351. štev. Ljubljani, torek dne 17. decembra 1912. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na doin K 1‘50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 301—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: «j Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica st. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po ::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :: " Telefon številka 118. ::: Balkanska vojna. O notranji in zunanji politiki. (Govor posl. V. Klofača v državnem zboru dne 3. decembra t. !. Podan po stenografskem zapisniku.) Avstrijski problem ni niti nemški niti nia-žarski. Zgodovinski problem Avstrije je problem, kako ohraniti svoboden razvoj združenih njenih malih dežel in vseh njenih narodov. Ako se reši avstrijski problem v tem smislu — se najdemo skupaj. Toda ulogo sužnja in suknje za parazite ne bo igral ob času naraščajoče državljanske, demokratične in narodne samozavesti — noben narod več, pa naj bo še tako majhen. Pravičnost In enakost za vse, to je geslo teli, ki hočejo Avstrijo rešiti. Deset miljonov Nemcev ima naravno moralno oporo v sosedni veliki Nemčiji, in mi to razumemo, mi razumemo simpatije, ki drže vse Nemce skupno. V nas ni taka policajska kri, da bi v tem videli takoj bogve kako nevarnost za Avstrijo. Ako postane Avstrija bolj svobodna, kulturna in gospodarsko boljša država — nego so druge države okoli nje — bi bil tudi najbolj divji Nemce tepec, da bi imel želje po drugi državi, kakor jih n. pr. nima Nemec v Švici. Gospod dr. Lechner je lansko leto v delegacijah odkrito in samozavestno — kar nam je imponiralo — naglašal: »Mi Nemci najprej čutimo narodno, potem šele državno . . .« Gospodje, ako je to stališče pravo za Nemce — in niti »Reichspost« ni takrat proti temu protestirala — je neznačajno zahtevati, da bi mi Slovani svoje narodno čnvstvovanie tajili — in tudi mi — ki tvorimo v tej državi večino — zahtevamo in \ vseh okolnostih stojimo na tem, da se notranja in zunanja politika ozira na naša čuvstva in da bi tako, kakor pri Nemcih — tudi pri nas razumevala radost vsled uspehov in napredkov sosednega slovanstva, ki naravno sicer nas moralno krepi, ki pa lahko okrepi tudi Avstrijo, ako ne bo naša oficiielna politika na obe očesi slepa. Velika, močna Nemčija brez močne slovanske protivesi bila bi za bodočnost Avstrije nevarnost. Danes se je ravnotežje v Evropi premaknilo, in če zna dinastija svojo novo pozicijo razumeti — potem bodo vse dosedanje nevarnosti od severa prenehale. Le s tem postane Avstrija, kar mora biti: vez in most med slovanskim in nemškim svetom, prijateljica in poštena soseda vseh slovanskih držav. (Gromovito ploskanje.) Toda nemški živelj je bil pri nas po zaslugi vseh vlad tako razvajen, da tega neče razumeti, da neče razumeti novo situacijo, ki je nastala tudi za Avstrijo. Gospodje, kakor se je naša oficielna zunanja politika blamirala, ko je vedno zahtevala, da naj ostane status quo, prav tak nedostatek smisla za resnični položaj kažejo ti, ki bi se še danes magari z vragom zvezali, da bi obdržali nenaravni in uničujoči status quo v tej državi. AVSTRIJSKA MACEDONIJA. Tudi pri nas so pogosto macedonske razmere in ni treba, da bi kazal na usodo ubogih Slovakov na Ogrskem in na Cuvajizem na Hr- vatskem. To, kar se nam Cehom godi na Dunaju, ona nezaslišana brutalnost, s katero Neu-mayer-paša (Veselost) zapira češke šole »Komenskega«, ki smo si jih v sramoto kulturne države postavili iz požrtvovalnosti ubogega češkega ljudstva, dočim država ob tem času meče ven miljone za cerkve in šole v Albaniji — da tudi na Dunaju jih pripravlja (Čujte!) — to so, gospodje, tudi macedonske slike, to so tudi evropski škandali. O življenju Čeških manjšin drugod — nečem niti govoriti. KDO VZDRŽUJE DRŽAVO? Tu se tako pogosto govori s pozorno tendenco o narodih, ki vzdržujejo državo. Tu so narodi, ki jih država vzdržuje in narodi, ki jih država peha od sebe. In k tem spadajo predvsem Slovani. Sam vodja francoskih žurnali-stov Jaurčs je to pred nekoliko dnevi Avstriji javno na manifestaciji nemških socialistov povedal, da dela s svojimi Slovani slabše nego Turčija. Turčija nikomur ni branila šol in jih ni zapirala. (Gromovito ploskanje.) Razmere, v katerih živimo, se ne dado dalje držati. To čutimo v celi državi, to čutimo v posameznih deželah, to čutimo tudi v parlamentu. Zdi se, kakor da je vse prevzela bolezen morazma. V resnici je to razpor med državno upravo in večino narodov, ki v nji žive, v resnici je to uničevanje teh zdravih življev od cele državne uprave in umetno zadrževanje niili razvoja. To je pri nas in na Ogrskem. Pustite torej narode, pustite demokracijo, da se svobodno razvija in najdete novi neiz-črpljivl fond sile in tvornosti — najdete takoj omlajevaluo sredstvo za celo državo. Londonski dnevi. VENIZELOS O BALKANSKI ZVEZI. Pariz, 15. decembra. Grški ministrski predsednik Venizelos se je na svojem potovanju skozi Pariz izrazil napram nekemu uredniku »Tempsa« o odnošajih v balkanski zvezi sledeče: Faktom je, da obstoje med zavezniki neki problemi, katere je treba rešiti. Sporazum ]e odvisen od dobre volje in to tembolj, ker nas podpirajo velevlasti z nasveti in ker nismo vodili vojno osvojevanja, ampak vojno osvo-bojenja. Za nas je neoblioduo potrebna intimi-teta zveze. Upam, da se bo to tudi vpoštevalo na konferencah. MINIMALNE TURŠKE ZAHTEVE. Carigrad, 15. decembra. Turški delegati za mirovna pogajanja v Londonu so dobili direktivo in strog ukaz, da ne smejo niti za las odstopiti od turških minimalnih zahtev. Če balkanska zveza odbije te zahteve, se bo vojna takoj nadaljevala. PRESOJANJE NA DUNAJU. Dunaj, 15. decembra. V tukajšnjih diplomatskih krogih stavijo jako majhne nade na uspeh mirovnih pogajanj v Londonu. Vkljub mirnemu pisanju tukajšnjih listov vlada v javnosti velik skepticizem. Karakteristična za presojanje položaja je interpelacija poslanca Ira v sobotni seji poslanske zbornice. Poslanec Iro zahteva, da se za časa mirovne in poslani-ške konference v Londonu izdajo vsak dan uradna poročila in zabram' razširjanje vseh vesti, ki bi ne soglašale z uradnimi in vznemirjale občinstvo. Interpelacija poudarja, da napačna poročila o mednarodnem položaju špekulanti često izrabljajo na Škodo prebivalstva. Gospodarska depresija, ki vlada sedaj, mora pripraviti ministrskega predsednika do tega, da se še pred sestankom londonskih konferenc dogovori z zunanjim ministrstvom, da se imajo o toku konferenc izdajati uradna poročila. Na ta način bi se vrnil mir v gospodarsko poslovanje, kar je tembolj potrebno, ker zna imeti trgovina v božičnem času velikansko škodo. PESIMIZEM V CARIGRADU. Berlin, 15. decembra. »Lokalanzeigcr« poroča iz Berlina: Tukajšnji dobroinformirdnl krogi pričakujejo od londonskih konferenc zelo malo. Kot dokaz za to se navaja, da turški poslanik Tevfik-paša ni hotel sprejeti vodstva turške delegacije. Turki odločno zahtevajo zase Drinopolje in Kirk-Kiliso, sicer nadaljujejo vojno. Vojne priprave se silno hitro spopolnju-jejo. Petrograd, 15. decembra. »Novoje Vremja« poroča, da je veliki vezir Kiamil-paša dobil spomenico, podpisano od 143 članov odbora za napredek in edinstvo, v kateri se kategorično zahteva, da porta ne sme od Čataldže odstopiti niti ped zemlje, sicer organizira odbor revolucijo po vsej Turčiji. Veliki vezir je pokazal imenovano spomenico sultanu, ki je takoj poslal svojega adjutanta k vsem višiim oficirjem z željo, naj armada v teh kritičnih časih ne dela vladi nobenih težav in nc daje nobenih političnih direktiv. Po neki drugi verziji sta se pojavili v Carigradu dve struii. Prva je protigrška in se zavzema za zvezo z Bolgarsko pod pogojem, da Drinopolje in Dedeagač ostaneta v turški posesti in da se v Macedoniji proglasi avtonomija. Druga struja hoče, da se doseže z Rumunsko in Grško sporazum, ker se smatra ponovni spopad z Bolgarsko kot neizogiben. Pristaši prve struje so mladoturki in zunanji minister Noradunghian, pristaši druge stranke pa člani liberalne entente. ki upajo, da bodo za to pridobili tudi grški patrijarhat. OBOROŽEVANJE NA ČATALDŽI. Sofiia, 15. decembra. Tukajšnji listi poročajo, da se turško oboroževanje na čataldski črti vrši zelo intenzivno in izražajo bojazen, Ha igra Turčija Jažnjivo diplomatsko vlogo, samo da sanira razmere in se ojači. Zaraditega tudi Bolgari ne mirujejo in se pridno utrjujejo. AVSTRIJA IN SRBIJA. Dunaj, 15. decembra. »Politische Korre-spondenz« poroča iz Pariza, da sta predlog o proglasitvi Albanije nevtralnim državam predložila Avstrija in Italija tripelententi le v idejni formi. Tripelententa bo v načrt gotovo privolila. Pariz, 15. decembra. »Petit Parisien« poroča, da sc mora Avstrija okupaciji Drača in .?"