Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 40.000
PODUREDNIŠTVO	Letna inozemstvo, USA	dol. 30
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
	
	Wl
m
Leto XXXVIII. - Štev. 5 (1885)
Gorica - četrtek, 30. januarja 1986 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Ob letošnji nedelji za katoliški tisk Državniški posvet v Dubrovniku
Vsi dobro veste, da bomo v nedeljo 2. februarja imeli po naših cerkvah na Tržaškem in Goriškem nabirko za katoliški tisk. Prosili bomo predvsem denarno pomoč za Katoliški glas, Mladiko, Pastirčka, skavtski glasili Jambor ter Planiko in beneški Dom. Čemu to? Ker to pomoč potrebujemo v času, ko se dobro zavedamo izredne važnosti tiska in tudi drugih sredstev javnega obveščanja pri oznanjevanju Kristusovega evangelija.
To je naloga Cerkve in vseh tistih, ki njej pripadajo kot aktivni in apostolsko zavedni in zavzeti kristjani. To je razvidno v cerkvenem zakoniku, ki povzema zadevna koncilska in pokoncilska navodila in določila.
SILNI POMEN MEDSEBOJNEGA OBVEŠČANJA
Živimo v svetu, v katerem ima obveščanje ljudi silno pomembno vlogo, priča smo vedno hitrejšemu razvoju sredstev, s katerimi se ljudje ne samo obveščamo med seboj, z njihovo pomočjo lahko gradimo ali pa rušimo največje svetinje in vrednote našega življenja in sicer: pravičnost, mir, resnico, ljubezen, svobodo, človeški napredek in toliko drugih.
Stara modrost uči, da se človekova usoda odloča ob njegovi svobodni izbiri med resnico in lažjo, med dobrim in zlom, svetlobo in temo, življenjem in smrtjo. Skrbeti moramo, da bodo današnja sredstva obveščanja upoštevala te temeljne resnice o človeku in tako prispevala k njegovi rasti in ga ne vodila v pogubo.
Kadar ta sredstva izhajajo iz resnice o človeku, ki za nas kristjane odseva v njegovi bogopodobnosti, pomagajo ljudem na njihovi poti proti miru, medsebojni povezanosti, ki presega politične, narodne, rasne, kulturne, verske in druge pregrade, in prispevajo k družbeni prenovi, moralnemu in etičnemu razvoju.
ODGOVORNI SMO VSI
Zato mora kristjanom bolj živo priti v zavest spoznanje, da smo za pravilno uporabo sredstev družbenega obveščanja odgovorni vsi. Kristjani smo kot Cerkev in kot del družbe dolžni dejavno sodelovati pri oblikovanju družbenega obveščanja. Kristjani moramo prispevati svoj delež, da bodo sredstva obveščanja čim bolj v službi vsestranskega napredka posameznika, celotne družbe in narodne skupnosti. Kristjani smo odgovorni za duhovno in splošno rast našega slovenskega občestva. Kristjani smo si iz zavesti svoje odgovornosti za duhovno znanje in zdravje dolžni poskrbeti dovolj dobrega verskega branja, časopisov in knjig, da ne bomo kot kristjani nedohranjenl in zahirani z vsemi posledicami v življenju. Za resničnega kristjana ne more biti vseeno, če bere ali ne bere katoliškega tiska.
VERSKI IN KATOLIŠKI TISK
Opazili ste, da govorimo o katoliškem tisku in o verskem tisku. Tu pri nas poudarjamo katoliški tisk, v Sloveniji pa stavijo poudarek na verski tisk. Tako npr. govorijo lepaki, ki so jih izdali v Sloveniji, o verskem tisku in priporočajo Družino, Ognjišče, Mavrico, salezijanske Knjižice, Celjsko Mohorjevo družbo, Prijatelja in še kaj.
Kratko rečeno: vsak verski tisk je gotovo katoliški tisk, ni pa vsak katoliški tisk tudi verski tisk. Izrazito verski tisk se ne spušča v probleme, ki so samo kulturnega, političnega in socialnega značaja, ampak govori predvsem o verskih resnicah, moralnem življenju, cerkveni ureditvi.
Katoliški tisk seže bolj na široko in skuša zavzeli in ovrednotiti katoliško gledanje na razne probleme in naloge, s katerimi se srečujeta posamezni človek in družba. Ta tisk hoče bralcem pomagati, kako naj se kot kristjani soočajo z dnevnimi dogodki in pojavi. Zdi se mi zato primerno, da bi lahko tudi v Sloveniji govorili o katoliškem tisku in ne samo o verskem tisku, kakor da bi jih bilo strah postaviti se v službo resnici, ki je včasih tudi bridka resnica.
JANUAR igflg
m
M**
Tisk povezuje in oblikuje
Katoliški tisk s svojo besedo prispeva k oblikovanju javnega mnenja v Cerkvi in o Cerkvi ter o dogajanju v svetu. Biti mora zato vedno v službi resnice in svobode, saj gre za vzgojo in rast božjega ljudstva.
Že dolgo let se ukvarjam s tiskom in radiom in lahko mirno rečem, da nas je mnogo, ki se trudimo, da bi prišla do naših ljudi dobra beseda resnice in ljubezni. Velikokrat pa ta naša beseda ne najde odziva. In to povzroča nove težave. Težko je iti po pravi poti, še težje pa je, ko vidiš, da ti ljudje ne zaupajo in se te izogibajo. Ko vidiš, da ljudje odklanjajo katoliški tisk, ga ne berejo, pred njim bežijo.
Kaj sedaj prosimo? Radi sezite po naših listih, po katoliških publikacijah. Podprite tiste, ki se za dobro besedo trudijo, zanjo večkrat tudi trpijo.
Naš katoliški tisk potrebuje vaše pomoči, vaše solidarnosti. Pomagajte, da bo vedno lepši in boljši in bo vedno bolj odgovarjal cilju, ki mu ga zastavlja katoliška zavest dobrega kristjana.
(Govoril dr. Lojze Škerl 26. januarja letos v Rojanu pri slovenski službi božji).
Predsednik italijanske republike Cossiga se je takoj po prevzemu svoje državniške službe namenil, da se čimprej na neuraden način sestane s poglavarji sosednjih držav in vzpostavi z njimi osebne stike. Tako je že imel v lans/cem septembru pogovore z avstrijskim in švicarskim državnim predsednikom, sedaj pa je prišla na vrsto tudi Jugoslavija. Za kraj razgovorov je bil izbran Dubrovnik, to slikovito in starodavno mesto ob Jadranu, ki povezuje obe državi.
Cossigov obisk je trajal tri dni, od sobote 25. do ponedeljka 27. januarja. V Dubrovniku je italijanskega gosta sprejel predsednik predsedstva Radovan Vlajko-vič. Cossiga je spremljal podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Fioret, ki je vodil ločene razgovore z namestnikom tajnika za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Lončarjem.
Prvi dan sta se državina poglavarja pogovarjala predvsem o odnosih med Vzhodom in Zahodom rer o možnostih, ki jih nudi za svetovni mir nedavno srečanje med Reaganom in Gorbačovom v Ženevi, v nadaljevanju pa je tekla beseda o zadnjih mirovnih pobudah sovjetskega voditelja.
Naslednji dan, v nedeljo, so se pogovori nadaljevali. Cossiga se je dopoldne tudi udeležil sv. maše v baziliki sv. Vlaha (Blaža). Na dnevnem redu je bilo predvsem območje Sredozemlja in Bližnjega 'vzhoda. Predsednik Italije je dal velik poudarek problemom mednarodnega terorizma, zato ima skupni politični nastop proti nasilju velik -pomen. Jugoslovanski sobesednik je sicer terorizem obsodil, ne pa Libije ali drugih arabskih držav, ki nasilje izvažajo. Z Libijo ima Jugoslavija normalne odnose. Če je v sredozemskem območju toliko napetosti, sta temu kriva predvsem Izrael in ZDA, ki da odnose zaostrujeta, se poslužujeta pritiska in sile ter sta odgovorna tudi za mnoga za svetovni mir negativna dejanja. Očitno jugoslovanski voditelji ,kar ne morejo iz svoje kože. Vedno je zanje Sev. Amerika glavni krivec, čeprav hi sedanji režim v Jugoslaviji brez ameriške podpore že zdav-
Svetovni dan gobavcev
Že vrsto let se praznuje svetovni Dan gobavcev zadnjo nedeljo v januarju. Tako je bil tudi letos ta dan 26. januarja. Zamisel se je porodila leta 1953 v francoskem mestu Nimes po Follereaujevem predavanju v tem kraju. Ta požrtvovalni Francoz si je s svojim osveščevalnim delom za te reveže zaslužil naslov »Apostol gobavcev«.
Gobavost so poznali že v stari zavezi, v novi zavezi pa je Kristus večkrat pokazal usmiljenje in vsemogočnost, ko je bolnike ozdravljal. »Hočem, bodi čist!« (Lk 5, 13) je prvič izrekel svojo voljo; spet drugič se je pritožil, ker se od desetih bolnikov kar devet ozdravljenih ni prišlo zahvalit (Lk 17, 18).
Zgodovina Cerkve, zlasti misijonov, je ožarjena s skrbjo in zavzemanjem za te nesrečnike. Svet preživlja j^uhovno in moral/no krizo, po drugi strani pa imamo sijajne zglede junaške krščanske ljubezni ■prav pri delu za gobavce.
Flamski duhovnik Damijan de Veuster je v prejšnjem stoletju misijonaril na otoku Molokay in sam umrl kot žrtev gobavosti. Postopek za njegovo beatifikacijo se bliža koncu.
Francoz Raoul Follereau je iznajdljivo služil ljubezni do bližnjega s svojimi pesmimi, predavanji, letaki in pismi. Njegovo pismo glavnemu tajniku Organizacije Združenih narodov U Tantu je podprlo tri milijone fantov in deklet z vsega sveta: >Mladi se pridružujejo klicu Raoula Follereauja: sredstva, potrebna za en dan vojskovanja, dajte za mir!«
Misli tega Francoza so velike in lepe: »Živeti pomeni pomagati živeti drugim.« »Edina pot, da prideš do osebne sreče, je, da misliš na srečo drugih.« Ljudje so se
naj več ne obstajal, ker bi postal plen sovjetske napadalnosti.
Vzporedno z razgovori med predsednikoma sta se ločeno sestali in razgovarjali delegaciji, ki sta jih, kot že rečeno, vodila Fioret in Lončar. Oba sta ugodno ocenila sedanje gospodarsko sodelovanje med državama, ki pa bi se ga dalo še izboljšati. Pritegniti bi bilo treba tudi srednjo in malo italijansko industrijo.
