto. 0,05 kg = ___________ dag 4 000 m/s = ________ km/h 16 km/h = ___________ m/s 3 300 ml = ____________ l 2 500 l = _____________ hl 1 000 ml = _____________ l 5 m/s = ___________ km/h 600 g/l = ____________ kg/l 65 dag = ______________ g 5 kg/l = ____________ g/ml 5°C = ________________ K 1 ha = _______________ m2 2.3 Napake merjenj 1. Poveži med seboj pojma in račune. 19 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 2. Poveži med seboj pojma in definiciji. sistematična napaka napaka pri umeritvi naprave naključna napaka napaka zaradi površnega merjenja 3. Dijaki 1. sm so merili svetilnost 80-vatne varčne žarnice in dobili naslednje vrednosti: 810 cd, 800 cd, 750 cd, 700 cd, 740 cd, 822 cd, 835 cd, 723 cd, 809 cd in 799 cd. Izračunaj povprečno vrednosti svetilnosti in pripiši mersko napako. 4. Skupina naravovarstvenikov je merila svetilnost 40-vatne varčne žarnice in dobila naslednje vrednosti: 401 cd, 450 cd, 432 cd, 459 cd, 470 cd in 468 cd. Izračunaj povprečno vrednost in pripiši absolutno napako. 5. Otroci iz Vesele ulice so se poigrali s fotometrom in izmerili svetilnost 25-vatne varčne žarnice. Pri tem so dobili naslednje vrednosti: 220 cd, 223 cd, 243 cd, 249 cd, 250 cd in 245 cd. Izračunaj povprečno vrednost in pripiši absolutno napako. 6. Miha, Jure in Tomaž so merili svetilnost 120-vatne varčne žarnice in dobili naslednje vrednosti: 1340 cd, 1450 cd in 1530 cd. Izračunaj povprečno vrednost svetilnosti. 7. Peki so tehtali isto posodo z moko na različnih tehnicah. Izračunaj povprečno vrednost mase moke, če so dobili: a) na analizni tehnici: ERROR, b) na precizni tehnici: 2329 g, c) na kuhinjski tehnici: 2,3 kg, d) na osebni tehnici: 2,1 kg. 20 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 8. Slaščičarji so merili vrednost alkohola v teranovem likerju in vsakokrat izmerili drugačno vrednost: 15,2 vol%, 16,3 vol%, 16,5 vol%, 17,1 vol%, 17,4 vol%. Izračunaj povprečno vrednost skupaj z mersko napako. 9. Mesarji so merili delež soli v klobasi, vendar je vsak dobil drugačno vrednost: 2,0 %, 1,9 %, 1,7 %, 1,9 %, 2,1 % in 2,2 %. Izračunaj povprečno vrednost skupaj z mersko napako. 10. Pri merjenju dolžine mize smo izmerili: 99,2 cm, 99,9 cm, 98,1 cm, 100,0 cm in 99,1 cm. Izračunaj povprečno vrednost in mersko napako. 11. Izračunaj povprečno višino dijakov v 1. letniku programa SPI iz podatkov: 158 cm, 175 cm, 186 cm, 182 cm, 170 cm, 155 cm, 168 cm, 185 cm, 177 cm, 169 cm, 173 cm in 187 cm. 12. Policist je meril hitrost vozila s petimi radarji naenkrat. Izračunaj povprečno vrednost hitrosti vozila in mersko napako iz dobljenih podatkov: 135,0 km/h, 134,4 km/h, 129,6 km/h, 138,1 km/h in 128,9 km/h. 13. Dijaki so preverjali volumen olja v kupljeni embalaži in prišli do ugotovitev: 1. embalaža vsebuje 1,1 l olja, 2. embalaža vsebuje 0,9 l olja, 3. embalaža vsebuje 105 cl, 4. embalaža vsebuje 101 cl ter 5. embalaža 985 ml. Izračunajte povprečno količino dobljenega olja in napako polnjenja. 21 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 3 NARAVNI VIRI Naravni viri so viri v naravi, primerni za izkoriščanje ali uporabo. 1. Navedi nekaj virov iz živega in neživega dela narave. Tabela 2: Viri iz živega in neživega sveta Viri kot del žive narave Viri kot del nežive narave 2. Obkroži obnovljive vire energije. sončna energija premog les nafta geotermalna energija jedrska energija biomasa železo 3. Poimenuj naravni vir ali energijo, ki so opisani. ______________ – gre za organski material, predvsem rastlinskega izvora mladega nastanka. ______________ – gre za okamenel organski material, predvsem rastlinskega izvora starejšega nastanka. ______________ energija – gre za energijo, ki jo pridobivamo s pomočjo zemeljske energije. ______________ – gre za energijo, ki jo pridobivamo s pomočjo izkoriščanja vode. ______________ – gre za napravo, s katero pridobivamo energijo iz sončnega sevanja. 4. V katere oblike energij se pretvarja sončna energija? 22 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 5. S pomočjo slike opiši postopek pridobivanja energije iz vode. Slika 1: Delovanje hidroelektrarne Vir: Godec, Grubelnik, Glažar 2015a 6. S pomočjo slike opiši postopek pridobivanja energije z vetrom. Slika 2: Delovanje vetrnice Vir: Godec, Grubelnik, Glažar 2015b 23 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 7. S pomočjo slike opiši delovanje jedrske elektrarne. Slika 3: Delovanje jedrske elektrarne Vir: Nuklearne ali jedrske elektrarne 2020, prosojnica 22 24 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 4 DELO IN ENERGIJA V naravi se energija pretaka iz ene oblike v drugo. Pri tem lahko opravi tudi delo. V nadaljevanju si bomo ogledali različne vrste energije, delo in moč. 4.1 Kinetična energija je energija, ki jo oddajajo ali sprejemajo gibajoča se telesa. Ta vrsta energije je odvisna od mase in hitrosti telesa. Osnovna enota je . 1. Od česa je odvisna kinetična energija? 