• vana Meduve odločno upreti, ker bi to zna-čilo isto kakor utrditev Vlisingena za Francijo in Anglijo. Srbija se je gospodarsko okrepila in se bo vkljub temu, da je navezana na Avstrijo, še bolj okrepila, ker monarhija ne zahteva več kot svoboden trgovinski prehod do Soluna. POLOŽAJ NA CHIOSU. Atene, 15. decembra. Polkovnik Del Gram-matico poroča s Chiosa, da je prišlo na več krajih do boja s turškimi četami, ki so se morale vedno umakniti. Mohamedanski prvaki so poslali grški vladi brzojav, v katerem izražajo svojo pokorščino. Carigrad, 15. decembra. Grki na otoku Chiosu vsled turškega odpora ne morejo napredovati. Turki imajo dovolj živeža in tudi numicije, da lahko klubujejo Grkom. ZEKKI-PAŠA V JANINI. Berlin, 15. decembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: Poveljnik Bitolja Zekki- paša, ki je po padcu Bitolja pobegnil, je sedaj sporočil svoji vladi v Carigradu, da se mu je po silnih naporih posrečilo z malim oddelkom dospeti v Janino in se pridružiti tamošnji posadki. Slovenska zIn še to mi novejte, dete moje.. kakšne starosti utegne biti?« »Dvajset do petindvajset let, gospa ...« »Se eno vprašanje ... najvažnejše izmed vseh... Ali ima ta mladi mož očeta? Ali ima mater? Ali je rekel v tistih par besedah, ki ste jih izpregovorili z njim karkoli, kar bi vam dalo povod misliti, da ne pozna svojih sta-rišev?« »Ničesar, gospa... Neznano mi je, kdo so Manfredovi stariši... neznano mi je vse, kar se ga tiče; vem le to. da je hraber do blaznosti ...« Beatrice je poklicala viteza Ragastana v stran in mu povedala, kakšne uspehe je rodil njen razgovor z deklico. Tudi Ragastan je povedal kneginji, kako je bilo pri kralju v avdijenci, ter ji naznanil, da pojde popoldne k velikemu profosu. Sklenila sta da ostane Žileta pri njiju, dokler se ne ukrene kaj drugega. In kneginja je takoj odvedla deklico, da jo nastani v namenjeni sobi. pa tudi, da se pomeni z njo še nadalje o rečeh, ki so ji bile tolikanj pri srcu. Ragastan je okrog dveh popoldne zajahal konja in odjezdil s Spadakapo kot oprodo proti bastilii Sv. Antona v bližini katere je stal dvorec velikega profosa. Jedva je Ragastan razjahal na dvorče-vein dvorišču in povedal svoje ime, že so ga odvedli lakaji z vsemi znamenji velikega spoštovanja v prostorni in mračni kabinet grofa De Monklarja. Mraz je izpreletel viteza, ko je stopil v te ledene prostore, odkoder se je zdelo izobčeno vse življenje, in kjer so smukali sluge v črnih oblekah kakor neme sence po sobanah in hodnikih. »To je predsoba bastiljel« je zamrmral sani pri sebi. čast. Veliki profos mu je prišel nasproti feki jo je izkazal malokomu. Opazil je moreči vtis svojega domovanja na viteza Ragastana. »Gospod vitez,« je dejal, »oprostite turobnosti, ki vlada v tem domu . . , Zidovje, ki nas obdaja, dobi po malem naš obraz.« »To pomeni, gospod grof. da teži tudi vaše srce velika žalost?« »Da, gospod... Toda postrezite si s tem stolom, prosim, in pomeniva se o zadevi, ki vas je privedla v Pariz. Veliki profos nima pravice biti človek...« Zopet je izpreletelo Ragastana nekaj hladnega. Monklar je bil izrekel te besede s tako ledenim glasom in tako globokim prepričanjem, da je bilo očividno, da govori mrklo resnico; to ni bil več človek, bila je. mašina osvete ... »Smilijo se mi nesrečniki, ki so prišli kdai temu demonu v roke!« si je mislil Ragastan, ko je sedel. »Gospod vitez,« je povzel Monklar, »njegovo Veličanstvo mi je ukazalo, da naj vam bom na razpolago. Čakam torej, da mi poveste, za kakšna sredstva ste se odločili...« »Odločil sem se,« ie odgovoril Ragastan. »Zelo se mi gabi. stopiti v stike s tem argot-sklrn kraljem... s...« »Trikotom!« »Da. s Trikotom, tem podlim lumpom, ki izdaja svojce...« »V kraljevi službi!« ga je prekinil Monklar suho. »To je mogoče, gospod grof. Toda saj veste, da prihaiam od daleč. Več nego dvajset let je minilo, odkar ne živim več na Fra^^Vem. (Dalje.) Uspehi ne izostanejo, In posledica bode, da bode to agitacijsko društvo polagoma propadlo. Pot iz višave gre v nižavo, od osemdesettisoč udov jih je letos že lepo številce manj in drugo leto se to število padlih udov podvoji, potroji. Kdor ni vreden, da biva med nami, naj odide, naj ne trka proseče in milostno na vrata. Kdor ima jasno čelo, ne bode našemil obličja s krinko; tako ne bode tudi Mohorjeva družba razširjala med našimi ljudmi več agitacijskih brošur, temveč bo raje izginila. Ne rabimo ljudi, ki jim ni do resnega dela, temveč le do razpora! In tako gremo med narod, da povemo, kdo je kača, ki bi rada sesala na prsih domovine, ki 'bi rada opustošila še tiste hramove, katere hranimo, in branimo z največjan spoštovanjem, z največjo ljubeznijo. DNEVNI PREGLED. Opozarjamo na naš uvodnik, ki je nadaljevanje govora posl. Klofača. 1 e dni so se nemški listi zopet posvetili našim domačim vprašanjem. »Tagblatt« je zopet pisal o trializmu, »Tages-post« je prinesla od Dobernigga članek, ki kaže na avstrijske težave, namreč na težave, kako rešiti nemško politiko v Avstriji. Na vse to je posl. Klofač s svojim odgovorom že naprej odgovoril. Kar velja za Cehe, velja tudi za nas. Rekurirajo! Čudni ljudje so ti Slomškarji. Pa predrzni so tudi, ker vedo. da zakoni in pravica za napredno učiteljstvo ne veljajo. Zato rekurirajo proti izidu volitev v c. kr. mestni šolski svet, ko dobro vedo, da se od strani naprednega učiteljstva ni kršil zakon. Naj le rekurirajo, saj je tudi naprednemu učiteljstvu odprta pot na upravno sodišče. Volitve v delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstu se vrše v petek, dne 20. decembra. V zadnji uri nujno poživljamo vse interesente, ki glasovnic navzlic pismenemu pozivu še niso doposlali, da jih takoj dopoš-Ijejo. Neodpusten greh zakrivi, kdor pri teh socijalno in narodno važnih volitvah ne stori svoje dolžnosti. Pravilno podpisane glasovni-ne naj se pošljejo na naslov: Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani. Župnik Ivan Jelenc na Ledini, obsojen zaradi razžaljenja Ciril - Metodove družbe. Kakor smo že poročali, je bil pred sodiščem v Idriji obsojen župnik na Ledini, Ivan Jelenec, zaradi razžaljenja Ciril - Metodove družbe, odnosno tamošnjih Ciril - Metodovih podružnic, katera žalitev se je izvršila na prižnici, na 300 kron globe ali en mesec zapora in v povračilo stroškov. Danes se je vršila pred tukajšnjim deželnim vzklicnim sodiščem tozadevna vzklic-na obravnava. Senat je vzklic zavrnil in potrdil obsodbo idrijskega sodišča. No. kako je kaj, Jelenec? Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Karol Hude (nadučitelj), Stari trg pri Poljanah; Frančiška Cerov, Sv. Križ pri Kostanjevici; Anton Lovše, Podgrad; Martin Šterk, Radeče pri Zidanem mostu; Julija Kramar, Stopiče; Josipina Jager, Čatež; Alfonz Završnik. Cerklje; Alojzija Mavrin je prestavljena v Dobrniče; stalno se upokoji Olga Šivic. M. Jaklič pride kot nadučitelj v Reichenau. Ustanovi se enorazrednica v Hotavljah. Razširi se ljudska šola v Preserju na tri razrede, v Velikih Laščah na pet razredov, poseben oddelek na ljudski šoli v Trebelnem. Leopoldina Philippa šolsko ustanovo dobi J. Simončič na šoli v Erzelju. Poniaknitev učiteljev v višje razrede. Iz II. plačilnega razreda se pomaknejo v I. plačilni razred: Neža Miklavčič, Mihael Kabaj, Malija Kranland, Jožef Petrič, Mihaela Huth-Ra-Singer, Ivan Jeglič. Ivan Boječ, Anton Levstek, Ivan Likar. — Iz III. plačilnega razreda se pomaknejo v II. razred: Luka Albrecht, Karol Piki, Ernestina Rekar, Jakob Slopar, Julij Slov-šak, Marija Baudek, Franc Potokar, Anton Smerdelj, Jožef Samide, Franc Jordan. Alojz Gorjup, Ivan Baraga, Ivan Stupica, Franc Jaklič, Franc čuk, Frančiška Pogačnik, Mat. Pri-mosch. Viljem Tschinkel, Jožef Tratar. — Iz IV. plačelnega razreda se pomaknejo v III. razred: Jožef Polanec, Franc Jurjevčič, Ivana Premelč, Ivan Rigler, Marija Zagorjan. Marija Jelenc, Štefanija Knafelc - Pečar, Franc Flere, Marija Jurjevčič, Ivana Orel, Alojzija Trost, Viktor Mihelič, Emilija Rojc, Karol Gruden, Frančiška Cerov, Marija Kalin, Franc Kermelj, T II jf .... --- I ....." .... ftnton Knap, Antonija Albrecht, Klotilda Ku-nacz. Pavla Potočnik, Marija Habe, Ljudmila Vuga - Kocafura, Ivan 2agar, Ivan Petschauer, Bog. Govekar, Egidij Schiffrer, Karolina Trost-Lenček, Jožef Pleničar, Ana Grebenc, Jožef Pečnik, Alojz Lilija, Marija Remžgar, Alojz Marok, Justina Modic, Vida Šorn, Ida Popler, Adela Golob, Marija Brolih, Marta Andoljšek, Gabriela Šimenc, Sepaher. Rešilno talijo v znesku 52 K 50 vin. je dobil Fanc Kuralt iz Mavčič, ker je rešil z lastno smrtno nevarnostjo iz vode Franca Bohinca. Samomori srbskih častnikov. Te dni se je ustrelil kavalerijski desetnik Boža Božičevič, ker ni bil poslan v prve bojne vrste. V Valjevu se je ustrelil rezervni kavalerijski častnik Miloš N. Hristič, ki je bil zelo nervozen in ki je menil, da ne more popolnoma zadostiti vojaškim dolžnostim. Splitski župan v kazenski preiskavi. Kakor »Splitska Sloboda« poroča, se je uvedla kazenska preiskava proti bivšemu županu Splita, Vinkotu Kataliniču, ki je pri izjavi simpatij balkanskim narodom končal svoj govor z balkona mestne hiše z naslednjimi besedami: »Upam, da bodo srbski junaki osvobodili tudi nas.« Priče, ki jih je navedel Katalinič, izpovedo, da ni rabil teh besed. Povratek Starosrbov v domovino. Kakor »Tribuna« poroča, se Starosrbi, ki so se vsled krutosti Turkov in Arnavtov izselili z Stare Srbije v Ameriko, vračajo nazaj v svojo staro domovino. Predvčerajšnjem se je vrnilo iz Amerike 36 rodbin. Predrzen rop v vlaku. Delavec Mihael Mokri in njegova žena sta si v teku let prihranila po neumornem delu 1600 K. Poleg tega sta bila tudi zavarovana na življenje in sicer s 400 kronami. V teh dneh sta se peljala v vlaku iz Trebišovic v Necpal, da bi tam naložila denar. Med vožnjo je vstopil v vlak mlad mož, ki se je začel z njima pogovarjati. — Tu so nenadoma Mokri in njegova žena in majhna njiju hči omamljeni z neko stvarjo zaspali. Zena je imela potem, ko se je zbudila raztrgano jopico, kjer ie imela denar. Denar ji je bil vzet. Policija pridno zasleduje roparja. Baronica Suttnarjeva v Ameriki. Prva ženska propagatorica miru v Evropi in avtorka mnogih literarnih del proti vojni baronica Sutt-nerjeva se nahaja sedaj v Ameriki. New - yor-ška mirovna družba je priredila nji na čast v hotelu Astor slavnostno gostijo. Pri gostiji sta znani milijonar Andrew Carnegie in prezident Nikolaj Butler z univerze Columbia z daljšim govorom pozdravila baronico Suttnerjevo. Grozna tragedija poštarjeve rodbine. Grozna rodbinska drama se je odigrala te dni v Sedelnici pri Priboru v rodbini poštarja Hartla. Poštar je bil v zadnjem času suspendiran in pri reviziji, ki se je vršila v teh dneh, se je dognalo, da je bilo na poštnem uradu več nered-nosti, tako da se je poštarju grozilo, da bo iz službe odpuščen. Nesrečnež je zato sklenil, da zapusti s celo svojo rodbino ta svet. Preteklo sredo je zgodaj zjutraj sprožil iz ostro nabitega samokresa več strelov na svoie otroke. Nai-prel je ustrelil triletno hčerko Jožefo v levo sence, tako da je bil ubogi otrok takoj mrtev. Ravno na tak način je ustrelil svojo 7letno hčerko Marijo, ki je bila tudi na mestu mrtva. Nato je nastavil 91etnemu sinu Francu^ samokres na desno sence in je izprožil tretjič. Otrok je bil smrtno nevarno ranjen, vendar doslej še ni umrl. Nato je streljal na svojo ženo Marijo Hartlovo in jo je smrtno nevarno ranil. Nato je obrnil Hartl samokres proti sebi in je izprožil dva strela, enega v levo sence in ko ni smrt takoj sledila, še drugega na levo stran prsi k srcu. Vsi trije so ostali pri zavesti in so jih odpeljali v bolnišnico v Novi Jičin. Rane vseh treh so tako težke, da dvomijo, da ostanejo pri življenju. Požar v tovarni. V Hoteboru je zgorela v noči 13. decembra tovarna praške firme Fischer in Klein. Škoda je krita z zavarovalnino. Avtomobilska nezgoda nadvojvode. Nadvojvoda Jožef se je odpeljal v soboto zjutraj v avtomobilu na inšpekcijo v Orkenyi. Ko je avtomobil drčal po soroksarski cesti, sta se splašila konja, nasproti gredočega voza vsled luči reflektorjev avtomobila in sta drla proti avtomobilu. Šofer je zavozil avtomobil na stran, toda na gladki poti je prišel avtomobil v tračnice električne cestne železnice ravno, ko je pridrdral nasproti voz električne železnice. Voz se je v poslednjem trenotku ustavil. Avtomobil e bil sicer poškodovan, vendar se je lahko vozilo naprej. Nadvojvodi, kakor tudi drugim osebam v avtomobilu se ni pripetila nobena nesreča. Banket na čast noslteljev Noblove nagrade. V Stockholmu je bila II. t. m. razdelitev Noblove nagrade, ki je bila razdeljena med Grig-narda iz Nancyja in Sabatiera iz Toulouise za kemijo, Carrela iz New-Yorka za medicino, in Gerhardta Hauptmanna za literaturo, vsakemu po 193.000 frankov, diplomo in zlato kolajno. Po razdelitvi so priredili na čast nositeljem Noblove nagrade banket, katerega se je udeležilo 175 znanih gostov in pri katerem je švedski princ Viljem peljal Hauptmannovo soprogo k mizi. Prezident akademije ved, profesor Soe-derbaum je napil vsem nositeljem nagrade in Hauptmann je govoril v svojem jeziku, kako izvrstno pojmuje'celi nemški narod in on častno priznanje te imenitne nagrade in kaka kulturna zadeva vsega sveta sploh je ta Noblova nagrada. Nato je omenil in pohvalil dosledno in vzorno razdelitev Noblove nagrade in se je zahvalil za njo švedskemu narodu. V govoru se je dotaknil tudi ideala svetovnega miru, katerega je označil kot najboljšo izrazitev civilizirane družbe. Gerhardt Hauptmann je prišel to pot prvič na Švedsko in bo odpotoval sedaj v Italijo, kjer se bo lahko v miru posvetil svojim študijam. »Ako bi imeli Nemci Noblovo nagrado,« je rekel, »bi jo gotovo dali Strindbergu, katerega pomen je bii isti kakor za Švede tako tudi za Nemce. Ko dokonča Hauptmann svoje že pričeto dramo, se bo pečal z dramatiziranjem povesti »Gospod Arnes Schatz« od Selme Lager-lofove. V znamenju kulture. Razne človekoljubne ženske preiskujejo skrajno žalostne razmere po mnogih manjših mestih države New - York, kjer so zaposleni majhni otroci v tovarnah, v katerih se polnijo cinkaste puščice z raznim sadjem in živilom, da ostanejo konservirane. Ko je v poletju doba, da je sadje zrelo in pridelki piipravljeni za konserviranje. hodijo kom-panijski agentje po vseh večjih mestih in iščejo najbolj siromašne družine z velikim številom otrok. Obljubujejo jim dobro delo, zastonj stanovanje ter dobre plače. S tem jih zvabijo v ne-zaželjeno sužnost. V tako tovarno pride cela družina na delo. Šestletni otroci delajo tam do petnajst ur na dan, pa zaslužijo ves dan po 20 centov. Oče in mati zaslužita celo en dolar na dan. Nfcka poizvedovalka se je sama ponudila tovarni, da prične delati. Hotela je sama vse doživeti, kako se v njih dela z delavci. In ona pripoveduje: Tovarna je bila prav blizu železnice. Med železnico in tovarno je bil velikanski kanal, ki je razširjal smrad na vse strani. Ne daleč od kanala je bil napol podrt hlev, iz katerega je prihajal smrad. Niti za svinje ne bi bilo to stanovanje dobro. »Ker sem pa slišala«, pripoveduje, »nekake glasove v tem hlevu, sem se približala. Šest majhnih, razcapanih otrok mi pride naproti. »Kaj pa je ta hlev?