Važen element za splošno sodelovanje so tudi prometne infrastrukture. S tega vidika je bilo precej govora o odsekih avtoceste, ki naj bi povezovala Gorico in Trst z Razdrtim, pri čemer se ItaLija zaveda finančnih težav, ki trenutno bremenijo Jugoslavijo.
Obe delegaciji seveda tudi nista mogli mimo vprašanja narodnostnih manjšin. Že Cossiga in Vlaj kovic sta o tem govorila zelo odprto, konkretneje pa sta se o tem izrazila še Fioret in Lončar. Prvi je izrazil željo, da bi bila italijanska manjšina v Jugoslaviji v vseh republikah deležna enakega ravnanja, Lončar pa je opozoril na slovensko narodnostno skupnost, ki še vedno čaka na zakon o zaščiti manjšin. Fioret je odvrnil, da sedaj o zadevi
razpravlja parlament (kako, je znano!), še vedno pa velja Craxijeva obveza, da bo zakon spravil pod streho. Seveda, kdaj bo to, italijanski sobesednik ni znal povedati.
Kot običajno, so bile pri mizi izrečene tudi zdravice. Vlajkovič je dejal, kako je bilo že neštetokrat dokazano, da so le dobri sosedski odnosi in prijateljstvo pogoj za mir in da sta obe državi v tem pogledu že dosegli vidne rezultate. Cossiga pa je s svoje strani naglasil, da je bolj odprt dialog med velesilama tudi sad prispevka vseh tistih držav, ki se iskreno zavzemajo za mir. Omenil je problem terorizma ter izrekal, priznanje Jugoslaviji za njeno neuvrščeno politiko. »Naši državi,« je zaključil Cossiga, »povezani ob sodelovanju in dobrem sosedstvu, obogateni od prisotnosti etničnih skupin, potrjujeta danes kot skupno obvezo za mir.«
Razgovori v Dubrovniku so bili gotovo pozitiven doprinos k že dobrim italijansko-jugoslovanskim odnosom. Res niso mogli, že zaradi svoje narave, obroditi takojšnjih otipljivejših sadov, so pa gotovo korak naprej k razvijanju duha Osimskih sporazumov.
Gonia zoper verouk na Češkoslovaškem
mu odzivali in mu pošiljali izdatno pomoč za najpotrebnejše.
Goriški nadškof Cocolin je obiskal naselje gobavcev v Afriki in pozival vernike, naj darujejo za te bolnike. Follereau se mu je prišel zahvalit in je govoril tudi Slovencem v Katoliškem domu v Gorici.
Tudi slovanski misijonarji imajo svoj delež pri skrbi za gobavce. Medicinska sestra Bariča Rous je tri leta delala za te bolnike v Liteti, največjem zambijskem središču za gobavce. Že leta dela v gobav-skem naselju pri Farafangani na Madagaskarju usmiljenka s. Terezija Pavlič. Za gobavce se zelo zavzema tudi lazarist g. Ivan Štanta, ki deluje na istem otoku. Pa tudi naši misijonarji v Indiji se pogosto srečujejo z njimi.
Papež je pohvalil Falcuccijevo
V	nedeljo 26. januarja je sv. oče v popoldanskih urah obiskal župnijo Karmel-ske Matere božje in sv. Jožefa v rimskem predmestju Casaletto. Tu živi kot član župnijskega občestva tudi minister za šolstvo Falcuccijeva. Ko jo je sv. oče zagledal na dvorišču siredi dečkov in deklic, jo je nagovoril z improviziranimi besedami in dejal:
»Veseli smo, da je med nami tudi gospa minister, kateri gre vse naše priznanje. Dobro je varovala pravice italijanske države na tako važnem področju, kot je verska kultura in pouk verouka v javnih šolah. Ta kultura je del velikih izročil italijanskega ljudstva. Zato smemo upravičeno reči, da je Previdnosit postlala apostola Petra in Pavla prav v Rim, na to blagoslovljeno zemljo, da dasita temelje krščanski tradiciji, kulturi in istovetnosti.«
Slovaška učiteljica Jana Micianova je dobila sodnijsko obvestilo, da ne sme več poučevati, ker je sina priglasila k verouku. Sodišče je svoj odlok utemeljilo z določilom »učiteljske prisege«, po kateri se vzgojitelji zavežejo spoštovati in uresničevati smernice češkoslovaške komunistične partije in šolarje vzgajati v duhu marksi-stično-leninističnega svetovnega nazora. Učiteljica Micianova je to prisegla leta 1972, ko je še bila ateistka. Pozneje se je spreobrnila v katoliško vero.
Odpust omenjene učiteljice je imel odmev ,po vsej državi, zanj pa so zvedeli tudi v svobodnem svetu. Tako je k učiteljici prišel iz neke zahodnoevropske države časnikar, da se iz prve roke seznani s politiko države do verske vzgoje v češkoslovaških šolah.
Povedano mu je bilo, da si vsako šolsko vodstvo močno prizadeva, da bi čim manj učencev obiskovalo verouk. Razredni učitelj dobi za vsakega, ki ga odvrne od verouka, 200 kron nagrade. Verouk pride na vrsto vedno zadnjo uro popoldanskega pouka, ko sta pozornost in osredotočenje otrok že močno popustila, prav tako pa jim ostaja le malo časa, da se lahko dobro pripravijo na naslednji šolski dan. Ker učitelji to dobro vedo, drugi dan najraje izprašujejo tiste učence, ki so bili prejšnje popoldne pri verouku. Prizadevati si morajo, da ne bi bili obiskovalci verouka med najboljšimi učenci v razredu.
Micianova pri tem omenja primer nekega učenca na njihovi šoli. Ravnatelj je med konferenco močno grajal neko učiteljico, ker je bil v njenem razredu najboljši učenec verouka. »Hodi v cerkev in obiskuje verouk. Kako naj bo zgled drugim učencem v razredu! To se mora spremeniti do konca leta,« je vzkliknil.
Učitelji tudi nadzorujejo veroučence na ta način, da morajo imeti pri sebi posebne dovolilnice za obisk verouka. Na ta način preprečujejo obisk tega predmeta tistim učencem, katerim starši niso podpisali dovolilnice oz. jih niso pravočasno in v skladu s predpisi prijavili k verouku.
Prijava sama pa je precej zapletena. ■Starši morajo priti k ravnatelju šole, priti morata tako oče kot imati skupaj in podpisati prijavo. Prijavni čas pa je večinoma možen le dopoldne, ko morajo biti starši na delovnem mestu. Samoumevno tako tudi v podjetjih, kjer so starši zaposleni, zvedo, kdo pošilja otroke k verouku.
Številni učitelji tudi obiskujejo starše učencev na domu, kjer skušajo bolj ali manj nasilno doseči odpis učencev od verskega pouka. Nekateri starši popustijc in učiteljem vsaj obljubijo, da po prejemu
prvega obhajila otrok ne bodo več pošiljali k verouku. Tako jim skušajo omogočiti nadaljnji študij. Če so starši ».poslušni«, se otrokom v šoli kar nenadoma zvišajo ocene.
Ko so učiteljico (vprašali, kakšne so posledice takšne državne politike do pouka verouka v šolah pri otrocih, je odgovorila: »Samoumevno učenci vse to doživljajo kot veliko krivico in se tudi zavedajo svoje nemoči.« Nekateri otroci ne vzdržijo iveč psihičnega pritiska učiteljev in jih sami prosijo, naj jih črtajo s seznama obiskovalcev verouka. To pa često povzroči družinske zdrahe, kar pa je vse v duhu državnega interesa, ki si prizadeva oslabiti krščanske družine. Po drugi strani po skušajo oblasti s svojo »ateistično dresuro« prevzgojiti ljudi, ko zanikanje vere, izdajo lastnega verskega prepričanja in ovajanje drugih vernikov slikajo kot vrlino socialističnega človeka. Sedanji šolski sistem tako vzgaja »pretkane, prilagodljive in častihlepne prizadevneže, ki se znajo odlično prilagoditi danim razmeram in zase povsod potegniti dobiček«. Takšen je rezultat ateistične vzgoje.
Razprava o gospodarskem stanju naše dežele
V deželni zbornici so potekale v preteklih dneh obširne razprave o gospodarskem stanju v naši deželi. Posebna razprava je bila namenjano problemom tržaške in go-riške pokrajine. O njih je poročal predsednik deželnega odbora Biasutti, nakar se je razvila živahna debata, v kateri so posegle vse svetovalske skupine. Za SSk je imel daljši poseg dr. Drago Štoka, ki je obširno analiziral gospodarski in socialni trenutek na tem področju in opozoril na več problemov, ki tarejo z gospodarskega stališča našega človeka, predvsem pa mladino, ki je danes zelo izpostavljena brezposelnosti.
V drugem delu svojega govora se je svetovalec Slovenske skupnosti zaustavil tudi pri narodnostni problematiki. Izhajajoč iz Osimskih sporazumov ter drugih mednarodnih obvez med Italijo ,in Jugoslavijo se je odločno, na podlagi kankret-nih dokazov, zavzel za čimprejšnjo odobritev celovitega zaščitnega zakona v korist slovenske narodne skupnosti in v tem smislu pozval deželno upravo, da napravi vse mogoče korake pri osrednji vladi, da se ta vprašanja enkrat za vselej reši.
Kratko je življenje, a vendar dosti dolgo, da lahko v njem kaj dobrega storimo. (Dragotin Kette)
Ob 40-letnici smrti Filipa Terčelja
Mesec za katoliški tisk
POSLANSTVO KATOLIŠKEGA TISKA
Sredstva javnega obveščanja imajo nalogo, da ljudi informirajo, izobražujejo, zabavajo in povezujejo.
Katoliški tisk s svojo besedo prispeva k oblikovanju javnega mnenja o Cerkvi in dogajanju v svetu. Biti mora vedno v službi resnice in svobode. Posebna naloga verskega tiska je vzgoja božjega ljudstva: od otrok, do jnladine in odraslih. Po svojih močeh mora skrbeti za versko znanje in duhovno rast vernih ljudi.
Slovenski zamejski tisk pomaga širiti tudi ljubezen do domače besede in kulture. Naš katoliški tisk je po številu naklade in obsegu skromen, toda poln skrbi in ljubezni do našega človeka: da bi živel vero očetov v današnjem svetu. Zato je prav, da slovenski katoliški tisk beremo, širimo in podpiramo.