2. Kolikšna je kinetična energija avtomobilčka z maso 1 kg, če se giblje s hitrostjo 1 m/s? 3. Kolikšna je kinetična energija avtomobila z maso 1 tone, če se giblje s hitrostjo 100 m/s? 4. Kolikšna je kinetična energija kolesarja z maso 70 kg, če se vozi z ultralahkim kolesom s hitrostjo 35 km/h? 5. Kolikšna je kinetična energija avtomobila z maso 2 ton, če se giblje s hitrostjo 50 km/h? 25 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6. Kolikšna je kinetična energija avtomobila z maso 1,5 ton s hitrostjo 50 km/h? 7. Kdo ima večjo kinetično energijo: a) oče z maso 95 kg, ki se premika 0,5 km/h, b) mati z maso 75 kg, ki se premika 0,4 km/h, c) sin z maso 65 kg, ki se premika 0,8 km/h, d) hči z maso 50 kg, ki se premika 0,8 km/h, e) nečak z maso 30 kg, ki se premika 0,2 km/h, f) sosed z maso 100 kg, ki se sprehaja 0,05 km/h? 8. Kdo ima najmanjšo kinetično energijo: a) konj z maso 800 kg, ki se premika 30 km/h, b) bik z maso 1 tone, ki se premika 15 km/h, c) nosorog z maso 2.300 kg, ki se premika 45 km/h, d) maček z maso 2 kg, ki se premika 50 km/h, e) gepard z maso 72 kg, ki se premika 130 km/h? 9. Jože z maso 80 kg in Franci z maso 75 kg tekmujeta v hitrosti. Kdo ima večjo kinetično energijo, če Jože teče 24 m/s, Franci pa 29 m/s? 10. Kakšno kinetično energijo ima žoga z maso 340 g ob različnih hitrostih: 10 km/h, 20 km/h, 30 km/h, 40 km/ in 50 km/h? 26 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 11. Motorist na mopedu s skupno maso 100 kg ima kinetično energijo 150 kJ. Kolikšna je njegova hitrost? 12. Žoga z maso 300 g ima kinetično energijo 100 kJ. Kolikšna je njena hitrost? 4.2 Potencialna energija Zaradi teže ima vsako dvignjeno telo na površini zemlje potencialno energijo. Wp = m g h = Fg h Osnovna enota je . 1. Od česa je odvisna potencialna energija? 2. Tekoče stopnice pripeljejo 20 učencev s povprečno maso 60 kg na višino 7 m. Za koliko se učencem poveča potencialna energija? 3. Za koliko se poveča potencialna energija balonu z maso 0,5 kg, če se z 1 metra nad zemljo dvigne za 10 m? 4. Koliko znaša potencialna energija aviona z maso 2 ton, ko se spusti za 1 000 m? 27 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 5. Konj z maso 250 kg se povzpne na vrh hriba z nadmorsko višino 1 500 m. a) Kolikšna je potencialna energija konja, če se je začel dvigati pri 200 m nadmorske višine? b) Kolikšna je potencialna energija konja, če se je začel dvigati pri 0 m nadmorske višine? c) Kolikšna je potencialna energija konja, če se je začel dvigati pri 1 000 m nadmorske višine? d) Kolikšna je potencialna energija konja, če se je začel dvigati pri 50 m nadmorske višine? 6. Potencialna energija znaša 10 000 J. Kolikšno maso ima kamen, ki je letel v zrak 8 m visoko? 7. S stolpa v Pisi smo vrgli 5 kg in 10 kg težka kamna. Kateri je imel večjo potencialno energijo, tik preden sta trčila ob podlago, če je stolp visok 55,9 m? 8. Za koliko se poveča potencialna energija kamna z maso 1,5 kg, če ga iz prvega nadstropja (3 m višine) vržemo v drugo nadstropje (6 m višine nad tlemi)? 28 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 9. Koliko znaša potencialna energija, če z dvigalom dvignemo 0,05 t težko breme 5 m visoko? 10. Žerjav je v 30 s dvignil breme z maso 3,6 ton 9 m visoko. Kolikšna je potencialna energija bremena? 11. Kolikšna je masa helikopterja, če ima potencialno energijo 100 kJ na nadmorski višini 6 m? 12. Kolikšna je masa bremena, če ima potencialno energijo 2 kJ na vrhu omare (2 m)? 13. Koliko znaša masa bremena, če ima potencialno energijo 10 kJ na vrhu omare (2 m)? 14. Kdo ima večjo potencialno energijo: a) oče z maso 95 kg, ki skoči 80 cm visoko, b) mati z maso 75 kg, ki skoči 20 cm visoko, c) sin z maso 65 kg, ki skoči 1 m visoko, d) hči z maso 50 kg, ki skoči 60 cm visoko, e) nečak z maso 30 kg, ki skoči 30 cm visoko, f) sosed z maso 100 kg, ki skoči 90 mm visoko? 29 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 4.3 Prožnostna energija Prožnostno energijo imajo napeta ali stisnjena prožna telesa (vzmeti, elastike …). Telesa so prožna, če se po prenehanju delovanja sil povrnejo v prvotno obliko. Wpr = k x2 / 2 k = Fp / x 1. Katerim podčrtanim telesom se je spremenila prožnostna energija? a) Jure je naramnice šolske torbe zvil v klopčič. b) Manca je spela lase v čop z elastiko. c) Franci si je zategnil pas. d) Jožica je skočila na ponjavo in jo napela. e) Tine je napel lok, da bi izstrelil puščico. f) Miha je brcnil žogo v steno, pri trku z njo se je ta sploščila. 2. Kolikšna je prožnostna energija elastike, ki jo raztegnemo s silo 15 N za 3 cm? 3. Kolikšna je prožnostna energija elastike, če jo raztegnemo s silo 10 N za 2 cm? 4. Elastika se pri natezni sili 5 N podaljša za 2 cm. Kolikšna je prožnostna energija? 5. Fračo napnemo za 25 cm s silo 20 N. Kolikšna je prožnostna energija? 30 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6. Tine stisne vzmet za 3 cm in pri tem opravi 4 J dela. Koliko znaša konstanta prožnostne vzmeti, ki jo stisne Tine? 7. Mesar Miha je obesil 5 kg težko meso na lahko prožno vzmet. Pri tem se je vzmet raztegnila za 12 cm. Kolikšna je prožnostna energija vzmeti, če ima konstanto prožnosti vzmeti 0,1 N/cm? 8. Kolikšno prožnostno energijo pridobi vzmet (k = 15 N/cm), če jo raztegnemo za 11 cm? 9. Kolikšno prožnostno energijo pridobi vzmet (k = 15 N/cm), če jo raztegnemo za 15 cm? 4.4 Notranja energija Notranja energija je energija, ki se pretaka iz toplejših predelov snovi v hladnejše. To energijo imajo vsa telesa. Zazna se s spremembo temperature ali agregatnega stanja. W n = Q = m c ΔT Specifična toplota snovi c je toplota, ki je potrebna, da segrejemo 1 kg snovi za 1 K; njena enota je J/kgK. 31 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 Tabela 3: Specifična toplota različnih snovi Specifična toplota Snov Snov Specifična toplota [J/kgK] [J/kgK] voda 4 200 jeklo 460 aluminij 880 srebro 235 železo-surovo 500 svinec 130 baker 390 zlato 130 1. Micka je segrela 1 kg vode z 20 °C do 100 °C. Za koliko se poveča notranja energija vode? 2. Pek je pogrel 5 l vode s 4 °C na 44 °C. Za koliko se poveča notranja energija vode? 3. Klepar je segreval 15 kg aluminija z 22 °C na 150 °C. Za koliko se poveča notranja energija aluminija? 