« vprašam. »To je naš dom!« odvrnejo otroci, boječi, slabi, bolestni. »Poidite k nam notri.« Sla sem. Ves ta lilev ni bit dalji kakor dvanajst čevljev, in v njem so stanovale tri družine. Prostor je bil sicer en sam, toda, kjer se je nahajala družina, je bila zabita v lesovje deska. Nekaj gnile slame leži na tleh, zarjavela peč in trije koli, ki so služili za mize. Na stotine muh se je plazilo po otrokih, v »sobi« sami pa je vladal tak smrad, da mi je skoraj postajalo slabo. Noben mlekar ne bi svojim svinjam dal tako stanovanje kot ga imajo v New - Yorku Poljaki in Italijani. Newyorški tovarnarji so se na vse načine prizadevali, da bi potlačili tako preiskavo, vendar je prišlo vse na dan. O življenju turških v jetnikov v Josefovu Turški vojaki ne izgledajo v premenjenih uniformah v Josefovu tako divje in grozno, kakor isti čas, ko so jih spravili tja. Skoro vsi, piše »Ratibor«, govorijo hrvaško ali srbsko s čudnim naglasom. Ako se katerega vpraša, kaj je, odgovori: »Turek«; ako se ga pa začne bolj podrobno izpraševati, prizna, da je Srb ali Hrvat (1). Nekateri izmed njih čisto priprosto trdijo. da so »mohamedanci.« Turških častnikov, je okrog 50. Hodijo le pobirat »komis«, nosijo vodo in se vsako popoldne sprehajajo v gruči naših vojakov po mestu. Gospodje častniki so se v Josefovu nastanili v Tržni ulici pri nekem peku in so se tam sami udomačili kakor doma. Po dnevi navadno spijo, na noč pa prilezejo iz hiše kakor stenice presedijo celo noč po kavarnah in gostilnah in se prokleto malo zmenijo za koran, ki jih uči, da ne smejo piti vino. Edini hodža Aris (mohamedanski duhovnik) je ohranil svoj značaj. 65 let mu je, star je in nekoliko poševnih očij na bledem obrazu. Obe roki neprenehoma skriva v žepih dolge suknje. Ne mara za družbo in za ljudi. Ako ravno mu ni potreba, ne gre nikamor, sedi cele dneve pri oknu svojega stanovanja in pridno čita. Ako ga kdo v Josefovu pozove na kosilo, ga nezaupljivo premeri z očmi od glave do pet in se šele potem odzove vabilu. Pri kosilu ali pri večerji mu postane jezik potem bolj gibčen. Ne razumejo ga sicer ne, toda čutiti se da to lahko. Njegovo oblačno čelo se počasi razjasni, vendar se kmalu zopet nabere v dolge gube. Pogosto zdihuje. Ako imate srečo, vas obdari s turškim denarjem — za spomin. Ako mu kdo ponuja denar, ga ne .vzame. Prebivalstvo v Josefovu je napram Turkom jako prijazno. »Marsikateri izmed njih se bo rad spominjal Jose-fova!« piše »Ratibor.« Tisoči brez dela. Iz Pittsburga se poroča, da je zaradi štrajka železniških uslužbencev »Homestead Steel Works« nad 20.000 delavcev v bližini Pittsburga brez dela. V glavnem stanu štrajkarjev so mnenja, da se bodejo kom-panije pogovarjale z zastopniki delavcev glede pogojev. Preprečena zvijača. V jasno razsvetljenem salonu pri prijatelju sedi animirana družba in med njo »ljubezen« gospodične Roze. poročnik Plamenček. Zabava se je prekinila, ko je vstopil gospod ravnatelj. Ta je privedel s seboj^ svojega malega sina Ivana, brata Rosinega in ga držal za roko. »Le pomislite«, pojasnjuje gospod ravnatelj, »kaj je hotel ta falot napraviti! Ravnokar sem ga zasačil, ko je hotel ugasniti plin. Kmalu bi bili vsi v egiptovski temi! Na prošnjo se je malemu Ivanu seveda odpustilo to, s palico kaznjivo dejanje. Za kazen pa je moral iti takoj v posteljo. Predno je šel v spalnico, se je Ivanček približal svoji sestri, dal ji je dvajsetico in rekel: »Tu imaš Roza, to dvoj-setico. vzemi jo nazaj, saj danes se ne da tak} in tako ničesar delati.« Zaljubljenca vsled strahu nista mogla priti k .sapi. Liubljana. — Obravnava proti konfiskacijam našega Usta se vrši danes ob četrt na 5 popoldne pri deželnem sodišču. — Konference na grahenski šoli. V petek sta imela tajne pomenke v uradni pisarni pri J. N. Jegliču viški Ravnikar in šišenski Lavtižar; v soboto je pa prišel na pomoč še dobrepoljski Jaklič. To je naravnost nedopustno, da izkorišča Janez Ncpomuk Jeglič uradno pisarno v strankarske namene! Kje so šolska oblastva? — Petindvajsetletnica zadruge mesarjev. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli včeraj prinesti sledečega poročila o petindvajsetletnici zadruge mesarjev, ki se je vršila v nedeljo dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Slavnostno zborovanje ie otvoril predsednik zadruge mesarjev g. Kozak. Pozdravil je vse navzoče, ki so se udeležili slavlja zadruge, nakar je sledila kratka slika razvoja zadruge. Ta se je ustanovila 15. decembra 1887. Vseh članov je bilo takrat 40 pod načelnikom Franom Štrukljem. Vsi, ki so bili takrat v načelstvu, so danes že v grobu. Navzoči se dvignejo s svojih sedežev v znak spoštovanja spomina umrlih delavcev v zadrugi. Nato je pozdravil g. Kozak, načelnik zadruge, podžupana g. dr. Trillerja, g. Ivana Kneza, predsednika trgovske in obrtniške zbornice, nadkomisarja Semena, magistralnega ravnatelja Šeška, deželnega poslanca Ribnikarja, župana iz Spodnje Šiške Seidla, in odbornika trgovske in obrtniške zbornice g. Schreyja. Ko^t prvi načelnik zadruge je deloval pokojni g. Štrukelj do leta 1888. Za njim je prišel kot načelnik g. Kopač, ki je deloval v zadrugi do leta 1892. Do leta 1896 je bil načelnik zadruge g. Černe \n od onega časa sem vodi zadrugo g. Kozak. Kar se tiče gmotnega stanja zadruge, je znašalo zadružno premoženje 3106 K 44 v. leta 1896., v letu 1911 pa 6123 K 16 vin. S tega se vidi veliK napredek zadruge tekom let. Zadruga je v dobrodelen namen znižala vajencem vpisnino na 5 K in oprostnino na 1^ K. V času petindvajsetletnice le zadruga deset vajencev oprostila in dala tem v darilo 20 K na liranimKiio Vrnitev. Dramatska slika v enem dejanju. Osebe: Vladimir, mlad doktor. Stane, njegov prijatelj. Mila. Prizorišče: Lično opremljena soba. Popoldansko solnce svet5 skozi napol zastrto okno. Pri mizi sedita Vladimir in Stane. 1. prizor. Vladimir In Stane. Vladimir: Da, vidiš prijatelj, vrnil sem se srečno promoviran mlad doktorček. Ves ta čas me ni bilo ne enkrat domov — zdaj gledam ta košček zemlje, kjer naj bi živel in močno mi je ... Stane: Kako si čuden, kaj ni najlepše doma? Vladimir: Pojdi, pojdi in zapoj mi navsezadnje še tisto: Ljubo doma, kdor ga ima. Kaj mi je dal dom In kaj mi je dala tujina? Ne razumem Vas. ki ste ostali doma, da ste še vedno tako rodoljubnih nazorov — ajdite k vragu. (Vstane in gre po sobi gor in dol. Ustavi se pred Stanetom, potreplje ga po rami in pravi.) Fant, ti bi moral biti v svetu, potem bi videl, kaj se pravi živeti. Kaj imate tukaj? — Nič. li odkimavaš z glavo — seveda, ko ne veš, kako je drugje. Videl in užil nisi še nič drugega. (Preteguje se ravno v solnčnih žarkih). Slabi dnevi gredo v deželo. Stane: Kako si se premenil Vlado. Tak fant si odšel študirat, take nade smo stavili toate a zdajl Uboga domovina, ki imaš take sinove 1 Vladimir (ironično): Še pojokaj malo, ti in tvoja domovina. Kaj meni ona? Kje ste že zdavna oni mladostni ideali. — In tudi prav tako. Kdo se bo vedno cmeril. Le vidim, da ne morem njej čisto nič pomagati, bom vsaj sebi. Da, fant, zdaj se pravi najprej jaz, potem ti, če moreš, a če mi misliš biti napoti Ah, pustiva to. (Obrne se k njemu z zagonetnim smehljajem). In dekleta, kakšna dekleta imate? A—a—a—? Stane: — Zakaj si odšel v tujino, da si se vrnil tak nazaj. Vse boljše sile si pustil tam in kaj ti je ostalo za naše delo? (Zaupno). Tako lepo sva včasih sanjala, kako bova delala za narodov blagor. Jaz si nisem nič preveč upal, dokler tebe ni bilo. Ti boš prinesel novih idej, — sem vedno mislil — pri tujih narodih se jih boš navzel in delala bova potem — Vladimir: Pusti, pusti, čenče! Stane: Ne niso čenče tvoje in moje mladostne sanje! Vladimir: Beži k vragu z njimi. (Postavi se pred njega, roke v žep, v izzivalno pozo.) In kaj hočeva koristiti »temu ubogemu narodu«? Prokleto ste še za luno.