Otroci imajo na voljo PASTIRČKA, mladi OGNJIŠČE (Koper), odrasli pa KATOLIŠKI GLAS, MLADIKO, DRUŽINO (Ljubljana), KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE, DOM (Čedad)...
Čeprav so sredstva javnega obveščanja, radio, televizija, kino, časopisi sama po sebi dobra in človeku koristna, ni vse priporočljivo, kar beremo, gledamo ali poslušamo. Ljudje znamo še tako lepe in dobre stvari zlorabiti in uporabiti za slabo.
Nekateri posamezniki ali skupine ljudi izkoriščajo sredstva javnega obveščanja, da širijo laži, izkrivljajo resnico in ponujajo moralno nesnago kot osvoboditev človeka. Zato moramo kristjani izbirati samo tisto, kar gradi, oblikuje in povezuje.
Slastem IMienie m Soriškem
Dne 7. januarja letos je minilo 40 let, kar 'je tragično umrl dr. Filip Terčelj, duhovnik, pesnik, pisatelj in kulturni delavec. Premalo poznamo Primorci tega moža in njegovo tragično življenje, saj so ga najprej preganjale in zaprle fašistične oblasti, nato pa po zmagoviti revoluciji nove oblasti v Sloveniji, ki so krive tudi za njegovo tragično smrt.
Doma iz Šturij, kjer se je rodil 2. februarja 1892, je postal duhovnik leta 1917. Po prvi svetovni vojni je prišel v Gorico in bil katehet v Alojzijevišču. Poleg tega je bil organizator in duša povojnega kulturnega življenja na Primorskem. Ustanovil in urejal je glasilo tedanjih prosvetnih društev »Naš čolnič« od 1922 do 1928, ko je bil ukinjen ves slovenski tisk. Prišel je v italijanske zapore in bil leta 1932 konfiniran v Campobasso. Od tam je pisal domačim pismo, polno grenkobe in razočaranja. Takole toži med drugim:
Danes je Šmaren dan. Misli mi uhajajo v Log, v resnici pa sem daleč proč od doma, popolnoma osamljen. Zaprt v samostanski celici vam sporočam o svojem dejanskem stanju.
Nahajam se v zelo težkem položaju. Že tri tedne je, odkar nimam niti solda v žepu. Čakam nestrpno, kdaj mi pošljete denar, a čakam zastonj. V Campochiaro niso hoteli na pošti izročiti denarja; izjavili so, da ga morajo poslati nazaj. Jaz sam nisem smel osebno tja, da bi dvignil denar; tako romajo ti soldi sem in tja in jaz zastonj čakam nanje. Tudi zaboj, ki ste ga poslali, je v Campochiaro, a ga ne morem dvigniti, ker nimam denarja, da bi koga poslal tja. Mislim, da se nobe-
■ Ob zaključku letošnjega Tedna za edinost kristjanov je papež v baziliki sv. Petra v Rimu razglasil svojo namero, da skliče v Assisiju molitveno srečanje za mir v svetu. V ta namen se bo posvetoval s predstavniki krščanskih Cerkva in nckr-ščanskih ver. Sv. očetu je veliko na tem, da so vsi verniki solidarni v molitvi, saj je molitev zelo učinkovito sredstvo, da nam Bog podeli neprecenljivi dar miru.
■ Preiskava, ki jo v Rimu vodi sodnik Dumenico Sica, je potrdila domnevo, da se za atentatom na rimskem letališču Fiu-micino skriva Palestinec Abu Nidal. K temu so ga navedli podatki, ki jih je dal med preiskavo edini preživeli terorist Mohamed Saran. Kot znano, je takrat izgubilo življenje 16 oseb, od tega 13 potnikov in trije teroristi. Na podlagi Sicovih ugotovitev je zato državno 'tožilstvo v Rimu izdalo mednarodno tiralico za Abu Nidalom.
■ Severnoameriška vojna mornarica je konec preteklega tedna začela z manevri v bližini libijskih obal, ki so potekali sedem dni in sovpadali z rokom, ki ga je predsednik Reagan določil za odhod vseh ameriških državljanov iz Libije. Po izjavah ameriškega vojnega ministrstva »sedanji manevri ne pomenijo uvoda v napad na Libijo, hočejo pa Gadafiju pokazati, da ZDA v primeru potrebe ne bodo izbirale sredstev«. V manevrih sta sodelovali dve letalonosilki z 200 letali in helikopterji na krovu, 15 spremljevalnih ladij: križarke na jedrski pogon, rušilci in fregate ter tankerji in ladje za izkrcanje.
■ Namestnik severnoameriškega zunanjega ministra in osebni odposlanec prd-sednika Reagana John Whitehead je na svoji poti prijateljskega prepričevanja, da je treba uvesti sankcije proti Libiji, potem ko je obiskal prestolnice Ottavvo (Kanada), Haag (Nizozemska) in Rim prispel tudi v Bonn, kjer pa ni uspel, da bi se ZR Nemčija izrekla za gospodarski bojkot Libije, češ da ima zahodnonemška vlada »načelne pomisleke«, čeprav je drugače pripravljena vsestransko sodelovati z ZDA
nemu beraču ne godi tako kakor meni.
Danes so mi v samostanu odpovedali stanovanje in hrano. Storili so sicer na lep način, a vendar sem čutil, da so se naveličali imeti na hrani človeka, ki že mesec dni ni plačal nič. Rekli so, da nimajo prostora, ker pridejo v samostan patri, ki so na počitnicah. Tako se nahajam na praznik na cesti — brez strehe in brez denarja. Ne morem plačati zdravnika, ne morem dati oprati perila in si zašiti čevljev... V resnici mi je žal, da sem šel iz zaporov; imel sem tam vsaj enkrat na dan mineštro... Žal mi je, da sem duhovnik, sicer bi lahko beračil. Pustiti sem moral kajenje, ker nimam niti krajcarja. Za znamke sem izprosil denar pri nekem patru...
Tako je prof. Filip Terčelj živel v internaciji. Ko se je vrnil domov, je ilegalno odšel v Jugoslavijo in dobil v I.jubljani službo kot katehet. Prijateljsko je bil povezan z družino dr. Antona Breclja in tudi z družino Toneta Tomšiča. Veliko dohrega je storil enim in drugim, toda po vojni ga je nova oblast aretirala že poleti 1945. Tri mesece je prebil v zaporu po nedolžnem. Njegovi živci so popustili. Za novo leto 1946 je odšel k prijatelju župniku Krašni v Davčo. Toda tudi tja so prišli ponj in ga skupaj z župnikom Krašno odpeljali po prazniku sv. Treh kraljev in zahrbtno ustrelili enega in drugega; v svet so pa vrgli vest, da sta bila ubita, ko sta hotela pobegniti.
Tako je končal svojo žalostno usodo veliki ljubitelj Vipavske, žrtev fašizma in komunističnega stalinizma. Spomnili smo se ga, da se ne izgubi spomin nanj.
pri preganjanju .teroristov. Razočarani VVhitehead je nato na tiskovni konferenci zagrenjeno dejal: »Ali zahodne države s tem, da trgujejo z Libijo, ne podpirajo dejansko terorizma libijskega izvora?« Po postanku v Bonnu je ameriški odposlanec obiskal še Pariz, Ankaro (Turčija), Atene, Bruselj in London.
■ V nedeljo 26. januarja so bile na Portugalskem volitve za novega predsednika republike. Ker nobeden od štirih kandidatov ni prejel absolutne večine, bodo portugalski volivci morali v nedeljo 16. februarja izbirati med prvima dvema najbolje uvrščenima tekmecema. Sta to sredinsko desničarski kandidat Diego Freitas do Amaral, ki je prejel 46,36% glasov in socialist Mario Soares, ki jih je prejel 25,44 %. Francisco Salgado Zenha, ki so ga podprli zlasti pristaši dosedanjega državnega predsednika Eanesa in komunisti, je dobil 20,84 % glasov, Maria de Lour-des Pintasilgo, tudi z glasovi levice, pa 7,37 %. Kaka četrtina Portugalcev sc volitev ni udeležila.
■ Bivši predsednik razpuščenega sindikata »Solidarnost« Lech Walensa se bo moral zagovarjati pred sodiščem, češ da je žalil člane volilnih komisij, ki jih je po parlamentarnih volitvah obtožil, da so ponaredili podatke o številu volilcev. Vladni predstavnik za tisk je s tem v zvezi dodal, da vlada sojenja ne bo preprečila, »čeprav bo zahodna protipoljska propaganda zagnala zaradi tega veliko hrupa in razglasila Walenso za mučenca«.
■ V New Delhiju, prestolnici Indije, je sodišče po 8-mesečnem sojenju obsodilo na smrt tri Sikhe, ki so bili obtoženi umora indijske ministrske predsednice In-dire Gaindhi 31. oktobra 1984. Četrti stražar, tudi Sikh, je 'bil ubit že ob atentatu. Sodišče je potrdilo navedbe, da je do umora Gandhijeve prišlo zato, ker so zarotniki prav njo krivili, da je ukazala vdor redne vojske v juniju 1984 v sikhovski Zlati tempelj v Amritsarju, kamor so se borci umaknili.
Strahoma nesreča v zrak«
Dobro minuto po izstrelitvi vesoljskega plovila »Challenger« je ob 17,40 po srednjeevropskem času v lorek 28. januarja prišlo v zračni ladji do eksplozije, ki ji je po televiziji prisostvovalo več milijonov Ameri-kancev. Ostanki plovila so padli v morje 13 km vzhodno od vesoljskega središča Cape Canaveral na Floridi. V ladji je bilo sedem vesoljcev, med njimi tudi prva ameriška učiteljica, ki naj bi v naslednjih dneh otrokom po šolah govorila iz vesolja. Pred to usodno izstrelitvijo je isto plovilo izvedlo že deset uspešnih poletov.
Iz Sloven
Mladinska sekcija SSk na obisku v Ljubljani
V soboto 25. januarja je Mladinska sekcija SSk obiskala Republiško konferenco Zveze socialistične mladine Slovenije. Sedemčlansko delegacijo, ki jo je vodil deželni tajnik Damjan Terpin, so sestavljali še M. Brecelj, B. Kralj, D. Slobec, A. Košič in A. Batagelj. Delegacijo Mladinske sekcije SSk je sprejel predsednik RK ZSMS Peter Černe s sodelavci.