4. Tone je segreval 3 kg bakrenega žleba, da bi ga preoblikoval, z 21 °C na 240 °C. Za koliko se poveča notranja energija bakra? 5. Zlatar je segrel 200 g zlata s temperature 15 °C na 200 °C. Za koliko se poveča notranja energija? 32 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6. Kovač je 1 kg neznane snovi segrel s 25 °C na 550 °C. Pri tem je notranja energija narasla za 262,5 kJ. Kakšna je specifična toplota snovi? 7. Obkroži pravilen odgovor. a) Ko se martinček skriva v senci, se njegova notranja energija POVEČA / ZMANJŠA. b) Ko segrevamo vodo za čaj, se njena notranja energija POVEČA / ZMANJŠA. c) V sok damo ledene kocke. Njegova notranja energija se POVEČA / ZMANJŠA. d) Ko damo testo v pečico na 230 °C, se njegova notranja energija POVEČA / ZMANJŠA. 4.5 Delo Delo je fizikalna količina, ki nam pove, koliko sile smo uporabili za premik telesa. Izračunamo ga po formuli A = F s Osnovna enota je . 1. Od česa je odvisna energija dela? 2. Kolikšno delo opravi Micka, če potiska voziček z otrokom s stalno silo 600 N 40 m? 3. Kolikšno delo opravi delavec, ki potiska samokolnico s stalno silo 1500 N 50 m? 4. Kolikšno delo opravi lokomotiva, ki pred sabo potiska vagon s silo 89 000N 200 m? 33 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 5. Žerjav vleče telo z maso 50 kg in ga v 20 s dvigne 60 m visoko. Izračunaj opravljeno delo žerjava. 6. Kuharica dvigne 10 kg krompirja in ga v 5 s dvigne 1 m visoko. Izračunaj opravljeno delo kuharice. 7. Motorist potiska svoj motor 1,5 km daleč s silo 230 N. Koliko kJ dela je opravil? 8. S kolikšno silo smo porivali avto, če smo na 50 m dolgi poti opravili 12 kJ? 9. Koliko je globok vodnjak, če pri dvigovanju 10 l vode opravimo delo 2 000 J? 10. Kolikšno delo opravi pek, če potiska voziček s stalno silo 300 N 200 m? 4.6 Moč Moč je fizikalna količina, ki nam pove, koliko dela smo opravili v nekem času. Izračunamo jo po formuli ………… P ……… = A / t …… Osnovna enota je . 34 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 1. Dvigalec uteži dvigne 140 kg težko utež 1,6 m visoko. a) S kolikšno močjo dela, če delo opravi v 0,5 s? b) S kolikšno močjo dela, če delo opravi v 1 s? c) S kolikšno močjo dela, če delo opravi v 0,02 s? 2. Stroj opravlja delo z močjo 1 200 W. a) Koliko dela opravi v 1 s? b) Koliko dela opravi v 1 min? 3. Tone opravi v 1 uri 72 kJ dela. S kakšno močjo dela? 4. Koliko dela opravi električni mešalnik v 20 min, če dela z močjo 7 kW? 5. Pek dvigne vrečo moke, težko 3 kg, 1,5 m visoko v 0,5 s. S kakšno močjo dela? 35 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 5 KEMIČNE SNOVI V vsakdanjem svetu nas obkrožajo kemične snovi. Zato je prav, da se pobliže seznanimo z njimi. Zaradi kemijskih ali fizikalnih vplivov se lahko spreminjajo. 1. Dopolni shemo. Shema 3: Kemične snovi 2. Obkroži vse homogene zmesi z rdečo barvo ter vse heterogene z modro barvo. cvetovi kamilic v čaju železovi žebljički v žagovini barvila v črnem črnilu pesek v vodi čaj z ledenimi kockami jod v pesku 3. Obkroži vse elemente z rdečo barvo ter vse spojine z modro barvo. klor peščenjak aluminij nitrat ozon dušik kisik sol 4. Obkroži primere fizikalnih sprememb z rdečo barvo ter primere kemijskih sprememb z modro barvo. Slaščičar raztopi Zobno pasto iztisnemo Sonce segreje kamnito Bober obgloda steblo. sladkor v vodi. iz tube. ograjo. Pek vmeša jajce v Dušik se veže v Mesar doda zrna Jagodni sok je vmešan nitrit. moko in mleko. popra v klobase. v jabolčnega. 36 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 5. Poveži agregatno stanje s skicami, ki to stanje prikazujejo. PLNASTO TEKOČE TRDNO Viri slik: (levo od zgoraj navzdol) Why your ice b. l.; lasten; Shutterstock 2003–2023; (desno) Sajovic idr. 2014, 11, 12 6. Vsako prehajanje snovi iz enega agregatnega stanja v drugo ima svoje ime. Na črte napiši to, kar prikazujejo številke. 1 _________________ 2 _________________ 3 _________________ 4 _________________ 5 _________________ 6 _________________ Slika 4: Prehajanje snovi v različna agregatna stanja Vir: Moravec idr. 2019 37 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6 BIOLOGIJA ČLOVEKA 1. Dopolni manjkajoče besede. Osnovni elementi, ki gradijo živa bitja so S – _________, N – _________, O – __________, P – __________ in C – __________. Najmanjše gradbene enote organizmov so ____________, ki se povezujejo v ___________, ta pa sestavljajo _________________, ti pa sestavljajo _____________________________. 2. Navedi 6 značilnosti vretenčarjev. 3. Za navedene organele na sliki navedi njihove funkcije. Slika 5: Celični organeli Vir: Cooper idr. 1999 38 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 4. V naravi poznamo tri tipe celic: rastlinske, živalske in celice prokariontov. Tabela 4: Tipi celic Rastlinske celice Živalske celice Celice prokariontov Vir (slike): Cooper idr. 1999 Poimenuj označene organele. 