« Kai hočem izpreminjati, dokler je tako neumen. Treba je ves hlev temeljito pomesti, ali tega bratec ne bova dočakala midva. Čemu se ubijati s kmetom? To naj bo življenje vredno človeka, da bi se pečal tam s takimi ljudmi, ki najnavad-nejših stvari ne razumejo! Stane: Molči, premalo jih poznaš. Krasni so ti naši kmetski ljudje, tako preprosti in dobri. Vsa narodova modrost govori iz njih. Ljubše mi je z njimi govoriti, nego z našimi fi- listri. Manj so omejeni, manj pokvarjeni, duševno in telesno. Vladimir: Krasno sanjaš bratec ; le sanjaj, sanjaj ali doma, zase, druge pusti v miru. Mi smo realni, računamo s svetom, z razmerami, Vi pa sanjajte, če hočete in bodite siti. Samo lačni ne prihajajte k nam. Stane: (Gleda ga začudeno, nato pravi potrt.) Prijatelj, uničil si mi vse. Najina pota se ločita. (Vzame klobuk in hoče iti.) Zdrav. Vladimir: (Plane za njim.) Ali — ne bodi no neumen. Zaradi besedij! — Kaj se bova radi besedi kregala? Kaj so besede? Prazne in puhle in izginejo. (Stane se še brani, vendar se slednjič uda. Stoji.) Stane. Ti si krut, Vlado. Vrnil si se, tujina te je menda prepojila. A kaj hočeš še zdaj meni? Vladimir: Drag si mi, ker si moj prijatelj iz mladosti. Hočem ti dobro. Sedi in poslušaj. Spametuj se — lepo bova živela, kakor v predpustu. Življenje nama bo tako sladko godlo.' Stane: (Vstane.) Nočem te poslušati, ml ni bilo do tega. Veliko si mi vzel, ye1iko uničil, ubil si samega sebe, ubil svojo mladost — mlade in jake sile si zapil in zdaj hočeš še mene. Nak. slišiš, da ne. Bežim proč od tebe (že pri vratih) in vsi bodo bežali, kar nas je še duševno čilih in mladih. Vladimir: Ne boš šel. če ti rečem. Vsaj toliko ostani, da te vprašam še par stvari. Stane: (stoji pri vratih.) No, kaj? Vladimir: (gre k njemu.) Pridi nazaj In sedi. Rod bi ti pravil o življenju — i dolgo že nisem govoril z domačim človekom. Stane: (sede) A zakaj mi ne govoriš lepo. Tako hladan si za vse naše ideje, "katerim'sem jaz toliko časa živel. No, to te bo Mila lepo pogledala. - Vladimir: (začudeno m obenem Ironično.; Mila? . „ Stane: — A kaj ti je? Vladimir: — Nič. nič. — Hm, poslušaj, tam zunaj tam se pravi živeti. Tam bi moral ti biti. tudi tebi bi se izpremenilo. Mislil sem, da ml ne bo zašlo solnce sreče nikdar, Zvrhana se tl ponuja skleda življenja. Ti samo grabiš, grabiš z obema rokama. Stane: — Ne bi me. Jaz bi se učil tam živeti, da bi potem koristil narodu. Vladimir: — Ha, ha, ti idealen človek tu A poslušaj dalje. Tam imam —- tudi nevesto. — Stane: Nevesto? Nevesto! c,ovek Vladimir: Da, vidiš, že pride ta*5-xekrven ravno v tistih letih gori. Mlad je tn vrhutega In dekle je mlado in strastno. - a ltkd je pametno in .^0^a^0'r-,a ___________ Stane: Torej radi denarj . krasnn Vladimir: - Tudi. A Jo UUDim. je krasno dekle in ne neumno. Stane: - 1» K,7 Vladimir: - , , . ... , M . ma nride k meni in ne bil bi rad sam z njo. Hu-db bi ml bilo. Saj veš, ženske zaženo jok Iti krik in pri teh solzah je človek tako mehak. —‘ Stane: — (ogorčen.) Tn zato bi ti bil |a* dober? Vladimir: — Ne, oprosti prijatelj. -Stane: — Nesramen človek »1. —- (Dalie,i __ Vidiš, te bi se rad iznebil. S a- knjižico. Tu’di onemoglih članov se je zadruga Spomnila in jih obdarila z denarno pomočjo in b obleko. Tudi c. kr. vlada je priznala delovanje zadruge. S trikratno »Slavo« cesarju je končal načelnik g. Kozak svoje poročilo. Nato se je oglasil k besedi podžupan ljubljanski m deželni odbornik g. Triller, ki je prinesel od zadržanega župana njegove in svoje čestitke zadrugi. Govorila sta nato še g. Knez in g. Sešek. Ob koncu se je izročila g Kozaku diploma, ki jo izvršil akademični slikar g. Gaspari in ki je na ogled v izložbenem oknu tvrdke Gričar & Mejač v Prešernovi ulici. — Ljubljanski odbor za Rdeči križ balkanskih držav je imel sinoči svojo zadnjo sejo. Predsednik dr. Ivan Tavčar je pozdravil slov. zdravnike, ki so se vrnili z Balkana. Vojna ie končana in Slovenci smo storili v polni meri svojo slovansko in človekoljubno dolžnost. Odbor je sklenil, da se tekom 8 dni razide. Zato prosi odbor vse one, ki imajo predložiti še kak račun, da to store tekom osem dnij, ker se pozneje ne bo več izplačevalo. Enako prosi odbor vse one, ki imajo še nabiralne pole ali kake zbirke, da jih v najkrajšem času pošljejo odboru (blagajniku dr. Gosaku), da se bodo računi zaključili. S tem je sloven. odbor zaključil svoje delovanje in ne sprejema več novih prispevkov. Oni, ki hočejo nadalje kaj darovati, naj darujejo za domači vilajet, za slovensko šolstvo. — »Albanci in Slovani«. Pod tem naslovom je predaval včeraj prof. Ilešič v »Mestnem domu«. Predavanje je bilo kakor sicer prav dobro obiskano. Predavatelj je omenil na kratko predavanja, ki so se vršila dosedaj o balkan. vprašanju in se je ustavil pri albanskem vprašanju. ki je sedaj najbolj važno. Na karti, ki je kazala narodopisno razdelitev Balkana, nam je g. predavatelj pokazal pokrajino, kjer prebivajo Albanci. Natančnih mej ni — in tudi največji prijatelji Albancev ne morejo podati natančne meje Albanije — zato bi jim seveda dali rajše več nego manj. Slišali smo o nekaterih glavnih krajih sedanjega albanskega ozemlja in skioptične slike so nam pokazale: Skader z Bojano in Tarabošem — Prizren in nekaj drugih važnejših mest. To so kraji, kjer ima nastati nova država. Potem nas je gospod predavatelj vpeljal v zg; ' ino. Znano je, <1 so Albanci (Arbanasi, Arnavti) staro pleme, ki so ostanek starih Ilirov. Ti Iliri so prebivali precej visoko gori ob Jadranskem morju. Ko sta se razvili grška in rimska kultura — so se ti kraji ali grecizirali ali romanizirali — staro prvotno pleme, ki ie bilo nedostopno za kulturo, ob morju — so bili morski razbojniki, v notranjosti pa skupina divjih rodov — se je umaknilo v gore in je tam živelo pozabljeno. Ohranila se je legenda o knezu Vladimirju, ki je nekako živel in umrl v oni dobi. ko je živel ruski knez Vladi-m]r — to je oni kijevski knez, ki se je leta 988 dal krstiti in je s tem prišlo krščanstvo na Rusko. Ta Vladimir je umrl 1015. In istega leta je umrl tudi Vladimir, o katerem pravi legenda sledeče: Imel je svoje pokrajine ob trni gori (v sedanji Albaniji). Bolgarski car Samuel, ki je vladal 976—1014 in si je podjarmil skoraj cel balkanski polotok — je prišel tudi do Albanije in je premagal Vladimia ter ga kot jetnika odpeljal v Prilep, kjer je imel svoj kraljevski grad. Tam je živel Vladimir v ječi. Zanj je zvedela carjeva hči Košara in je šla v ječo. Zaljubila se je v mladeniča - junaka in je prosila očeta, da jo da njemu. Oče je željo izpolnil. Car Samuel le vrnil zemljo Vladimiru, dal mu je svojo hčer Košaro in Vladimir je vladal srečno. To je legenda iz Albanije srednjega veka. V nji ni nikakega govora o Albancih — govori se samo o Slovanih, kajti ti so dotakrat zasedli cel Balkan. To snov je porabil najprej Kašič -Miošič, znani hrvaški pesnik v svojem »Razgovoru ugodnem naroda slovinskoga« — potem ie hrv. pesnik Peter Preradovič napravil iz nje lirično dramo »Vladimir in Košara« -J- to snov pa je porabil tudi Luka Svetec in je napisal leta 1851. v »Slovenski Bčeli« povest o Vladimirju in Košari. Tako imamo iz dežele sedanjih Albancev krasen in znan — slovanski dogodek. Albancev takrat ni bilo — razven na gorah. Ko je car Samuel izgubil bitko in življenje pri gori Belasici (pesem o tem smo že priobčili) je kmalu propadla tudi Vladimirjeva oblast in Arbanasi so začeli lezti iz svojih gnezd. Nastali so nestalni časi — dokler ni srbski car Dušan Silni zavzel zemljo do morja in jo osvojil. 