Obisk se je začel v dopoldanskih urah na sedežu ZSMS v Domu sindikatov v Ljubljani. V razgovorih sta obe delegaciji predstavili cilje in delovanje svojih organizacij in razmere, v katerih delujeta. Tako je Černe orisal trenutni položaj v Sloveniji oz. Jugoslaviji in naglasil gospodarsko krizo, ki ima posledice tudi na drugih področjih. Nadalje je govoril o svoji organizaciji, ki hoče biti odprta vsakomur, ki spoštuje samoupravni socialistični sistem, ne glede na morebitne svetovnonazorske poglede posameznikov. ZSMS se sedaj pripravlja na svoj kongres in na volitve, na katerih bodo obnovljeni vsi upravno politični organi v republiki in federaciji. Poudaril je še delež, ki ga bodo pri tem imeli mladi.
V imenu te sekcije je nato spregovoril Damjan Terpin, ki je gostiteljem najprej razložil trenutni položaj, v katerem se nahaja slovenska manjšina v Italiji. Seznanil jih je še z zadnjimi razpleti v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom. Govoril je tudi o vlogi, ki jo ima stranka SSk in njena Mladinska sekcija. Zavzel se je nadalje za večjo enotnost med Slovenci v Italiji, ki je nujna za učinkovitejši boj za dosego pravic slovenske manjšine. Nakazal je nekaj problemov, ki se s tem v zvezi občasno porajajo in poudaril, da pričakuje manjšina od matične domovine stalno in vztrajno pomoč, tako v moralnem kot politično diplomatskem smislu, saj obstajajo mednarodne obveze, ki jih morajo države spoštovati. Pozitivno je ocenil tako debato v slovenski skupščini o problemu Slovencev v Italiji in dejstvo, da so bile pri tem upoštevane vse sestavine manjšine,
Sledila je še razprava, v katero je posegla večina udeležencev srečanja. V bolj sproščenem vzdušju pa sta se delegaciji razgovarjali še na delovnem kosilu. Obisk se je zaključil v popoldanskih urah z ogledom Cankarjevega doma.
Iz slovenske Koroške
Podelitev Tischlerjeve nagrade
V	Slomškovem domu v Celovcu je bila 23. januarja že sedmič podeljena »Tischler-lega nagrada«, ki jo Narodni svet koroških Slovencev vsako leto podeljuje v spomin tega velikega slovenskega šolnika najbolj zaslužnim javnim delavcem na območju Koroške.
Letošnjo nagrado je prejel Jože Kopei-nig, rektor Doma prosvete v Tinjah. V utemeljitvi je rečeno, da mu je bila podeljena kot priznanje za prizadevanje na varsko-izobraževalnem, prosvetnem in kulturnem področju v prid koroških Slovencev in za zbliževanje med obema na Koroškem živečima narodoma.
★
■	V afriški državi Zimbabve (bivši Rodeziji) je prišlo do nenavadnega političnega zapletljaja. Odposlanstvo iranske islamske republike s predsednikom Alijem Ham-neiem na čelu je dospelo na uradni obisk v zimbabvejsko prestolnico Harare. Že na letališču se Hamnei ni hotel rokovati z ženskami, ki so miinistri v Mugabejevi vladi. Kasneje se tudi odposlanstvo ni hotelo udeležiti uradnega sprejema v njegovo čast, ker so na banketu stregli z vinom, nepokrite ženske pa so sedele na častnem mestu. Tako je večerja potekla brez navzočnosti Irancev in običajnih zdravic. Iz protesta drugi dan ministrica za turizem ni hotela iranske delegacije spremiti na ogled Viktorijinih slapov kot je ito bilo načrtovano.
Med zimskimi meseci je navadno veliko kulturnega dela, posebej gledališke in koncertne dejavnosti. Tudi Gorica slovi že dolgo časa po svoji kulturni zavzetosti in to zlasti na glasbenem področju. Tako javne ustanove (občine in pokrajina) kot glasbena društiva in drugi prirejajo veliko koncertnih nastopov. Včasih se skoraj zdi, da smo — sorazmerno gledano — v kakem Milanu ali Parizu!
Najbolj aktivna je skoraj občinska uprava. Ta ima v svoji neposredni režiji predvsem Glasbena srečanja (Incontri mušicah), ki so predvsem namenjeni komorni glasbi. Letos je na sporedu pet koncertov. Prvi v tem letu je bil prejšnji teden z nastopom japonskega violinista in angleškega pianista. Sicer pa prireja občinska uprava glasbene manifestacije tudi v sodelovanju z drugimi ustanovami. Tako smo lahko nedavno poslušali Bachov Božični oratorij v prostorni cerkvi Srca Jezusovega, ki so ga izvedli zbor in orkester gledališča Verdi iz Trsta skupno z vokalnimi solisti, med katerimi je bil tudi basist Lvan Sancin. Prav tako je občinska uprava sama priredila recimo božični zborovski koncert v goriškem Avditoriju, kjer sta med drugim nastopila tudi dva slovenska zbora (L. Bratuž in Štmaver).
Posebej deluje glasbeno društvo Lipizer, o katerem se večkrat piše in prireja tako solistične, bot komorne in včasih orkestralne koncerte, tako večerne (I Concerti del-la sera) kot nedeljske matineje v Avditoriju (I Concerti della domenica). Društvo ima tudi svojo glasbeno šolo, ki posebej pripravlja tiste učence, ki se niso mogli vpisati na mestno glasbeno šolo.
Naj med večjimi pobudami omenimo še turistično ustanovo, ki prav tako sodeluje skupaj z občinsko upravo na tem področju. Tako je imela pred časom v gosteh v Verdijevem gledališču 'baletno skupino državne opere iz Rige v Letoniji (ZSSR), s prikazom raznih znanih klasičnih baletov.
Seveda moramo beležiti tudi našo slovensko dejavnost na tem področju. Do lani smo pravzaprav imeli že ustaljeno koncertno sezono, ki so jo skupno prirejale Glasbena Matica, ZSKP in ZSKD. Iz prvotne abonmajske je zadnja leta prišlo do navadne, a zmeraj redne glasbene sezone s približno šestimi koncerti na leto. Pobuda je bila lepa in zanimiva, saj je med drugim predvsem prikazala glasbeno dejavnost umetnikov in skupin iz Slovenije, pa tudi iz drugih velikih glasbenih središč kot sta Zagreb in Beograd. Letos ni več prišlo do podobne manifestacije, kar je vsekakor škoda. Vseeno pa lahko beležimo vrsto koncertnih prireditev, ki so na vrsti tako v Katoliškem domu kot v Kulturnem domu. Naj tu le spomnimo na prijeten novoletni koncert, ki so ga priredile slovenske bančne ustanove. Nastopil je komorni orkester RTV iz Ljubljane in pod vodstvom Stojana Kureta odigral lep program bleščečih klasičnih in modemih skladb ter posrečenih melodij.
Sicer pa tudi druge slovenske kulturne organizacije prirejajo občasne koncertne večere. Naj tu samo sporočimo, da bo me seca 'februarja pod okriljem SKPD Mirko Filej nastopil v Katoliškem domu pevski zbor Kliničnega centra v Ljubljani in predstavil zanimiv program.
Mimo tega nastopajo razni solisti in skupine pod okriljem mladinskega glasbenega centra AGIMUS v dvorani mestne glasbene šole. Vsem tem se še občasno pridružujejo razni solisti in ansambli, ki po
cerkvah ali manjših dvoranah lepo širijo ljubezen do glasbe.
Vsa ta dejavnost priča o kulturni podobi našega mesta, ki s tem svojim res aktivnim glasbenim delovanjem daje Gorici častno mesto tudi v širšem merilu.
ab
IZ KANALSKE DOLINE
Tečaj v Žabnicah
Voditelji izvidnikov .in vodnic smo ponovno organizirali tečaj za vodnike im pod-vodnike. 3., 4. in 5. januarja se je v Žabnicah, v koči sv. Jožefa, zbralo deset go-riških skavtov, trije Tržačani, skavtinja Monika s Koroške in štirje voditelji. Namen tečajev '(lami sita se v Dragi vršila kar dva tečaja) je ta, da si vodnik pridobi čim več izkušenj im da se obenem zave svoje odgovorne raloge v vodu. Prav zato se na tečajih vrstijo predavanja o liku vodnika; ta bi se moral čim bolj natančno ravnati po skavtskih načelih in s tem dajati zgled drugim članom v vodu, za katere je odgovoren.
Program je bil precej nenavaden, saj nam je sneg pomagal, da smo si poiskali raznovrstna dela in zabave. Gradili smo igloo (eskimska snežena hišica) in v njem tudi prespali, na snegu smo z mokrimi drvmi zakurili ogenj, zgradili smo si »rakete« za lažjo hojo po snegu. V soboto zjutraj smo šli peš do planine pod Sv. Vi-šarjami. S tem smo vadili hojo v hribe in obenem občudovali zasneženo pokrajino okoli sebe. V nedeljo smo se zbrali pri sv. maši v Žabnicah, nato v gostilni, kjer smo s slovansko narodno pesmijo razveselili domačine. Ko je legel mrak, smo se stisnili k peči in se razgovarjali o liku vodnika, o planinstvu, o splavu (ogledali smo si tudi poučen film), o naših potovanjih. Pozno v noč smo igrali na karte, po večerni molitvi pa smo utrujeni legli k počitku. V nedeljo, okoli 16. ure, smo zapeli Pesem slovesa, ker so nekateri odšli domov z vlakom, drugi pa smo ostali še v ponedeljek, da bi se nekoliko smučali. - Klepetavi Krt
★
■ V Ugandi so uporniške čete, ki jih vodi bivši obrambni minister Musevemi, zasedle prestolnico Kampalo In pregnale vojaške oddelke predsednika Okella, ki je prišel lani na oblast z državnim udarom. Njegove čete iso bile zadnje čase bolj kot vojska roparska tolpa, ki je plenila, morila in posiljevala. Zato je prebivalstvo Kampale uporniške vojake sprejelo z velikim 'navdušenjem kot svoje osvoboditelje.