1 _________________________________ 11 ________________________________ 2 _________________________________ 12 ________________________________ 3 _________________________________ 13 ________________________________ 4 _________________________________ 14 ________________________________ 5 _________________________________ 15 ________________________________ 6 _________________________________ 16 ________________________________ 7 _________________________________ 17 ________________________________ 8 _________________________________ 18. _______________________________ 9 _________________________________ 19. _______________________________ 10 ________________________________ 39 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 5. V našem telesu imamo različne vrste evkariontskih celic. Opredeli njihovo funkcijo. Tabela 5: Vrste evkariontskih celic Oblike Vrste celic Funkcija epitelne celice imunske celice kostne celice krvne celice maščobne celice mišične celice spolne celice živčne celice Vir (slike): Fournier 2019 40 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6. Opiši razliko med mitozo in mejozo. Tabela 6: Mitoza – mejoza Mitoza Mejoza 7. Celice se združujejo v tkiva. Opredeli značilnosti posameznih skupin. Tabela 7: Značilnosti tkiv Tkiva Značilnosti krovna tkiva vezivna tkiva mišična tkiva živčna tkiva 8. Pripiši imena različnim organom. Tabela 8: Poimenovanje organov Vir (slike): The Nervous System 2016–2020, Figure 8.10. 41 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 9. Po zgledu s primera dopolni kroge. Tabela 9: Hierarhično grajena narava Vir: Your Body's Systems 2012, 9 42 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 10. Katere organske sisteme prikazujejo skice? Tabela 10: Shematski prikaz organskih sistemov Vir (slike): Your Body's Systems 2012, 5; Human Body 2012, naslovnica 43 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 11. Dopolni tabelo. Tabela 11: Pregled strukture in funkcije organskih sistemov Sistem Strukture Funkcija obtočila prenos hranil, hormonov, plinov in strupov usta, požiralnik, želodec, črevesje, danka, anus izločanje strupov iz krvi in odvečne vode imunski sistem bele krvničke, limfa, koža … različna mišična tkiva koža, nohti, lasje živčni sistem proizvodnja gamet pljuča, nos, usta … skeletni sistem 44 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6.1 Skeletni sistem 1. Na puščice napiši imena kosti. Slika 6: Skelet človeka Vir: Human Body 2012, 14 45 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 2. Katera je najdaljša kost v našem telesu in kje se nahaja? 3. Katera je najkrajša kost v našem telesu in kje se nahaja? 4. Koliko kosti imamo na začetku življenja in koliko v starosti? 5. Koliko kosti imamo v roki in koliko v nogi? 6. Navedi nekaj ravnih kosti. 7. Navedi nekaj ukrivljenih kosti. 8. Navedi naloge okostja. 9. Iz česa je zgrajena velika kost? A _________________________________ B _________________________________ C _________________________________ D _________________________________ Slika 7: Zgradba kosti Vir: Human Body 2012, 15 46 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 10. Osteoporoza je bolezen kosti. Kaj se pri tem dogaja in kako jo preprečujemo? zdravo tkivo bolno tkivo Sliki 8 in 9: Zdravo in bolno tkivo kosti Vir obeh slik: Human Body 2012, 20 11. V razredu izmerimo nekaj kosti tako, da naredimo primerjavo med največjo in najmanjšo osebo. Tabela 12: Meritve kosti Meritve kosti [cm] Vrsta kosti Kako izmeriti najmanjša oseba največja oseba lobanja 1 od temena do prvega vretena lobanja 2 okoli glave mimo senc ramenski obroč od leve proti desni rami nadlahtnica od ramena do komolca stegnenica od bokov do kolena golenica od kolena do gležnja stopalne kosti od pete do največjega prsta kosti dlani od zapestja do konca sredinca a) Kje je največja razlika v dolžini? b) Kolikokrat je stegnenica daljša od dlančnih kosti? c) Ali nam dolžina kosti izda, če gre za žensko ali moško okostje? 47 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 12. Kako so kosti povezane med seboj in kaj je značilno za tovrstni spoj? Slike 10, 11, 12: Spoji kosti Vir: Gordon 2017 (levo); Kandare 2011c (sredina); Harris idr. b. l.b, prosojnica 22 (desno) 13. Označi na sliki, kje se nahajajo naslednji elementi: a) sklepna ponvica, b) sklepna glavica, c) sklepni hrustanec, d) sklepna ovojnica, e) sklepna vez, f) sklepno mazivo. Slika 13: Sklep Vir: Harris idr. b. l.b, prosojnica 22 14. Opiši proces zakostenevanja. 48 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 15. Navedi dejavnike, ki vplivajo na rast kosti. 16. Poimenuj označene dele. Slika 14: Lobanja Slika 15: Hrbtenica Vir: Eduardo 2014 Vir: Arch b. l. 6.2 Mišično tkivo 1. Opravimo test hitrostnega delovanja mišic. Za eksperiment potrebujemo ščipalko za obešanje perila in štoparico. Dve minuti odpiramo in zapiramo ščipalko in štejemo ponovitve. Eksperiment ponovimo takoj po 30-sekundni pavzi in po 2-minutni pavzi. Tabela 13: Stiskanje ščipalke – meritve Leva roka Desna roka število ponovitev v 2 minutah število ponovitev po 30-sekundni pavzi število ponovitev po 2-minutni pavzi Vir (slika): Human Body 2012, 43 49 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 a) Katera roka je bolj spretna? e) Ali se uspešnost roke ujema s tem, ali smo levičarji in desničarji? f) Zakaj nastane razlika med prvim in drugim eksperimentom? g) Ali bi s treningom lahko izboljšali rezultat? Odgovor utemelji. 