Beda našega kmeta. Spisal V. Strmšek. (Konec.) 5. Davčne olajšave, podpore po vremenskih ne- zgodab i. dr. zakonodajske določbe. če bi držarna in deželna uprava hotela dvigniti kmetiški stan, bi mu gotovo lahko znatno pomagala z davčnimi olajšavami in posebnimi ugodnostmi. A toliko je gotovo, da bi se propad kmetiškega stanu ne zadržal, tudi če bi se kmetotn vsi davki odpustili in bi se ni6 drugega zanje ne storilo. Tudi podpore po rremenskih nezgodah ne bodo zadrževaie tega propada in če bi bile še enkrat tolike, dasi rad priznavam, da rešijo marsikoga za kratek čas iz bipne zadrege in da jih dovoljujejo z najboljšim namenom. Eakor rečeno, na zakonodajnem potu bi se dalo tudi sa kmeta mnogo storiti, a kmet mora biti poprej toliko naobražen, da se bo labko okoristil s takimi udobnostmi! Do tistib dob pa naj obdela to polje in stavi primerne predloge kak strokovnjak, ki re, kako se delajo zakoni in koliko se da dognati pri naši finančni upravi. Končno si doroljujem staviti še poseben nasvet, kibi se dal menda v kratkem izvesti in bi potem donašal kmetijstvu obilnih koristi, če bi se prar izvajal. Namesto sedaujih potovalnih učiteljevnaj senastavijo pri okrajnib glavarstvih posebni kmetijski stroko vnj aki, bodisi la ves obsegokrajnega glavarstva ali pa za posamezne dele, ki zahtevajo enakomerno obdelovanje. Ti 8trokovojaki naj bi natančno preštudirali njim odločeno ozemlje in način obdelovanja, oni bi uaj to vsako leto večkrat prepotovali in bi naj ljudem na licu mesta svetovali potrebne izpremerabe bodisi r nasadih ali v obdelovanju. Če vidijo n. pr., da bi kje bolje storil travnik kot njiva, naj bi napotili lastnika, da to izpremembo izvrši; kjer bi se lahko opravljalo delo s stroji, naj bi jih kmetora nasvetovali itd. Oni bi pa tudi morali priti na lice mesta, če bi jib kakšen posestnik prosil, da mu svetajejo glede obdelovanja njegovega posestva. Sploh bi naj bili ti strokovnjaki pri kmetijstvu to, kar so n. pr. inženirji pri stavbah ali kar bi imeli biti šolski nadzorniki pri šolah. če 86 ta nasvet izvrši, bi država ne imela mnogo večjih stroškov kot jib ima danes, a ti bi bili mnogo bolje naloženi. Končati hočem! Naj gredo te vrstice v svet in naj se sprejmejo z isto dobrohotnostjo, kakor jih jaz pošiljam. V svesti sem si, da ne bom z njimi še rešil kmeta, a tako neskromnih smotrov tudi nikdar nisem gojil. Zadovoljen sem že, če bom le nekoliko pripomogel, da se začne kmetijsko vprašanje vsestransko razpravljati. Prosim torej svoje somišljenike še enkrat, da se tudi oni oglasijo in popravijo, kar je tukaj napačnega in dostavijo, kar je pomanjkljivega. Združimo se za našega kmeta — za naš n arod!