■ Svetovna javnost je bila do sedaj navajena, da so prihajala poročila o atentatih iz zahodnega Bejruta, v katerem živijo pretežno muslimani. Sedaj pa se je nasilje preselilo v vzhodni del mesta, kjer prebivajo večidel kristjani. Tako je pretekli teden eksplozija v eni mestnih četrti terjala 30 smrtnih žrtev, več kot 130 ljudi pa je bilo ranjenih. Zaradi tega so v vzhodnem Bejrutu razglasili dvodnevno žalovanje. Na kraju eksplozije je nastalo žrelo 10 m široko in štiri metre globoko, podrlo sc je deset hiš, sto avtomobilov pa je zgorelo. Kot krivec se je oglasila doslej neznana »organizacija svobodnih kristjanov«, ki da »je sita diktature in zgrešene politike libanonskega državnega predsednika Džemajela«, ki da je kriv državljanske vojne.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Prosvetno društvo v Podmelcu leta 1926. V sredi v črni suknji prof. Filip Terčelj
GunuMi in DilidM Dotožai Trsta
Pokrajinski izvršni odbor Slov. skupnosti v Trstu je na svoji seji 22. januarja pretresal politični in gospodarski položaj na Tržaškem v luči izjav in ocen strankarskih, sindikalnih in drugih predstavnikov družbenega življenja glede resnega kriznega stanja tukajšnjega gospodarstva in vprašanja upravljivosti dveh največjih krajevnih ustanov, tj. tržaške občine in pokrajine.
Pri tem je ugotovil, da srečanja krajevnih delegacij političnih in sindikalnih predstavnikov z osrednjimi vladnimi predstavniki glede gospodarskih načrtov pri nas žal niso obrodila zaželenih uspehov in obstaja le skromno upanje, da se bodo stvari bistveno premaknile v pozitivno smer na srečanjih, ki so napovedana v prihodnjem meseca. Problem naftne čistilnice Aquila-Total v žavljah je le eden najbolj značilnih elementov v procesu gospodarskega propadanja tržaškega gospodarstva, ki nevarno zaostruje padanje zaposlitvene ravni. Samoumevno je, da je pri tem prizadeto celotno prebivalstvo, tako slovenske kot italijanske narodnosti, kar daje vprašanju še poseben pečat in obeležje.
SSk se po svojih predstavnikih zavzema v prvi vrsti za ohranitev tako obratovanja žaveljske čistilnice kot tudi dejavnosti tržaškega Llovda, hkrati pa opozarja,
V	polemiki o poučevanju verouka na državnih šolah se je v naši slovenski javnosti oglasilo tudi kulturno društvo »Jezero« v Doberdobu. V javnost je poslalo posebno poročilo, ki ga je brez komentar-ja objavil tudi »Primorski dnevnik«. Poročilo zasluži nekaj pripomb:
Sestavljalci »poročila« ne ločijo med »laičnim« in »laicističnim«. »Laično« pomeni, da nima verskega, cerkvenega značaja. »Laicistično« pa pomeni, da je vera izključena iz javnega življenja. Italijanska državna šola je laična in ne laicistična. Ni verska, cerkvena ustanova, ni katoliška šola, temveč državna in kot taka ni vezana na nobeno veroizpoved ali ideologijo. Ni pa laicistična, tj. ni nasprotna nobeni veri in nobeni verski skupnosti.
Zato je italijanska republika s Sv. sedežem sklenila konkordat, medsebojno pogodbo, s katerim obe strani urejata medsebojne odnose za skupni blagor državljanov in vernikov. Med skupni blagor države spada tudi vzgoja otrok m mladine. Italijanska republika kot suverena in neodvisna družba v čl. 9 konkordata priznava »vrednote verske kulture«. Glede katoliške Cerkve pa dejstvo, da »so načela katoliške vere del zgodovinske dediščine italijanskega ljudstva«.
S tem je italijanska republika potrdila, da je laična družba ne pa laicistična, anti-klerikalna, proticerkvena; s tem tudi, da Želi imeti laično šolo, ne pa laicistične, antiklerikalne, torej takšno šolo, ki priznava vse kulturne vrednote, tudi verske. Zaradi tega, nadaljuje isti člen konkordata, »bo italijanska republika še naprej zagotavljala pouk katoliškega verouka v javnih šolah vseh vrst in stopenj.« Prvič so vključeni tudi otroški vrtci v državni ali občinski režiji, kjer prej ni bil predviden noben obvezen verski pouk.
To zadnje najbolj moti doberdobsko »Jezero«. V »poročilu« pravijo: »Kot de-
da se Trst mora sprijazniti po eni strani s širšimi gospodarskimi tokovi v državi in v svetu ob upoštevanju tehnološkega razvoja, po drugi strani pa s svojo naravno zemljepisno lego in zgodovinsko danostjo, kar vse mu narekuje odprto sodelovanje z zaledjem na vseh področjih in na vseh ravneh. Le takšna usmeritev bi bila perspektivna, ker b.i sprožila v našem mestu možnosti novih pobud, ki bi ovrednotile edinstvene prednosti mesta in celotnega področja ob meji kot stičišče blagovnih in kulturnih tokov, narodov in jezikov. Vsa ta problematika bo predmet bližnjih razgovorov SSk z vodstvi tukajšnjih sindikalnih organizacij.
Glede političnega položaja izvršni odbor SSk ugotavlja, da se tudi med krajevnimi vodstvi strank obujajo stara in porajajo nova nasprotsfva in volilna tekmovanja, ki bi jih hotela omenjena vodstva zgladiti, med drugim tudi na koži Slovencev, to se pravi na politiki zapiranja pred njimi, odrekanja njihovih osnovnih narodnostnih pravic in njihove izolacije od vzvodov upravne in politične oblasti, kar se očitno kaže v odklanjanju oziroma nasprotovanju pravičnemu zaščitnemu zakonu. Postavlja se torej potreba po poglobljeni proučitvi omenjenih teženj in določitvi ustreznega zadržanja celoitne manjšinske skupnosti in to na raznih področjih.
mokratična organizacija smo prepričani, da je treba utrjevati laični značaj vzgojno izobraževalnih državnih institucij... Zato smo mnenja, da bi se moralo poučevanje verouka odvijati izven šolskega urnika... ter da je potrebno vsekakor spoštovati psihično razvojno stopnjo mladega človeka; da je zlasti nova uvedba verouka v otroške vrtce nesprejemljivo vsiljevanje katoliške samozvane "občeveljavne" morale, ki vodi v še bolj nesprejemljivo in kvarno razbijanje otroške skupnosti v vrtcu samem.« Tako modruje laicistično »Jezero«.
S tem pa sami izpričujejo, da jim ne gre za laično šolo, ampak za laicistično, antiklerikalno, v kateri ne bi bilo mesta za verske vrednote in krščansko kulturo. Tako pač, kot je v vseh državah realnega socializma.
Slovenski duhovniki smo se sicer z veroukom že enkrat umaknili v zakristije, toda to smo storili, ker za časa fašizma Z veroukom v italijanščini nismo hoteli pomagali k potujčevanju slovenskega ljudstva. Sedaj bi pa doberdobsko »Jezero« hotelo, da se znova umaknemo v zakristije v imenu demokracije in laičnosti. Vemo, kam pes taco moli!
(r + r)
Nova otroška baletna igra
V	sredo 29. januarja je bila v Kulturnem domu v Trstu premiera otroške baletne igre »Sneguljčica in sedem palčkov«. Prireditelj igre je Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu.
Po prvi Sneguljčici v letu 1980, po igrah Ostržek in Čriček, katere si je ogledalo prek 40.000 mladih obiskovalcev, je tudi letošnja igra skurmo delo slovenskih i>n italijanskih otrok tržaškega mesta. Z igro nameravajo nastopati v Gorici, Vidmu, Ljubljani in Celo\cu.
Desetletnica Tržaškega mešanega zbora
V	nabito polnem Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu je v nedeljo 26. januarja Tržaški mešani zbor (nekdanji Mladinski), 'ki ga vodi Tomaž Simčič, praznoval deset let delovanja. To je sicer relativno dolga doba, vendar ne gre pozabiti, da se je zbor kljub nekaterim težkim trenutkom vendarle prebil do svojega prvega okroglega jubileja in se postopoma uveljavil v svetu slovenskeg zborovskega petja na Tržaškem.
Velikega pomena je, da sestavljajo zbor izključno mladi pevci, ki se redno zbirajo k vajam v samem mestnem središču. To sta v svojih prisrčnih posegih podčrtala tako Marko Tavčar, ki je spregovoril takoj po izvedbi prve pesmi, kot Marijan Kravos, ki je kasneje na kratko obnovil zgodovino zbora.
Ideja za mladinski mešani zbor je nastala v okviru Zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Skupina mladih, med katerimi je ibil tudi Marijan Kravos, je organizirala jeseni leta 1975 v Dragi pri Trstu zborovski seminar za mlade, da bi se tako raje vključevali v pevsko dejavnost. Iz tega se je v kratkem razvil samostojen zbor, ki se je sicer kmalu iz »Mladinskega« prekrstil v »Mešani«, a je ohranil svojo svežo mladinsko zasnovo. Jeseni leta 1976 je vodstvo zbora prevzel Tomaž Simčič, ki to delo opravlja še danes. Zbor redno sodeluje na domačih prireditvah, proslavah in revijah, občasno pa nastopa tudi na tujem. Svoj največji podvig je zbor opravil lani novembra, ko je bil na obisku pri nemški manjšini na Danskem.
Na odru so se nato zvrstili pozdravi. Spregovorili so v inienu ZGPZ prof. Hum-bert Mamolo, v imenu Slovenske prosvete Marij Maver, v imenu Kulturnega društva r.z Bankovelj in zbora «Milan Pertot» Simona Slokar, na koncu pa še pokrajinski odbornik za kulturo dr. Zorko Harej. Vsem se je zahvalila predsednica zbora Maja Lapornik, ki je tudi prebrala številne čestitke, ki so prispele pred koncertom.
S svojo prisotnostjo je prireditev obogatil Dekliški zbor iz Devina, ki se je pozdravom pridružil ne le z besedo, ampak tudi z živo pesmijo. Dekleta iz Devina so pod vodstvom Hermana Antoniča potrdila svojo ulitost, homogenost zvoka in fino muzikal nost.
Za tem .kratkim, a učinkovitim nastopom je svoj program do konca odpel Tržaški mešani Zbor. Na sporedu so bile v glavnem pesmi iz ljudskega repertoarja. Še posebno je občinstvo navdušila Kramol-čeva Pesem o rojstvu, kjer je kot solist nastopil Marijan Kravos. Sredi burnega ploskanja so nato še sami pevci s prisrčno pesmijo in darom nagradili svojega pevovodjo Tomaža Simčiča, ki je tako rekoč »duša« zbora. V sproščenem in doživetem ozračju je nato zbor zapel še tri dodatne pesmi.