2. Opiši vlogo posameznih skupin mišic. Tabela 14: Vloga posameznih skupin mišic prečno progaste mišice gladke mišice srčne mišice Vir (slike): Human body systems b. l., 6 3. Opiši zgradbo prečno progastih mišic. Slika 16: Zgradba prečno progaste mišic Vir: Vidmar 2008 50 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 4. Na roki imamo mišici, ki delujeta izmenično. Kdaj se sprostita in kdaj napneta biceps in triceps? Slika 17: Mišice nadlahti Vir: Human Body 2012, 44 5. Srčna mišica deluje od začetka do konca našega življenja brez prestanka in brez naše volje. Zato je pomembno, da vzdržujemo njeno kondicijo. Za eksperiment potrebujemo dva prostovoljca: športnika in učenjaka. Pri obeh bomo merili srčni utrip za 15 sekund. Tabela 15: Srčni utrip – meritve Športnik Učenjak srčni utrip v sedečem stanju srčni utrip po 10 počepih srčni utrip po 10 skokih a) Kaj se zgodi s srčno mišico takoj po aktivnosti? b) Zakaj aktivnost povzroči spremembe delovanja srčne mišice c) Zakaj med ljudmi prihaja do razlik v bitju srca? 51 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6.3 Živčni sistem 1. Poimenuj označene strukture. Slika 18: Centralni živčni sistem Vir: Brain structure 2016, prosojnica 8 6. Živčni sistem delimo na dva podsistema. Kaj obsega posamezni podsistem? Tabela 16: Centralni in periferni živčni sistem Centralni živčni sistem Periferni živčni sistem 52 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 7. Kakšna je razlika med somatskim in vegetativnim živčnim sistemom? Tabela 17: Somatski in vegetativni živčni sistem Somatski živčni sistem Vegetativni živčni sistem 4. Poimenuj označene dele živčne celice. Slika 19: Živčna celica Vir: Lasten 5. Poimenuj dele možganov in dopiši, čemu so namenjeni. Tabela 18: Možgani Označba Deli možganov Funkcija 1 2 3 4 Vir (slika): Kandare 2011b 53 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6. Kateri del možganov (veliki ali mali možgani, podaljšana hrbtenjača ali možgansko deblo) je določen za naslednje funkcije? Tabela 19: Funkcije možganov Funkcija Del možganov nadzor nad razmišljanjem nadzor nad žejo nadzor delovanja mišic nadzor nad dihanjem nadzor nad usklajenim gibanjem nadzor nad srčnim utripom občutek za okus, tip, sluh … 7. Dopolni besedilo. Možgani so mehka tvorba, zato morajo biti zaščiteni z _____________________. Če možgane prerežemo, v notranjosti vidimo ______________, ki je sestavljena iz ______________ celic, medtem ko na zunanjem delu vidimo ________________, ki vsebuje ______________ živčnih celic. 8. Z zeleno barvo obkroži refleksno dejanje, z rdečo barvo pa zavestno dejanje. bitje srca kašljanje računanje dihanje potenje umivanje kihanje pisanje 9. Opiši zgradbo hrbtenjače. Slika 20: Prerez hrbtenjače Vir: Kandare 2011a 54 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6.3.1 Čutila 1. Človek ima različne čutne celice. Opredeli njihovo nalogo. Tabela 20: Naloge čutnih celic Čutne celice Vloga z mehanoreceptorji s termoreceptorji z nociceptorji s fotoreceptorji 2. Označi, na katerem delu jezika okušamo sladko, slano, kislo in grenko. Slika 21: Jezik Vir: Lasten 3. Kateri del je najbolj občutljiv na dotik? 4. Kaj lahko zaznamo z dotikom? 55 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 5. Na skici so označene različne čutne celice. Dopiši še druge dele kože. Slika 22 : Struktura kože Vir: McGurrin b. l. 6. Kateri zeleni krog je večji? Odgovor preveri z merilom. Slika 23: Optične prevare 1 Vir: Lasten 7. Če premikaš delovni zvezek, kaj opaziš na sliki? Slika 24: Optične prevare 2 Vir: Samo 2019 56 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 8. Opiši zgradbo čutila za vid. Slika 25: Zgradba očesa Vir: Carey Vision Medical Group 2023 9. Zakaj prihaja do kratkovidnosti oziroma daljnovidnosti? 10. Napiši, kako je zgrajeno čutilo za sluh. Tabela 21: Zgradba čutila za sluh Zunanje uho Srednje uho Notranje uho 11. Kakšna je razlika med oglušelostjo in naglušnostjo? 12. Kje se nahaja center za ravnotežje? 57 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 13. Opiši čutilo za voh. Slika 26: Zgradba čutila za voh Vir: Smell and Taste 2020 14. Opiši delovanje čutila za okus. Slika 27: Čutilo za okus Vir: Smell and Taste 2020 15. V tabelo zapiši, za katero okvaro čutil gre in kakšni so simptomi bolezni. Tabela 22: Bolezni čutil Okvara čutila Bolezen Simptomi kratkovidnost naglušnost siva mrena morska bolezen luskavica akne dermatitis vnetje nosne votline rak ustne votline 58 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6.4 Hormonski sistem 1. Poimenuj označene tvorbe, ki proizvajajo hormone. Slika 28: Organi hormonskega sistema Vir: Endocrine System Disorders 2018, prosojnica 1 2. Zakaj pride do pritlikavosti in gigantizma? 3. Zakaj pride do golšavosti? 4. Zakaj prihaja do sladkorne bolezni? 5. Zakaj prihaja do osteoporoze? 