'Takrat izginejo Albanci zopet in slovanska beseda dobi pravico na Balkanu. Srbohrvatski Slovenski ali slovinski jezik je bil diplomatski rz'\k med Benečani, Srbi in Nemci. Ko so Tur-ci porazili Srbe in razširili svojo oblast čez iaikan — se jim je Albanija dolgo branila. Iz e dobe je znan Jurij Kastriotič - Skenderbeg. Ta Kastriotič je bil — slovanske krvi in naj-tjrže Slovan. Boril se je proti Turkom. Ko je padel, so Turki zavladali do morja (Lješa) in divji Albanci so imeli zopet odprto polje za rop in tatvino. Tudi Skenderberg je postal priljubljena snov za povesti — in tudi njega imamo v zač. slov. literature. Josipina Turnograjska je napisala leta 1851. povest: Izdajstvo in sprava. Tudi Kašič-Mi«šič ima Jurja Kastriotiča kot Slovanskega junaka. Po njegovi smrti so se razlezli zopet s svojih gor in so do zadnje dobe izrabljali turški nered, da so živeli svoje divje življenje. Prof. Ilešič ni brez dovtipa, zato se je zelo dobro podala ona opomba na koncu: prečital nam je neko solzavo izjavo nemškega časopisa, češ, da »ne gre omejevati naroda v njegovem narodnem razvoju«. G. predavatelj :le one nemške besede preobrnil primerno za Slovence, kar je vzbudilo dobro voljo in smeh r- vsled kričeče resnice, ki je bila v njih: »Mi Slovenci smo dali Evropi vrlih glav,« je rekel predavatelj, »In živeli smo tako, da se niti nam, niti Evropi ni treba sramovati za nas. Albanci niso dali Evropi nobene glave (medklic: vzeli so Jih pa mnogo) in tudi njih kultura ni Evropi na čast«. S tem je predavatelj zaključil svoje zanimivo enourno predavanje. Bilo je naravnost Vzorno in smo slišali marsikaj zanimivega. Videli smo tudi glavo kraljeviča Murlut, kejkor ga je ustvaril Mestrovič — pravi srbski odpor in trma — in sliko Jurja Kastriotiča kakor ga je naslikal neki rimski umetnik I. 1466. Obe ski-optični sliki sta bili prav lepi. Predavanje je priredilo »Splošno slovensko žensko društvo« in ie bilo ženstvo dobro zastopano. — Krajni šolski svet v Spodnji Šiški je zopet prišel v napredne roke. — "Stara Srbija In albansko vprašanje«, to je naslov času primerni knjigi, ki jo je v nemškem jeziku napisal naš rojak dr. N. Zupanič, pod pseudonimom K. Gersin. Knjiga obsega 55 strani in obravnava važna vprašanja za sedanji čas. Nemci se bodo iz nje lahko mnogo naučili. ako bodo hoteli. O knjigi bomo še pisali. — »Slovenska narodna mladina«, je naslov obširnemu delu. ki ga je izdal J E. Štuhec. O knjigi bomo o priliki več govorili. »Sloga«, jugoslovansko akademično društvo v Ljubnu (Leoben) je izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Boriš Černe, stud. mont., I. tajnik: Ludovik Bončar, stud. mont., II. tajnik: Viktor Šinkovec, stud.mont., knjižničar: Gjor-gjo Goveden, stud. mont., blagajnik: Juraj Ju-stinijanovič- stud. mont., revizorja: Ranko De-spič, cand. mont., Veljko Jovanovič, cand. mont. Akad. podr »CMD.« v Gradcu je na svojem obč. zboru za I. 1913. izvolila sledeči odbor: Prvomest. med. Leon Travner, prvomest. nam. phil. Maks Kovačič, tajnik iur. Franjo Juhart, blagajnik tehn. Vladimir Mikuž, namestnika: tehn. Anton Kadunc, med. Jože Muster; preglednika: med. Josip de Gleria, tehn. Fran Legat. Aškerc v češčini. »Beseda Slovu« prinašajo dve Aškerčevi pesmi in sicer: Škof Hren v Vinem Dolu — ;n Himno slovenskih heretikov. p0 c je z n spret™ prevzel ^ Frinta. Za balkanske ranjence se ie nabralo v gostilni pri »Slepem Janezu« v Št. Vidu nad Ljubljano skupno 13 kron 8 vin. Živeli darovalci. — Izgubil je v nedeljo zvečer neki ognji-čar "V~čato srebrno uro, vredno 50 K. po Levstikovi ulici do železniškega prelaza pod Tivolijem in do gledališča. Pošten najditej naj jo blagovoli oddati proti nagradi v upravništvu tega lista. Trst. Oziraje se na članek, katerega ste priobčili v Vašem cenjenem listu od 14. decembra 1912 pod naslovom: »Gibanje tržaških postiljo-nov. Stiod v hlevu. Narodno delo dr. Pretnerja« Vas vljudno prosim, da blagovolite objaviti v smislu zakona sledeči popravek: Ni res, da sem jaz na shodu postiljonov g. Ed. Dolenca rekel postiljonorn, da zaslužijo itak dosti, da je dosti za njih 95 K; tudi ni res, da imajo postiljoni le toliko plače na mesec. Dalje tudi ni res, da bi bil jaz kedaj rekel: »Pa še obrtnega nadzornika se je napadalo v časopisih, kakor tudi Dolenca.« Tudi ni res, da mi je dejal nek postiljon ali sploh kdo, da se bo štrajkalo, če se ne ugodi zahtevam postiljonov in da sem jaz na to odgovoril: »Le štrajkajte, saj imamo pri rokah vojake. Nič ne boste dosegli. Poklicali bomo vojake, da bodo oni opravljali ta čas službo postiljonov.« Resnici na ljubo navajam, da sem se udeležil omenjenega shoda postiljonov na izrecno željo svojega klijenta Ed. Dolenca zaradi tega, da bi napravil delavni red za postiljone in da bi pri tem slišal želje ki jih imajo postiljoni v tem oziru. Ker se je g. Dolenc pritoževal, da njemu niso naznanili postiljoni svojih zahtev, ampak da je za iste še le iz časopisov izvedel, sem svetoval jaz postiljonorn. da naj se obrnejo s svojimi zahtevami na g. Dolenca in šele potem, ako bi se ne mogli z njim razumeti, naj pokličejo posredovanje drugih oseb na pomoč. O kakem napadanju obrtnega nadzornika pa mi ni bilo nikdar nič znanega, pač pa sem le izjavil svoje pomisleke, če " spada podjetje Ed. Dolenca pod delokrog obrtnega nadzornika, ker je služba postiljonov urejena s posebnim službenim navodilom, izdanim od c. kr. trgovskega ministrstva. Moj namen pri tem shodu je bil edinole izvedeti želje postiljonov, nikakor pa nisem imel namena vplivati na gospoda Dolenca, da naj zahteve postiljonov odkloni in se tudi v tem smislu nikdar nisem izjavil. Ni res, da sem jaz ruval vedno proti ubogim slovenskim delavcem. S spoštovanjem dr. Ant. Pretner. Narodna nezavednost. Veliko se je že govorilo in pisalo o narodni nezavednosti med tržaško mladino. Ni nikakega upanja več, da bi se moglo to »narodno bolezen« zatreti. Zameriti ne bi bilo toliko mladini, ki je rojena v Trstu in vzgojena v italijanskih šolah ako govori m občuje v laškem jeziku; Če pa se sliši le izključno laščino med trgovskimi pomočniki, ki so dovršili na kršnem Krasu slovensko ljudsko šolo. to je že preveč. Med člani »Trg izobraževalnega društva« ni nič boljše — še slabše ie! Grozno daleč smo prišli. Še celo člani veseličnega odseka se ne morejo niti v društvu vzdržati da bi ne govorili med seboj blaženo italijanščino. Ako se pomisli, da se to godi v Izobraževalnem društvu, to presega že vse meje! Še eno na naslov veseličnega odseka tega društva. Člani odseka so zelo neprevidni. Društvo prireja vsako leto Miklavžev večer. Za izročene darove je seveda odgovorno društvo, ozimona oni član, kateremu se jih izroči. Dogaja se, da niso vsi naslovljenci navzoči. Pripetilo se je večkrat, da oni, ki ni bil navzoč, ni prejel zavoja, oziroma darov. Darovi kar izpred oči izginjajo. Odbor bi mogel pač pomisliti, da je on