Čeprav ta dopis nikakor noče biti glasbena 'kritika, je bil splošni vtis poslušalcev ta, da se je Tržaški mešani zbor v teh zadnjih letih povzpel do solidne izvajalske ravni. Seveda je možno še veliko izboljšati in izpiliti, vendar pa je njegov zvok ulit, svež, intonančno v glavnem gotov in muzikalično dognan. To pa je veliko upanje za naprej, saj ima zbor spričo mladosti svojih članov pred seboj lepo bodočnost.
To je na koncu podčrtal tudi dolgoletni svetoivanski pevec in kulturni delavec Aleksander Žerjal, ki je govoril v imenu domačega društva, katero je uspeli pevski popoldan organiziralo. Praznik se je nato ob prigrizku, dobri kapljici in veseli pesmi nadaljeval v spodnjih prostorih Marijinega doma. - Udeleženec
SSk obsoja zadržanje komunistov na Opčinah
Krajevna konzulta za Vzhodni Kras je na svoji seji 24. januarja imela ra dnevnem redu volitve novega predsednika. Kot znano, je bivši predsednik inž. Milan Sosič pripadal SSk, a je moral iz zdravstvenih razlogov odstopiti sredi mandatne dobe. Zato je bilo povsem logično in politično korektno, da se za novega predsednika izvoli drug predstavnik SSk. V tem smislu so tudi potekali stiki z zastopniki drugih strank.
Kljub temu pa so komunisti pri vseh treh glasovanjih vztrajali na svojem kandidatu, namesto da bi podprli kandidata SSk. Pokrajinsko tajništvo Slovenske skup-
nosti je v posebnem tiskovnem sporočilu obsodilo takšno nekorektno zadržanje svetovalcev PCI, ki so, izkoriščajoč narodna čustva »izsilili izvolitev svojega predstavnika na škodo predlaganega kandidata SSk« ter se izneverili dogovorom iz leta 1983, po katerih je predsednik vzhodno-kraške konzulte pripadel SSk, predsedstvo konzulte Zahodnega Krasa pa PCI.
»Le izrednemu čutu narodne zavesti pred zgolj strankarskimi interesi svetovalcev SSk — poudarja omenjeno pokrajinsko tajništvo — se je treba zahvaliti, da ni prodrl neslovenski kandidat. SSk je s tem konkretno dokazala, da je za enotnost in uveljavitev domačih sil pripravljena žrtvovati tudi strankarske koristi, česar pa ne moremo trditi v primeru zadnjih volitev predsednika vzhodnokraške konz-ilte, o drugih strankah, ki razglašajo in zahtevajo enotnost med Slovenci.«
K temu moramo pripomniti še to, da so predstavniki DC, PSI in Liste za Trst s svojim zadržanjem raje posredno omogočili izvolitev komunističnega kandidata za predsednika konzulte, kakor pa da bi podprli kandidata SSk. Iz tega dovol] očitno izhaja, da so italijanskim strankam pri srcu predvsem strankarski interesi. Pač stara pesem...
Mačkolje
Iz kronike. Po doživetih božičnih skrivnostih ob slovesnih liturgičnih obredih in lepem petju smo tudi prihod novega leta dočakali dostojno v prijetni družabnosti ob zvokih vesele glasbe. Najmlajši so se na praznik nedolžnih otrok po peti mladinski maši zbrali v sirenjski hiši k veseli tepežnici.
Novo izvoljeni odbor PD Mačkolje je na svoji prvi letošnji redni seji za dvoletno obdobje izbral in imenoval za predsednika Branka Slavca. Njemu in ostalim članom odbora voščimo uspešno delo. Dosedanjemu predsedniku Zorku Gorjanu pa izrekamo iskreno hvaležnost za požrtvovalno in uspešno opravljeno službo.
Praznik tiska in kulture. V nedeljo 26. januarja je potekel v srenjski hiši v Mač-koljah kar dvojen praznik. Organizirala sta ga družno župnijski svet in PD Mačkolje.
Ob 400-letnici Trubarjeve smrti sta gg.
A.	Germek in S. Cuk predstavila nekatere važne knjige, ki so temelji naše tiskane besede, kot npr. Dalmatinova Biblija in Trubarjev Katekizem, a tudi poznejše in nam bolj malo znane Slomškove Drobtinice, kar vse je bilo razstavljeno na mizah Ob Prešernovi sliki. S tem smo se oddolžili velikanu naše besede — pesniku Prešernu in proslavili dan slovenske kulture.
Pomemben je bil zlasti drugi del programa, ko se je naša mladina razgovar-jala s Francetom Boletom, urednikom silno priljubljene mladinske revije Ognjišče. Zadovoljiv je bil pogled na vrsto mladih, ki so na odru ob g. Boletu z branjem in pripovednim pričevanjem dokazali, da Ognjišče zares radi berejo.
Okvirno sliko celotni .prireditvi sta postavila oba zbora Slovenski šopek, ki sta (otroški ob uvodu, dekliški ob sklepu) zapela vsak nekaj pesmi. V zanimivo kuliso na odru pa je župnijski svet razstavil lepake z zbirkami zanimivih in poučnih prilog iz Ognjišča. Hvaležni poslušalci so z navdušenimi aplavzi nagradili vse izvajalce programa, zlasti pa g. Boleta. Odhajali smo vsi v prepričanju, da za tako lepo kulturno osvežitev in obogatitev velja žrtvovati par uric lepega in sončnega nedeljskega popoldneva sredi zime. - L. P.
Župnijska kronika iz Nabrežine
Duhovno pripravo — tridnevnico — za božične praznike je vodil lazarist g. Pust z Mirenskega Gradu z govori in temu Sledečo spovedjo. Podobno bo pred veliko nočjo. V zvezi z božičem so bile tudi razne prireditve v vrtcu, osnovni in srednji šoli, npr. Marijino življenje, božične kreposti, običaji v naših krajih, zlasti pa je bila pomenljiva pesem »Ave Maris stalla«. Vse te prireditve so služile za prejem zakramentov in izkazovanje del ljubezni.
Ogled in ocenitev 14 jaslic po družinah sta opravili skavtinji Olga Tavčar in Klara Stefani. Prve nagrade so prejeli družina Verzier, Gerlli in Toniolo. Pred občino je znova zablestela a lučkah velika cedra, pod katero je bila podoba iz lesa domače umetnice Daljak. V cerkvi pa so stale pomenljive jaslice, narejene iz debla in korenik posekane cedre ob svetišču, v ozadju pa je bil napis v bronastih črkah:
»Prapter nos hom > factus est« (Zaradi nas je človek postal).
Koncert božičnih pesmi, že deseti, je bil 5. januarja, deloma na koru z orglami (Marko Vuk), deloma pred oltarjem. Nastopil je številčen in kakovostno dober zbor iz Mirna pod vodstvom Andreja Budina, ki je izvajal najlepše božične pesmi. Nastop je popestril dr. J. Markuža s svojim govorom ter domače pevke pod vodstvom Alme Sedmak. Za konec so bile kot običajno pete litanije, blagoslov in družabno srečanje »pni Vereni«.
Za svečnico 2. februarja bomo obhajali Nedeljo za katoliški tisk, ki pomeni za nas luč v svetu zmešnjav in sebičnosti. Poleg govora, molitev in prispevkov' bo popoldne ob 15. uri vesela pirreditev: skavti bodo izvajali svoje skeče, in nastopil bo Mladinski zbor iz Trsta. Ne bo manjkal bogat srečalo v. Podoben program bo po maši za italijanske vernike ob 10.30 v korist škofijskega tednika »Voce Isontina«.
Z GORIŠKEGA
Zdravljenje alkoholikov na Goriškem
V	soboto 25. januarja se je vršil v Go rici občni zbor združenja zdravljenih alkoholikov naše pokrajine; povezan je bil z običajnim mesečnim srečanjem vseh klubov. Taka srečanja spadajo v zdravljenje 'alkoholikov po sistemu, ki ga je v naših krajih uvedel prof. Vladimir Hudolin iz Zagreba pred približno šestimi leti. Od skromnih začetkov se je počasi razvila močna organizacija, ki sega s svojimi 200 in več klubi tudi v druge italijanske pokrajine.
Na Goriškem je danes 20 klubov zdravljenih alkoholikov, ki odlično opravljajo svojo nalogo. V teh meseoih zapuščajo klube alkoholiki, ki so se zdravili pet let in zanje obstaja upanje, da so se rešili odvisnosti od alkohola.
Osemdeset odstotkov alkoholikov, ki se zdravijo v klubih abstinira; to je izreden dosežek, če ga primerjamo z rezultati klasičnega pristopa k temu problemu; ljudska modrost je imela malo upanja, da bi se mogel alkoholik »izmazati« iz svoje bolezni, saj je lo nedavnega veljalo, da se »pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne«.
Alkoholik se mora najprej zdraviti približno dva meseca v Centru za alkoholo-gijo goriške bolnišnice, kjer dobi odgovor na vsa zdravniška, psihološka in socialna vprašanja v zvezi s svojo odvisnostjo. Istočasno začne v skupini odkrivati značilnosti svojega alkoholizma. Vse zdravljenje sloni na skupinski psihoterapiji, brez uporabe zdravil.
Ko alkoholik in njegova družina dosežejo zadostno spoznanje vseh značilnosti alkoholizma, začno obiskovati enkrat tedensko klub zdravljenih alkoholikov. Preko kluba se mora vsak alkoholik uveljaviti kot aktiven in koristen član svoje družine in svojega okolja. Prek teh terapevtskih prijemov pridejo na dan pri vsakem človeku neslutene zmožnosti in pripravljenost za pomoč drugim alkoholikom.
Med zdravljenimi alkoholiki in med terapevti je lepo število Slovencev; večkrat se je že pojavila zamisel, da bi ustanovili slovenski klub zdravljenih alkoholikov.
B. Š.
★
Romanje v Milan. Tudi slovenska duhov-nija v Gorici pripravlja romanje v milansko stolnico, posvečeno Materi božji ob 400-letnici cerkve in ob 15. obletnici mesečnih slovenskih maš v tem velemestu. Vpisovanje v zakristiji pri Sv. Ivanu od 15. februarja do 10. marca.
■ Ko se je Craxi mudil v Palermu na Siciliji, ga je nepričakovano obiskal malteški ministrski predsednik Bonnici. Po enournem razgovoru je Craxi izjavil, da je šlo za izmenjavo mnenj o položaju v Sredozemlju. Pri tem mu je Bonnici izročil »nujno sporočilo« libijskega diktatorja Gadafija. Ta se zadnje tedne na vse kriplje prizadeva tujim državnikom dokazati, da Libija ni vpletena v palestinske teroristične akcije.