59 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6. Dopolni. Hormoni delujejo tako, da v tarčnih ___________ pomagajo nadzorovati nivo biokemičnih reakcij. Po kemični sestavi jih delimo na: _________________ hormone, ki so derivati iz aminokislin, peptidov ali glikoproteinov in _________________ hormoni, ki so derivati holesterola. Tako so lipidni hormoni topni v ________________, beljakovinski hormoni pa v _________________. 7. Poveži pojme in trditve med seboj. Organ Proizvaja Hipotalamus nadzira tvorbo večine hormonov. Hipofiza med drugim proizvaja tudi rastni hormon. Ščitnica je odgovoren za izločanje kalcija iz kosti. Obščitnica proizvaja hormone tiroksin, kalcitonin in trijodtironin. Priželjc proizvaja inzulin in glukagon. Trebušna slinavka je zadolžen za zaviranje spolnega dozorevanja. Nadledvična žleza proizvajajo hormon estrogen. Moške spolne žleze proizvajajo testosteron. Ženske spolne žleze je zadolžena za izločanje adrenalina. Češarika sprošča estrogen in pripravlja prsne žleze na laktacijo. Posteljica vpliva na delovanje jajčnikov. 8. Hormoni izzovejo različne učinke. Glede na opis, ugotovite, za kakšen učinek gre. Tabela 23: Učinki hormonov S svetlobo se preneha proizvodnja melatonina v našem telesu in podnevi njegova koncentracija upada. Zato smo na koncu dneva utrujeni in zaspani. Kadar smo vznemirjeni, naše telo proizvaja adrenalin, ki pospeši presnovo. Rastni hormon vpliva na razvoj celic. Visoka koncentracija noradrenalina povečuje jezo in agresijo. 60 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6.5 Dihalni sistem 1. Poimenuj označene dele. Slika 29: Zgradba dihalnega sistema Vir: Your Body's Systems 2012, 36 2. Poveži pojme med seboj. Nos so cev, kjer se srečata hrana in zrak. je prehod. V njem je filter iz dlačic in sluzi, ki zrak delno prečisti Usta in ogreje. je zračni prehod, ki vodi do pljuč, je stalno odprt in zelo Pljuča fleksibilen v vratu. so majhni mešički (balončki), ki se nahajajo na koncu bronhijev. Sapnik Obdani so s kapilarami, kjer prihaja do izmenjave plinov. Alveoli je mehka tvorba, ki izmenjuje kisik in ogljikov dioksid. so pljučna mišica, ki krči in širi pljuča, kar omogoča iztis plinov Bronhiji in vdor plinov. Diafragma izdelujejo mucus, mazilo, ki čisti pljuča. 3. Opiši zgornjo dihalno pot. 61 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 4. Opiši spodnjo dihalno pot. 5. Kakšna je naloga nosne votline? 6. Kaj se dogaja med procesoma vdih in izdih? Tabela 24: Vdih – izdih Vdih Izdih 7. Kaj se dogaja v pljučnih mešičkih? Slika 30: Pljučni mešiček Vir: Lasten 8. Kaj počnemo z organom na sliki? Slika 31: Zgradba glasilk Vir: Tikka 2016 62 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 9. Dopolni povedi. a) Celično dihanje proizvaja plin z imenom _________________. b) Ko vdihnemo, zajamemo ______________ plinov. c) Pljuča so mehak organ _______________ barve. d) Kisik in ogljikov dioksid se izmenjujeta v __________________. e) Ko izdihnemo, se trebušna predpona ___________________. 10. Dopolni. S pljuči vdihnemo _____________. Gre za mešanico plinov, kjer prevladuje ______________. Kisika je v zraku zgolj __________ %. 6.6 Prebavni sistem 1. Poimenuj označene dele prebavnega sistema. Slika 32: Zgradba prebavnega sistema Vir: Human Body 2012, 60 2. Kakšna je naloga prebavil? 63 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 3. Opiši, kaj se dogaja z jabolkom, ko zagrizeš vanj. 4. Poveži ustrezne dele med seboj. Pepsin je ozka cev, ki premika hrano v želodec. Slina je tekočina, ki jo proizvaja želodec in razgrajuje hrano. Požiralnik hrano navlaži in prične z razgradnjo. Klorovodikova kislina beljakovine razgradi na aminokisline. Želodec je vrečka, kjer potekajo kemijske in fizikalne reakcije. 5. Opiši zgradbo zoba. Slika 33: Zgradba zoba Vir: Lasten 6. V ustih imamo štiri različne vrste zob. Pobarvaj jih z ustrezno barvo po spodnjem ključu. Tabela: Ključ za določanje zob Vrsta Št. na karti Barva sekalci 1 in 2 rdeča podočniki 3 modra ličniki 4 in 5 rumena kočniki 6 in 7 zelena modrostni zobje 8 črna Slika 34: Zobje Vir: Human Body 2012, 63 64 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 7. Kako imenujemo najširši del prebavne cevi in kakšna je njegova naloga? 8. Zakaj moramo ohranjati zdrava jetra? 9. Kakšna je razlika med tankim in debelim črevesom? Tabela 25: Tanko in debelo črevo Tanko črevo Debelo črevo 10. Dopiši organe, kjer se proizvajajo encimi. Tabela 26: Organi, ki proizvajajo encime Ime organa Funkcija organa Organ tvori žolč. Organ izloča encime v dvanajsternik. Organ proizvaja slino. Organ proizvaja klorovodikovo kislino. Organ proizvaja črevesni prebavni sok. 11. Kakšne je razlika med anoreksijo in bulimijo? 65 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6.7 Krvni obtok 1. Opiši nalogo obtočil. 