za vse odgovoren in da bi mogel na zahtevo pošiljatelja istemu povrniti vse stroške. Odbor se žal, tega čisto nič ne zaveda. Priporočam torej, da se v bodoče kaj takega več ne dogaja. Zgine naj tudi enkrat iz tega društva ona narodna bolezen, saj bode vse to delalo društvu korist in čast. Gorica. NOVI CAS. Na Goriškem in Tržaškem se slišiio nevoljni glasovi napram družbi sv. Cirila in Me- toda. Zlasti se čuje sodba, da je postalo pri vodstvu nekaj takega, kar spominja na »ka-moro«, češ, da se pošiljajo v Trst le kranjske moči. domačine se pa odstavlja, oziroma sploh ne sprejme. Kakor sem slišal, se godi vodstvu krivica, ako se mu očita kaj takega, ker je menda brez vsake moči, ker je postala družba — baje — domena ene same osebe! Kdor ni pri tej osebi v milosti, ne pride na družbino šolo če je še tako dober pedagog. Ne vem. koliko resnice je na tem. toda »Dan«, ki ljubi svetlobo, bo gotovo posvetil tudi v ta kotiček in če je res, da vladajo kamoristični nazori, naj se jih takoj odstrani, ker pri tem trpi družba oziroma narod. Sedaj nekaj podatkov: na tržaških družbenih šolah je od 32 učnih moči 31 Kranjcev in le 1 (!) Primorčan. Priznati se mora, da so primorski učitelji zapostavljeni. Pa še nekaj drugega je, kar pride pri šoli v poštev, ako se hoče imeti od iste koristi. Učitelji morajo biti — če le mogoče — domačini, katerim so znane krajevne razmere in navade — saj se ta moment upošteva tudi pri javnih uradih. Tudi je Tržačan tip posebne vrste, katerega Kranjec ne pozna in ne razume. Učitelj pa mora poznati otrokovo dušo. mora biti vzgojen v istem ozračja kakor otrok, ako se hočejo doseči uspehi v šoli. Zato pa je popolnoma opravičena zahteva onih, naj se upoštevajo domače učne moči. K zaključku moram vzeti v zaščito uredništvo. ker marsikateri se bo zaletel v »Dan«, češ, ta list je res le za to tu, da podira in hujska. To pa ni res. ker rano je treba zdraviti takoj, da se ne razširi. Naši ljudje, zlasti pa naši dnevniki, ne trpe poštene kritike in mislijo, da je treba napake kolikor mogoče potlačiti, da ne pridejo na dan, kar pa ni prav. Vsak pameten človek trdi. da je »Dan« prava sreča za naš narod, ker se ne ozira ne na levo. ne na desno, ampak udari, kamor je potrebno. Pred dnevi sem prišel na svojem izpre-hodu na vojaško vežbališče na »Rojicah«, kamor gre lahko vsak, ker je to javen, prehoden prostor. Imel sem priliko opazovati, kako se dela z našimi fanti. Takoj v začetku moram opomniti, da se ne občuje času primerno. Sliši se vseh vrst psovk, in tudi takih, da bi zardela najslabša poulična ženska, če bi padle na njen naslov. Tudi oficirji ne zaostajajo v psovanju. Marsikateri dami, ki misli, da so ti ljudje model omike in lepega vedenja, bi se ji znižalo to mnenje na ničlo, če bi jih slišala. Izmed vseh se je odlikoval neki »kaprol«, ki je dresiral četo planincev - rezervistov; zato se je tudi nabralo tam okolo nekaj radovednežev. Te priče so pa stale »kaprolu« kakor kamen na želodcu, zato je zaukazal: »Civilisti, marš hitro nazaj!« In res so se na to oddaljevali počasnim korakom. To se pa po mnenju tega siroveža ni godilo preveč hitro in, misleč, da ima kake rekrute pred seboj, ukaže, naj se v »laufšritu« odstranijo, kar se pa, samoobsebi umevno ni zgodilo. Nato da štirim vojakom tale ukaz: »štirje možje, zapodite te civiliste, in če nočejo oditi hitro, udarite s puško po njih.» V tistem hipu so se zaleteli štirje vojaki v mirne ljudi in jih pehali in suvali z vso surovostjo. tako, da so enega moža vrgli na tla. Vprašam: ali je tako ravnanje pravilno? Na tak način se menda ne pridobiva ne vojaških src, pa tudi ne naklonjenosti pri civilistih. In mi civilisti, ki s tako težavo prenašamo ta denarni in krvni davek, nimamo niti toliko pravice, da big ledali kaj in kako se ravna z našimi ljudmi? Naše vojaške oblasti se menda še niso sprijaznile z mislijo, kolike vrednosti je to. če se ravna bolj človeško z vojaki? In vendar pričajo razne epizode, iz sedanje balkanske vojne, dovolj jasno o tem. Kako ganljivi so momenti, ko se kralj pogovarja s prostakom, kakor s kakim bratom! Tu pa je večja razlika med prostakom in kaprolom, kakor tam med kraljem in prostakom. Na tem polju imajo ljudski zastopniki še mnogo hvaležnega posla. Ze večkrat so pisali naši časopisi, naj se naši ljudje ozirajo na »Ameriko« na Balkanu in naj ne hodijo več, s trebuhom za kruhom. če2 široko morje. To je resnica, upoštevanja vredna. Balkan bodi sedaj naš »Eldorado«! Koliko raznovrstnih moči bo trebalo, kakor hitro se razmere urede! Mi Slovenci smo najbližji po meji in jeziku. Zakaj bi pustili, da bi nas prehiteli kaki Židje ali Nemci? Časnikarji imajo sedaj lepo priliko opozoriti balkanske faktorje, naj upoštevajo v prvi vrsti slovenske izseljence, saj dobro vidijo, kaki prijatelji so jim drugi narodi. Seveda, da kakih lahkoživcev in pustolovcev — četudi slovanskih — ne bodo marali. Saj so nepokvarjen in trezen narod, ki gotovo ne trpe pokvarjenih ljudi v svoji sredi. Pri tej priliki hočem opozoriti, zlasti naše nesramno plačano učiteljstvo. Kdor ima trdno voljo, se nauči v 6 mesecih hrvaščine, da lahko poučuje na hrvaških šolah. Da se balkanske države zelo zanimajo za šolstvo, pričajo jasno statistike — po 341etnem anektiranju zavzetih pokrajin, ne bo gotovo 70 odstotkov analfabetov, kakor v Bosni — pa tudi plače učiteljev so mnogo boljše, kakor tu pri nas. Komu na čast naj bi nadebuden učitelj umiral tu za lakoto, če bi si lahko služil drugje boljši kruh? Med Bolgari. (Poročilo dr. M. Rusa.) Razmere v bolnici. — Hrana. — Snaga. — Strežaji. — Sestre strežnice. — Delo za domovino. V bolnici sem imel priliko opazovati mnogo za ijas zanimivega in poučnega. Videl sem do- Kaze samozatajevanja in požrtvovalnosti — zmernosti in vztrajnosti, ki bi bili lahko nam za zgled. Doživel sem slučaje, ki so mi budili občudovanje in globoko spoštovanje do bolgarskega naroda. ^ Glavna hrana za bolnike je bila t. zv. čorba. Čorba je nekaka bolgarska narodna juha. To je navadna juha, v kateri se nahaja nekaj kosov mesa in je zadelana s čebulo in papriko. Za naše želodce čorba s početka ni bila posebno prijetna jed — toda, ko sva se je privadila, teknila nama je prav dobro. Čorbo smo jedli vsi enako: zdravniki, ranjenci, strežaji in strežnice. Sele pozneje so nama postregle tudi z drugimi boljšimi jedmi. — Čorbo smo kuhali skupaj v kuhinji v kotlu na ognjišču. Tako je bilo Jedi dovolj za celo bolnico in vsi smo bili zadovoljni. Vprašal sem vojake, kako se jim je glede hrane godilo na bojišču. Rekli so, da so imeli hrane dovolj. Le tu in tam, če jih ni mogel tren hitro zasledovati, so se morali vojaki zadovoljiti s^ kruhom — toda zaraditega se ni nihče pritoževal. Tudi na bojišču je bila glavna jed -— čorba. Ta čorba bi torej bila Bolgarom nekako to, kakor starim Špartancem t. zv. črna juha. Nekaj posebnega je pri Bolgarih treznost. Sploh pri Srbih in Bolgarih ni pijančevanja. V Belgradu se je zgodil slučaj, da se je neki vojak opil. Ko so ga gnali vojaki po ulici v vojašnico, so ljudje pljuvali pred njim in se zgražali nad tem, da se srbski vojak tako spozabi. Treznost je ena najlepših lastnosti Srbov in Bolgarov — in lahko rečemo, da je ta treznost mnogo pripomogla njihovim velikim uspehom. V celi bolnici nismo imeli niti kapljice vina, ali kake druge opojne pijače; bila bi tudi popolnoma odveč, ker bi bolgarski vojak vžival alkohol kvečjemu za — kazen. — Sicer so okoli Vratc tudi vinogradi in se tu prideluje vino. ki je znano_ kot zelo dobro. To vino sva pila pozneje pri nekem trgovcu in je nama zelo ugajalo. Letošnje vino je slabo, deloma zaradi oiii-lega deževja, deloma zato, ker so ob času trgatve morali vsi moški na vojsko