■ Italijanski zunanji minister Andreotti je obiskal Turčijo. Najprej si je ogledal Carigrad, nato pa imel v Ankari dvodnevne razgovore tako o dvostranskem sodelovanju na gospodarskem področju kakor tudi o odnosih Turčije z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki so za turško vlado zelo pomembni.
■ Slab mesec dni po terorističnem napadu na dunajskem letališču Schwechat 27. decembra lani je seznam smrtnih žrtev porasel na štiri osebe. Na posledicah prejetih ran je namreč umrla prof. Elizabeth Kriegler, ki je nameravala potovati v Izrael. Tedaj je bilo pred okencem izraelske letalske družbe El Al ranjenih 46 ljudi.
Ob sklepu Tedna krščanske edinosti
bo v Župnijski cerkvi v BOLJUNCU v nedeljo 2. februarja ob 16. uri SLOVESNA VZHODNA LITURGIJA
Poje ekumenski moški pevski zfoor. Duhovno misel bo podal dr. Jože Markuža. Iz Trsta odpelje avtobus št. 40 ob 14.30. - Vabi ACM Trst.
Nekaj o doberdobskih laicistih
Zimsko veselje v Nabrežini (foto B. Brecelj)
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prireja ob slovenskem kulturnem prazniku SREČANJE S PISATELJEM ALOJZEM REBULO
ob izidu njegovih knjig »Oblaki Michigana« in »Savlov demon«. Sodelujeta prof. Lojzka Bratuž in števerjanski dekliški zbor, ki ga vodi Alenka Černič.
Četrtek, 6. februarja ob 20.30
GORICA, mala dvorana Katoliškega doma
Prireditev za katoliški tisk
Lep sončen dan je bil preteklo nedeljo v Gorici. Mladina je najbrž izbrala izlet na sneg, starši pa so se natekli v Katoliški dom, kjer je bila na programu ponovitev komedije »Barillonova poroka« in srečolov, vse to ob prireditvi za katoliški tisk, ki se v Gorici obhaja vsako leto.
O komediji »Barillonova poroka« smo že poročali ob premieri, tu bi znova potrdili mojstrsko podajanje igre, ki je morda na večjem odru v Katoliškem domu še bolj zablestela. Francoski komediograf George Feydeau je znan po svojih lahkotnih veseloigrah, ki so vzete iz malomeščanskega življenja Francozov v preteklem stoletju. Mojster je v zapletanju in odmotavanju dejanja, da dolgo ne moreš uganiti, kako se bo dejanje razpletlo. Ker gre za komedijo, se bo razpletlo vsekakor ugodno, toda kako? Ta nejasnost drži gledalca v napetosti, da sledi igri kot napeti kriminalki.
S Feydeaujem se spoprijemajo poklicni in amaterski igralci. Pri štandreški dramski skupini pa ne veš, ali gre za amaterje ali že za poklicne igralce. Zlasti nosilci glavnih vlog, tako moških kot ženskih, ne zaostajajo za katerim koli poklicnim gledališčem. Pa saj bi lahko reklli, da so že pol poklicni igralci, ker nastopajo na odru najbrž že 20 let, odkar se je osnovala ta dramska skupina (Majda Paulin, Božo Ta-baj, Marko Brajnik, Jordan Mučič, Marjan Breščak, Damjan Paulin). Gre za stebre te dramske skupine, ki jim režiser vsakikrat pridruži še nove mlajše ali tudi starejše, ki se na odru vključijo v harmonično skupino. Tako je tudi v sedanji komediji »Barillonova poroka«.
Poleg nastopa v dvorani je v bližnjih prostorih bil srečolov v prid katoliškemu tisku. Tudi srečolov je bil bogat in srečke poceni, zato so kaj kmalu pošle. Srečni dobitniki, posebno otroci, so veseli odhajali domov zaradi lepe igre in zavoljo številnih dobitkov, tisti namreč, ki so srečo ulovili, saj je šlo za »srečolov«.
Prireditve ZSKP v decembru in januarju
5. dec. 1985 miklavževanje KKD Hrast v Doberdobu, PD Štandrež, pevski zbor Ru-pa-Peč, SKPD M. Filej; 6. dec. miklavževa-nke PD »F. B. Sedej«) 8. dec. Mala Ceci-lijanka« v Katoliškem domu (organizator ZCPZ); 24. dec. zbor L. Bratuž nastopi v goriškem Avditoriju; 22. dec. mladinski zbor Rupa-Peč sodeluje na božičnici v So-vodnjah; 25. dec. zbor F. B. Sedej, polnočna maša v Števerjanu; nastop otrok Rupa-Peč v Rupi; 29. dec. božičnica v go-riški stolnici (organizator ZCPZ); 5. jan. 1986 božični koncert zbora F. B. Sedej v Ronkah; 6. jan. mladinski zbor Štandrež nastopi v Domu onemoglih v Ločniku; božičnica v Števerjanu: nastop mešanega in otroškega zbora; 12. jan. božični koncert v Doberdobu; nastopijo zbori Hrast, šte-varjanska dekleta m Fantje izpod Grmade; premiera PD Štandrež »Barillonova poroka«, ponovitev 26. jan. v Katoliškem domu v Gorici.
Jazbine
Jazbine so majhna vasica (kakih sto duš) ob vznožju števerjanskega gričevja in spadajo pod občino Števerjan; oskrbuje jih števerjanski dušebrižnik. Jazbinci (nekdanji Cerovci) so žilav rod: po razmejitvi leta 1947 se jih je veliko preselilo tostran meje, ker so nekateri imeli tukaj zemljišča. V težkih razmerah so si sezidali svoje domove. Oskrbeli so si božji hram: na lični vzpetini so sezidali prijazno cerkvico, na katero so zelo ponosni in je posvečena Mariji Pomagaj.
V	nedeljo 26. januarja ob treh popoldne je bila v tej cerkvici slovesna liturgija v slovansko-bizantinskem obredu, ki jo je opravil dr. Jože Markuža ob asistenci števerjanskega župnika in pa župnika iz Kojskega, ki upravlja obmejno faro Cerovo, kamor so spadale Jazbine do leta 1947. Pel je ekumenski zbor iz Gorice, ki ga vodi domačin Zdravko Klanjšček.
Po obredu v cerkvi so udeležencem Jazbinci pripravili še eno presenečenje: v stavbi nekdanje osnovne šole so pripravili družabno srečanje z zakusko. Kaj vsega so napekle te zavzete gospodinje! Saj to je bila prava ohcet. Gospodarji so nam postregli z najboljšo pijačo, ki jo premorejo. Ob veselem petju in prijateljskem kramljanju smo preživeli skupaj nekaj prijetnih uric v pravem ekumenskem duhu, brez političnih prepirov, ki so tako značilni v današnji dobi.
Za to lepo in edinstveno doživetje smo hvaležni dr. Jožetu Markuži, dobrim in požrtvovalnim Jazbincem, mejnim župnikom tostran in onstran meje. Stokrat boglonaj! Številnemu ekumenskemu zboru iz Gorice in našemu neutrudnemu pevovodju Zdravkotu pa kličemo: »Še na mnogaja ljeta med nami!« - A. G.
Orglarska šola v Gorici
V	sredo 22. januarja se je sestal delovni odbor za orglarsko šdlo. Na seji so sklenili, da se s posebnim pismom obvestijo vsi gg. župniki goriške nadškofije, naj v svojih župnijah preverijo morebitne kandidate za to šolo in jih prijavijo odboru. Vpišejo se pa lahko tudi drugi kandidati, ki bi se radi naučili igranja na orgle. Sedež šole bo na Placu-ti št. 18. Primerni prostori so že pripravljeni. Trdno upanje je tudi, da dobi šala elektronske orgle. Ko bo znano število vpisanih, se bo šola začela. Zato pohitite s prijavo! Kandidati se lahko oglasijo tudi na Travniku v trgovini CBS.
Podpore za šolski turizem
Na predlog deželnega odbornika za turizem Vespasiana je dežela Furlanija-Ju-lijska krajina namenila pokrajinam 5 milijard lir za kritje stroškov, ki jih imajo posamezne šole, ko organizirajo tedne na snegu in izlete v zimsko naravo. 60.500.000 lir pripade goriški pokrajini, in to na podlagi vseh vpisanih dijakov za leto 1984/85. Goriški pokrajinski odbornik za turizem je v dogovoru z odbornikom SSk za šolstvo dr. Špacapanom razposlal vsem šolam obvestilo in obrazec s prošnjo za podpore.
Na podlagi sprejetih prošenj je goriška pokrajinska uprava določila, da 70% zneska, tj. 42.350.000 lir nameni za zimski večdnevni turizem, 30 % (18.180.000 lir) pa za enodnevne izlete.
Dijakov, ki se bodo udeležili zimo vanj, bo približno 2.000 in vsak prejme znesek
20.000	lir, ostali znesek pa se razdeli med 50 šol, ki so predstavile prošnjo.
Med šolami, ki so pravilno sestavile prošnje in ki so torej v seznamu prejemnikov, so tudi naši zavodi S. Gregorčič, Ivan Cankar, Žiga Zois, I. Trinko in pa didaktični ravnateljstvi v Gorici in Doberdobu.
Šport:
MOŠKA C2 LIGA
Olympia - VBU 1 : 3
(7 : 15, 9 : 15, 15 : 7, 9 : 15)
V	popolnoma prazni dvorani, zaradi kazni s strani federacije, je 01ympia Elektro Terpin klonila proti šibkemu VBU (Volley Bali Videm), ki zaseda zadnje mesto na skupni lestvici.
Plavi, ki so stopili na igrišče brez diskvalificiranega Simona Terpina in bolehavega Špacapana, niso bili kos nasprotniku in tako na lahko zapravili dve točki.
Skoz celo tekmo so Tušarjevi varovanci igrali zelo -zmedeno in brez koordinacije, tako v napadu kot v obrambi. Videmča-nom, ki so bili zelo požrtvovalni in se borili za vsako žogo, ni bilo težko osvojiti prva dva niza. V tretjem je 01ympia trenutno zadobila svoj običajni polet in uspešno zaključila set. Toda v četrtem setu je v vrstah plavih spet zagospodarila zmeda in odsotnost koncentracije.