2. Poveži med seboj. eritrociti bele krvničke levkociti krvne ploščice trombociti rdeče krvničke 3. Opiši vlogo celic na sliki. Slika 35: Krvničke Vir: Your Body's Systems 2012, 12 4. Kri je sestavljena iz krvne plazme in krvnih celic. Podaj podrobnejše informacije. Tabela 27: Sestava krvi Krvna plazma Krvne celice 66 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 5. Katero bolezen ožilja prikazuje slika in kako moramo skrbeti za svoje zdravje, da ne pride do nje. Slika 36: Zgradba žile Vir: Human Body 2012, 44 6. Zraven imena zapiši ustrezno številko. ____ desni prekat ____ levi prekat ____ desni preddvor ____ levi preddvor ____ aorta ____ pljučna arterija ____ pljučna vena Slika 37: Zgradba srca Vir: Human Body 2012, 54 7. Kri potuje iz srca do različnih organov. Označi pot z rdečo barvo, ko je kri nasičena s kisikom, in z modro barvo, ko je kri nasičena z ogljikovim dioksidom. Shema 4: Pot krvi s kisikom in ogljikovim dioksidom 67 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 8. Kakšna je vloga zaklopk v žilah? Slika 38: Žilne zaklopke Vir: Human body systems b. l., 12 6.8 Izločala 1. Poimenuj označene dele. Slika 39: Izločala Vir: Your Body's Systems 2012, 30 2. Kakšen je pomen izločal? 68 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 3. Opiši funkcijo posameznih organov. Tabela 28: Funkcije posameznih organov Organ Funkcija ledvice mehur sečnica sečevod 4. Dopolni besedilo. Kri vstopa v ledvico skozi ledvične ___________, ki se nato razcepijo na arteriole. Kapilare v Bowmanovi _____________ tvorijo glomeruluse. To omogoča boljšo _________________ krvi skozi polprepustno membrano. Preden kri zapusti ledvico, jo preskrbi s __________________ in ____________________. Iz B______________ kapsule izhaja primaren _______________, ki preko ______________ preide v ledvično _________________. Na tej poti se lahko del snovi absorbira nazaj v _________________. Iz sredice gre sekundarni ________________ v mehur in od tam po _________________ v okolje. 5. Kako vzdržujemo zdrave ledvice? 6. Kako krepimo mišice medeničnega dna in zakaj? 69 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6.9 Imunski sistem 1. Poveži pojme med seboj. Imunost nastane, ko se telo se brani proti lastnim celicam. Koristna odpornost je sposobnost telesa, da se brani proti tujkom. Š je sposobnost telesa da se brani proti kodljiva odpornost mikroorganizmom v njem. 2. Kako delimo imunost? Tabela 29: Imunost Nespecifična imunost Specifična imunost 3. Na črte zapiši organe imunskega sistema. Slika 40: Organi imunskega sistema Vir: Jačanje 2010 70 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 4. Kaj povzroča, da imunski sistem deluje slabše? 5. Obrazloži, kako anatomske bariere preprečijo vdor tujkov v naše telo. Tabela 30: Funkcije anatomskih barier Anatomska Funkcije prepreka koža očesna sluznica nosne dlake želodčna kislina 6. Navedi naloge naslednjih celic. Tabela 31: Naloge določenih celic Celice Naloge fagociti T-celice B-celice 71 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 6.10 Razmnoževalni sistem 1. Dopolni besedilo. Spolovila služijo _________________________. V ta namen proizvajajo specifične __________________ celice: moški proizvajajo _________________ v ________________, ženske pa _________________ v _________________. 2. Zapiši, kje nastajajo hormoni in kaj povzročajo v telesu. Tabela 32: Hormoni (izvor, funkcija) Hormon Nastaja v … Funkcija estrogen progesteron testosteron 3. Navedi štiri sekundarne spolne znake, ki se pojavijo v puberteti. Tabela 33: Sekundarni znaki v puberteti Dekleta Fantje 72 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 4. Dopiši zgradbo moških spolnih organov. Slika 41: Moški spolni organi Vir: Hirsch 2019 5. Dopiši zgradbo ženskih spolnih organov. Slika 42: Ženski spolni organi Vir: McLauaghlin b. l. 6. Razišči nekaj spolno prenosljivih bolezni: a) sifilis, b) gonoreja, c) genitalni herpes, d) kandida. 73 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 7 VIRI Arch vs. round? B. l. TM Nutrition & Training. https://tmnutritiontraining.wixsite.com/nutrition-training/single-post/2017/10/12/arch-vs- round (15. 8. 2020). Brain Structure. 2016. Nervous System Central Nervous System BrainSpinal Cord Peripheral Nervous System Cranial nerves, spinal nerves, peripheral . SlidePlayer. Prosojnice. https://slideplayer.com/slide/9688696/ (15. 8. 2023). Carey Vision Medical Group, Eye Consultants of Silicon Valley. 2023 cop. Treatment for retina conditions. 2020. https://www.ecsv.com/services/retina/ (15. 8. 2023). Cegnar, Tanja. 2017. Meteorologija: podnebne razmere v aprilu 2017. Naše okolje 24, št. 4 (april): 3–24. http://www.vode.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/mese%C4%8Dni%20bilten/NASE%20 OKOLJE%20-%20April%202017.pdf (15. 8. 2023). Cooper, John A., Ronald A. Laskey, L. Andrew Staehelin, Christopher Chow, Michael Cuffe, Wilfred D. Stein, Harvey F. Lodish, Bruce M. Alberts, Jonathan M.W. Slack, Merton R. Bernfield. 1999. Cell (biology). Encyclopedia Britannica, last updated 14. 6. 2020. https://www.britannica.com/science/cell-biology (15. 8. 2023). Eduardo. 2014. File: Cranial bones en v2.svg. Wikimedia Commons, 31. 12. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Cranial_bones_en_v2.svg (15. 8. 2023). Endocrine System Disorders. 2018. SlidePlayer, published by Doreen Bennett . Prosojnice. https://slideplayer.com/slide/13045341/ (15. 8. 2023). Fournier, Hailey. 2019. File: Final stem cell differentiation (1).svg. Wikimedia Commons, 10. 6 ., posodobljeno 27. 2. 2023 . https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Final_stem_cell_differentiation_(1).svg (10. 8. 2023). Godec, Gregor, Lidija Grubelnik, Saša Glažar. 2015a. Hidroelekrarne. V: Naravoslovje 6: i-učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole: poglavje 2 Energija / 2.3 Pridobivanje električne energije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://eucbeniki.sio.si/nar6/1215/index4.html ( 22. 1. 2023). Godec, Gregor, Lidija Grubelnik, Saša Glažar. 2015b. Vetrne elekrarne. V: Naravoslovje 6: i-učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole: poglavje 2 Energija / 2.3 Pridobivanje električne energije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://eucbeniki.sio.si/nar6/1215/index5.html (22. 1. 2023). 74 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 Harris, Daniel, Amanda House, Rebecca Miller, Ginny Rinaldi. B. l. Glenohumeral Joint (Shoulder Joint). Slide Serve, published by Kiayada Madden. Ppt. https://www.slideserve.com/kiayada-madden/glenohumeral-joint-shoulder-joint (15. 8. 2023). Heydari, Sedi. 2019. Skeleton and Spinal Cord. SlidePlayer. Ppt. https://slideplayer.com/slide/16367808/ (15. 8. 2023). Hirsch, Irvin H. 2019. Structure of the Male Reproductive System. Merck Manual, Consumer Version. https://www.merckmanuals.com/home/men-s-health-issues/biology- of-the-male-reproductive-system/structure-of-the-male-reproductive-system (15. 8. 2023). Human body system. B. l. Books and Toys. http://www.arvindguptatoys.com/arvindgupta/human-body-systems.pdf (15. 8. 2023). Human Body: an integrated science learning unit for Yukon grade 5 students. 2012. Winnipeg, Manitoba (Canada): Faculty of Education, Centre for Youth, Research, Science Teaching and Learning; Ottawa (Canada): Social Sciences and Humanities Research Council. http://www.umanitoba.ca/outreach/crystal/YukonResources/Human%20Body%20Systems %20for%20Students.pdf (15. 8. 2023). Jačanje imuniteta organizma. 2010. Blog, 2. 11. http://jacanjeimuniteta.blogspot.com/2010/11/organi-imunog-sistema.html (20. 4. 2023). Kandare, Alma. 2011a. Hrbtenjača. V: Biologija – naloge za 8. in 9. razred osnovne šole / 9. razred, vaje: poglavje Živčevje (5.4.). Arnes. http://www2.arnes.si/~osljts3/NALOGE/BIOLOGIJA/biologija_exe/54_hrbtenjaa.html (15. 8. 2022). Kandare, Alma. 2011b. Možgani. V: Biologija – naloge za 8. in 9. razred osnovne šole / 9. razred, vaje: poglavje Živčevje, 5.3. Arnes. http://www2.arnes.si/~osljts3/NALOGE/BIOLOGIJA/biologija_exe/53_mogani.html (15. 8. 2023). Kandare, Alma. 2011c. Povezave kosti. V: Biologija – naloge za 8. in 9. razred osnovne šole / 9. razred, vaje: poglavje 3 Skelet (3.5.). Arnes. http://www2.arnes.si/~osljts3/NALOGE/BIOLOGIJA/biologija_exe/35_povezave_kosti.html (15. 8. 2023). McGurrin, Patrick. B. l. How do we sense touch? Arizona State University (Stories / World of Biology) . https://askabiologist.asu.edu/explore/how-do-we-feel-touch (15. 8. 2023). McLauaghlin, Jessica E. B. l. Female Internal Genital Organs. Merck Manual, Consumer Version, revised Apr 2022, modified Avg 2023. https://www.merckmanuals.com/home/women-s-health-issues/biology-of-the-female- reproductive-system/female-internal-genital-organs (15. 8. 2023). 75 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 Moravec, Bernardka, Barbara Fir, Petra Kastelic, Sonja Malnarič. 2019. Agregatna stanja vode. V: E-kemija v 8. razredu, 2. sklop: Kemija je svet snovi (Kaj je snov? / Agregatno stanje snovi). OŠ Belokranjskega odreda Semič. http://ekemija.osbos.si/e-gradivo/2- sklop/agregatna_stanja_vode.html (15. 8. 2023). Nuklearne ali jedrske elektrarne. 2020. V: Električni krog. Osnovna šola Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj, 4. 5. Prosojnice v pdf. http://os- sostanj.splet.arnes.si/files/2020/03/ElektricniKrogPridobivanjeElEnergije.pdf (22. 1. 2023). Sajovic, Irena, Wissiak Grm, Katarina, Godec, Andrej, Kralj, Benjamin, Smrdu, Andrej, Vrtačnik, Metka, Glažar, Saša. 2014. Agregatna stanja. V: Kemija 8: i-učbenik za kemijo v 8. razredu osnovne šole: Kemija je svet snovi (Snovi). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. E-knjiga. https://eucbeniki.sio.si/kemija8/931/index1.html; https://eucbeniki.sio.si/kemija8/931/index2.html (15. 8. 2023). Samo 1 % ljudi vidi žival na tej sliki. Ste med njimi? 2019. Planet lepote, 18. 6. https://www.planet-lepote.com/samo-1-ljudi-vidi-zival-na-tej-sliki-ste-med-njimi (15. 8. 2023). Shutterstock. 2003–2023. [Slika kapljice vode]. https://www.shutterstock.com/image- illustration/realistic-water-droplets-check-my-gallery-7971127 (15. 8. 2023). Smell and Taste. 2020. Sophia. https://www.sophia.org/tutorials/smell-taste-2 (15. 8. 2023). The Nervous System. 2016–2020. V: Biology of Human: chapter 8. Educational materials (Biology). https://schoolbag.info/biology/humans/9.html (15. 8. 2023). Tikka, Shriharsha. 2016. Microlaryngoscopy. Blog, 14. 8. https://entupdatesite.wordpress.com/2016/08/14/microlaryngoscopy/ (15. 8. 2023). Vidmar, Gregor. 2008. Mišice. Cenim.se, 13. 4. https://www.cenim.se/vadba/misice/ (15. 8. 2023). Why your ice is cloudy? B. l. Aussie Natural Spring Water. https://www.aussienatural.net.au/news/why-your-ice-is-cloudy/ (25. 8. 2023). Your Body's Systems: Literacy Foundtions Science: Biology, Version 01. 2012. British Columbia (Canada): Open School BC. http://media.openschool.bc.ca/osbcmedia/bi12/etext/SCI_BodySystems.pdf (15. 8. 2023). 76 Alenka Sedlar Špehar. Naravoslovje za programe slaščičar, pek in mesar delovni zvezek. Ljubljana: BIC, 2024 PRILOGA Priloga A: Merske enote in pretvorbe 77