Za Olympio so nastopili: D. in A. Terpin, Kovic, Košič, Špacapan, Dornik, M., Š. in I. Cotič. - Robert Cotič
01ympia v prvenstvu I. divizije
Tudi v letošnji sezoni 01ympia nastopa na prvenstvu I. divizije. Ekipa mladih fantov je že pred nekaj meseci pričela s treningi pod vodstvom Darija Maraža
Vprašali smo ga, naj nam da neko celostno sliko letošnjega prvenstva in povprečno možnost, ki jo ima njegova ekipa za solidno uvrstitev na končni lestvici. Odgovoril nam je, da je ekipa precej enotna. Glavna skupina je približno ista kot lani, zatorej bi ne smelo biti težav, ker se igralci že precej dobro poznajo med seboj kakor tudi svoje dobre in slabe lastnosti.
Na letošnjem prvenstvu nastopa skupno z 01ympio še devet ekip; te so: Li-bertas Capri va, Torriana, Acld Ronke, Soča, Lucinioo, Arci Pierds, VVFF Caldini, Libertas Krmin. Vseh devet ekip ima letos, bolj kot druga leta, možnost za prestop v višjo ligo. Favoriti pa so po moje Soča in Luoinico.
Ekipo 01ympie sestavljajo: Maraž L., Klanjšček, Batistič, C igli č, Jarc M., Špacapan I., Komjanc, Terčič, -Be-llo F., Devetak I., Temon M.
Vsi skupaj voščimo tej mladi ekipi uspešno prvenstvo ’86 in si obetamo, da se bo prihodnje leto o njih govorilo na prvenstvu višje lige. - Robert Cotič
MOŠKA I. DIVIZIJA
Olympia - Lib. Capriva 3 : 0
(15: 11, 15:7, 15: 10)
Soča - Lucinico 3 : 2
(12 : 15, 15 : 11, 13 : 15, 18 : 16, 15 : 1)
UNDER 16
Olympia - Pall. Grado 1 : 2
(12 : 15, 15 : 10, 8 : 15)
Prvenstvo Undor 16 se je komaj začelo. Igralci Glympie, ki so šele na začetku odbojkarske pati, so tekmo nerodno izgubili. Prvi set so plavi začeli od’očno in takoj povedili z dobro in požrtvovalno ig-ro vseh, posehno pa z Dornikom, Sfiligojem in Cotičem. Pri rezultatu 12:7 za naše fante pa se je .nekaj zataknilo. Po postavi višji nasprotnik je stanje najprej izenačil, nato pa dokončno povedel in z res dobrimi servisi set zmagovito zaključil.
V drugem setu so naši takoj visoko povedli in zmagali brez večjih -težav. Tretji set pa so naši slabo začeli, tako da je nasprotnik nizal točko za točko in zmagal.
V tem prvenstvu nastopajo še: Lib. S. Luigi, Fincanitieri, Val, Torriana, Naš Prapor in Acli Rone iti.
Postava: Špacapan P., Sfiligoj G., Breganti Srečko, Lutman Edi, Bertolini F., Cotič I., Dornik D., Peric, Koršič M., Simčič A.
OBVESTILA
NEDELJA KATOLIŠKEGA TISKA bo 2. februarja. O njegovem poslanstvu bomo razmišljali pri vseh slovenskih mašah. Molili bomo za to veliko zadevo, nabirke pri sv. mašah pa namenili za naš tisk. Velikodušno prispevajmo, vsem dobrotnikom pa Bog povrni!
Redna seja ZSKP bo v ponedeljek 3. februarja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici.
ACM - Trst vabi svoje člane k maši za edinost, ki bo v Marijinem domu, ul. Ri-sorta 3, v ponedeljek 3. febr. ob 17. urd. Maša zadušnica Po za drago odbornico iLijo Stopar ob obletnici njene smrti. Po maši prikaz diapozitivov.
Mestno gledališče ljubljansko bo gostovalo v Trstu v Kult. domu, ul. Petronio 4 z igro A. Millerja »Lov na čarovnice« v petek 31. jan. ob 20.30 (red A in D), v soboto 1. febr. ob 20.30 (red B, F in E) ter v nedeljo 2. febr. ob 16. uri (ired C in G).
V	Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 3. febr. govoril dr. Janez Gril o vzgoji in vrednotah. Začetek ob 20.30.
DAROVI
Za Katoliški glas: Anton Brecelj, Bočen 12.000; Mimi Hrovat 7.000; Tereza Knez 22.000; Olga Fajt 12.000; Meri Melcer 22.000; J. V. 20.000; F. H. 20.000; Valerija Čuk, Trebče v spomin na svoje drage
10.000 lir.
Za katoliški tisk: Eda Vidau Žerjal ob prvi obletnici smrti Ivanke Rozman 10.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 20.000; N. N. 20.000; N N. 20.000; Marijina družba
30.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Virgil-ij Bratina
100.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N. 30.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Adrijan Hlede 50.000 lir.
Za popravilo orgel pri Sv. Ivanu v Gorici: 'Franka Žgavec v spomin Maksa Debenjaka 30.000 lir.
Za cerkev v Pevmi: mama v spomin sina Emila Valentinčiča 50.000 lir.
Za cerkev v števerjanu: Olga Matjac-Hanson v spomin svaka Remigija 50.000; namesto cvetja na grob Vaneta Corsija Marica in Roman iz Ušja 50.000, Karolina Komic in Igor Pavlin iz Štandreža po
20.000 lir.
N. N., Gorica: za Katoliški glas 20.000, za Alojzijevišče, za Zavod sv. Družine in za cerkev sv. Ivana v Gorici	po	50.000 ter
za Našo pot 10.000 lir.
Za Pastirčka: N. N. 50.000 lir.
Za Našo pot: N. -N. 20.000;	Adirijan Hle-
de 20.000; 'Franc Luis 15.000 lir.
N. N. ob prvi obletnici bratove smrti: za katoliški tisk, za duhovniške poklice in za Zavod sv. Družine po 10.000 ter za Sv. goro 20.000 Ilir.
Fani Koršič v spomin na moža Remigija: za cerkev v Števerjanu 50.000 in za Zavod sv. Družine 50.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: Vera V. 50.000; Prešeren 30.000; Vlasta L. 50.000; G. J. 10.000; ab II. blagoslovu hiš v Nabrežini 1.340.000, Kamnolomi 730.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: druž. s Katinare 100.000; inž. Vincenzo Procopio v spomin na pok. Guirina Zini 100.000; v spomin pok. Mi-rot-a Prešla: Ida Grgič (Bazovica 119) 10.000, Irena Glažar 10.000; namesto cvetja na -grob Marije Škabar: Škabar (V. Repen 30) 10.000, Štefanija Škabar 10.000, Čok, V. Repen 10.000, Škabar, V. Repen 10.000; v spomin iste pokojne: druž. Škabar (V. Tepen 167) 10.000 in Štefanija Škabar, V. Repen 10.000 lir.
Za sklad Mitja Čuk: žena Vida v spomin Josipa Žuljana 50.000; učiteljice šole »F. Venturini« v Bal juncu v spomin na mamo kolegice Ester Kočevar 50.000; Meri in Pino Rojc v pooantitev spomina Edvarda Zaharja in Renata Gombača 25.000; Olga Lakovič ob prvi obletnici smrti dragega brata Marija Faganela 20.000; Magda Tavčar in Nevia Obad v spomin na pok. kolegico Ivanko CattaneoGregoretti 20.000; Nevja Žerjail v spomin na JeJkino mamo 20.000; Vladimir in Lidia Wilhalm namesto cvetja na grob Drage Daneu 10.000 lir.
Za cerkev v Trebčah: druž. Čuk (Trebče 159) 20.000; Valerija Čuk v spom'n svojih pokojnih 15.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Vanda Mi-kolj v spomin brata -Borisa Rudeža 50.000 lir.
Za Sv. goro: L. B. za zdravje 12.000 lir.
Za cesto na Sv. goro: sestra v spomin brata Janeza Eržena 50.000 lir.
Vsem plemenitim podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
¥MsMU
Spored od 2. do 8. februarja 1986
Nedelja: 9.00 Sv. -maša iz župnijske cerkve v Ro-janu. 10.30 -Mladinski oder: »Med vzporedniki in poldnevniki«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski -tednik. 14.10 Ne-diški zvon. 14.40 Večni sopotniki. 16.00 Športne vesti. 18.00 Srečanje oktetov v Ri-cmanjih.
Ponedeljek: 8.-10 Štirideset let slovenskih radijskih oddaj v Trstu. 10.10 Koncertni in operni -spored. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »Ali nas poznaš?« 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.-10 Komorni orkester RTV Ljubljana.
18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 'Nediški zvon. 10.10 Koncertni -in operni spored. 14.10 Po-vejmo v živo!
15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni orkester RTV Ljubljana. 18.00 J. Tavčar: »Ločitev«. Radijska igra.
Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Cecihjan-ka 1985: moški zbor Štmaver, mešani zbor »F.
B.	Sedaj« iz Števerjana. 14.10 Gospodarska problematika.. 15.00 Čarobni globus. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
Četrtek: -8.10 Od Milj do -Devina. 10.10 Koncert RA-I iz Rima. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Argentinski mešani Zbor iz Galveza. 18.00 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu.
Petek: 8.10 Na goriškem -valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Mešani študentski zbor -iz Kamnika. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert v Kult. domu v Gorici. 14.10 Pogovori o kulturi sožitja. 15.00 Iz kota v kot. 16.00 Popotovanje po Južni Ameriki. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 14. tekmovanje učencev in študentov glasbe v Ljubljani. 18.00 Večni sopotniki.
Mladina iz Ukev: za misijonarje 100.000 -in za lačne po svetu 100.000 dir.
Za misijone: Meri Melcer 15.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Dne 18. januarja je preminul naš dragi oče in nono
Ivan Corsi - Koršič
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala gg. duhovnikom, cerkvenemu zboru, Marjanu Terpinu za poslovilne besede ter vsem tist-im, ki so darovali cvetje in v dobre namene.
Sinova z družinama
Števerjan, 28. januarja 1986
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti -naše drage žene, mame in none
Marije Kovic por. Florenin
se iskreno zahvaljujemo, zlasti g. župniku Butkoviču, pevskemu zboru in vsem, ki so -darovali cvetje in v dobre namene ter nam na kateri koli način stali ob strani.
Žalujoči mož Jožef In sinovi
Peč - Števerjan, 29. januarja 1986
Ustanovljena leta 1910
Igrače Iz vsesa sveta
GORICA - Travnik, 25 - Tel. 84407