in so morale skrbeti za vino ženske — pa se menda o tem niso posebno spoznale. Tudi na bojišču vojaki niso dobili nikakih opojnih pijač. Zato so bili tako vztrajni in so dolgo vzdržali največje napore. Iz tega se vidi, kako je napačno naše mnenje, ko mislimo, da se moramo za vsako večje delo navdušiti z alkoholom in da moremo le v vinu najti poguma za boj. Alkohol lahko človeka trenotno navdr^i — v resnici pa ga telesno oslabi in mu vzame vztrajnost in krepkost. Ko je par vojakov dobilo vročnico — sem predpisal nekoliko vina — toda ozdravela sta tudi brez tega zdravila — o katerem mi mislimo, da nas najbolj krepča in — zdravi. Bolgarski vojaki torej ne pijejo — pač na pušijo. Pa tudi to ne v toliki meri, kakor Srbi. Skoraj polovico vojakov je bilo — nekadilcev. Pušijo se na Bolgarskem — kakor na Vzhodu sploh — le cigarete. Cigar ne poznajo — čika-nje bi se jim pa zdelo sploh nekaj nemogočega. Ljudje, ki so prihajali obiskovat ranjence v bolnico, so prinašali s seboj domače meso, kruh in cigarete. Meso in kruh so vojaki radi vz?.,i. ~ cigarete pa so prepuščali onim, ki so pušili. Opojnih pijač sploh niso prinašali. Tako telo, navajeno na preprosto hrano in neoslabljeno vsled alkohola, more prenesti vse one napore — ki so jih prestali bolgarski vojaki. (Znano je, da Turki ne smejo piti vina — pač pa pijejo žganje in so zato mnogo slabotnejši in degenerirani.) Tak zdrav narod, kakor je bolgarski — ima tudi krepke sinove, naši ranjenci so bili močnih postav, žilavi in utrjeni — nikjer nikake mehkužnosti. Temu pripomore tudi snažnost, ki sem jo imel priliko opazovati splošno med Bolgari v bogatih in priprostih hišah. Vsled deževja je bilo — kakor sem v začetku omenil — v Vratih mnogo blata, ki se ni moglo posušiti deloma vsled megle, ki je nastopila za dežem, deloma vsled velikega prometa, ker so šli po cesti vedno težki vozovi z živili ali z ranjenci. — Zato sem se čudil, da je vkljub temu ostala bolnica zelo čista. Spočetka, ko je bilo mnogo dela, se ni moglo na vse paziti. — Toda tudi preprosti vojaki in strežaji so imeli toliko smisla za snažnost, da so bili hodniki le malo po-nesnaženi. Pozneje pa smo očistili bolnico tako, da je bila snažna, kakor pri nas. Kako pazijo Bolgari na snago, dokazuje tudi to, da je bila naša bolnica prav dobro preskrbljena s perilom, in da smo mogli bolnikom vedno postreči z svežim perilom, »Snaga je pol zdravja« — pravj naš pregovor — in to se je pokazalo tudi v naši bolnici. Ko je odšla glavna armada na bojišče, so ostali doma za stražo kot čuvaji možje stari 50 do 60 let. Dobili so svoje puške in so stražili smodnišnice, sklade in javna poslopja. Ti stari vojaki so bili tudi nam prideljeni za stre-žaje. Poleg njih so bili taki, ki Vsled kake male napake niso bili sposobni za velike napore. Ti strežaji so bili prave narodne bolgarske duše — uslužni in postrežni, udani in delavni, pa tudi spretni in razumni, da smo jih prav lahko porabili. Poleg njih so bile sestre strežnice. Drugi dan po začetku vojne je dal edini zdravnik, ki je takrat ostal v Vratih, pozvati v bolnico vse one žene, gospe in gospodične, ki so se priglasile k »rdečemu križu«. Priredil je 14dnevni kurz, pri katerem jim je pojasnil najpotrebnejše stvari glede postrežbe pri ranjencih. Ta kurz je popolnoma zadostoval, da smo imeli prav spretne in požrtvovalne sestre. V službi za domovino bolgarska žena ne zaostaja za možem, zato so tudi vse strežnice hotele oditi z vojsko na bojišče. Previdni zdravniki pa so jih zadržali doma, kjer so bile kmalu zelo potrebne, kajti komaj je bil 14dnevni kurz končan — že so prišli celi vozovi ranjencev in delo se je začelo. Sestram na čelu je načelnica krajevnega odbora »rdečega križa*. Sestre nosijo bele široke predpasnike in bele rute na glavi. Med njimi so bile študentke z univerze, iz srednjih šol, učiteljice, meščanske in tudi priprostc Bolgarke. Bile so v starosti od 18 let naprej. Pustile so domačo udobnost in so stregle in delale s pravo potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Jedle so z nami čorbo in so spale na trdih posteljah — ako je bilo treba — tudi na pregrnjenih deskah, pogosto — če ni bilo dovolj prostora — celo dve skupaj. Nikdar se ni pojavila kaka ne-volja ali pritožba. Vse je bilo dobro — z vsem so bile zadovoljne —■ z njih lic pa je sijala sveta zavest, da izpolnjujejo dolžnost do domovine — da, bile so ponosne na to, da strežejo junakom, ki so bili ranjeni v boju za dom. Take so bile razmere v bolnici. Tu je bilo prijetno živeti in delati. Midva sama sva se pri tem navadilo skromnosti in zadovoljnosti. Imela sva zase svojo sobo z dvema posteljama in s nreprosto najpotrebnejšo opravo. Kmalu pa sva sc seznanila tudi z ljudmi izven bolnice. O tem drugič. -U* ••'‘.V* Nainoveiša telefonska in brzojavna noročila. Afera Prochazka. STRAHOVITA BLAMAŽA DUNAJSKEGA JN BUDIMPEŠTANSKFOA ČASOPISJA. Dtmai. 10>. decembra. Znanje ministrstvo je izdalo sledeči oficijalni komunike o misiji konzula Edla v Prizrenu: Preiskava, katero je odredilo tukajšnje c. kr. zunanje ministrstvo v zadevi afere Prochazka s tem, da je poslalo na lice mesta svojega posebnega delegata, da natančno preišče vso zadevo, se je radi velike oddaljenosti in radi vojne situacije, ki vlada v dotičnili krajih, precej zavlekla. Sedaj je končana. Na podlagi podatkov odposlanca c. kr. zunanjega ministrstva konzula Edla, se je izkazalo, da so bHe vse vesti, ki so krožile po časopisju, glasom katerih so Srbi z našim konzulom Prochazko v Prizrenu ravnali kot z naravnim vjetnikom , oziroma ga celo oskrunili in mučili, kot popolnoma neresnične brez vsake podlage. Tudi svoječasno od srbske vlade vložena pritožba in prošnja, naj Avstrija odpokliče svojega zastopnika iz Prizrena, ker se je baje za časa vhoda srbske armade v Prizren, streljalo iz avstrijskega konzulata na srbske vojake, je brez podlage, ker so se izkazale vesti kot neresnične. Pregreški, katere je zakrivila srbska armada napram našemu konzulatu in konzularnemu osohju, so zelo malenkostni. Srbska armada se je samo parkrat pregrešila proti mednarodnemu pravu. Naše zunanje ministrstvo bo srbsko vlado o teh prestopkih takoj obvestilo in upa, da Srbija ne bo odrekla zadoščenja in to tembolj, ker je šla našemu delegatu konzulu Edlu skozinskoz na roko. GROF STIJRGKH O AFERI PROCHAZKA. Dunaj, 16. 'decembra. Ministrski predsednik grof Stiirgkh bo na interpelacijo poslanca dr. Langenhana radi afere Prochazka odgovori! na jutrišnji seji poslanske zbornice. Londonski dnevi. MIROVNA KONFERENCA. London, 16. decembra. Današnja otvoritvena seja mirovne konference v Londonu ni vzbudila onega zanimanja v javnosti, kakor se Je pričakovalo. Na ulici jvred palačo Saint James so je zbrala samo množica žurnalistov in nekaj radovednežev. Policija je izdala najstrožje odredbe, da ia nihče ne more priti v palačo. Straža pred palačo je pomnožena. Najprej so vstooili v palačo turški delegati, za njimi Srbi, Črnogorci in ‘Bulgari in konečno Grki. London. 16. decembra. Otvoritvena seja, ki je imela predvsem le formalni značaj in kateri je prisostvoval tudi zunanji minister sir Grey, je bila zaključena ob treh popoldne. Prihodnja seja se vrši jutri ob 11. uri dopoldne. London, 16. decembra. Kakorv se zatrjuje, stavijo delegati Bolgarske, Srbije, Črne gore in Orške te-le zahteve: 1. Turčija odstopi zaveznikom Makedonijo in Epir; 2. Turčija izroči zaveznikom Odrin. Skader in Janino z vso k tem trdnjavam spadajočo okolico; 3. Turčija odstopi Trakijo do proge Midija-Enos, inkluzi-ve Lule Bnrgasa in Lozengrada; 4. Turčija izroči zaveznikom Kreto in Esejske otoke; 5. Turčija dovoli za Srednjo Albanijo avtonomijo pod mohamedanskim guvernerjem, ki pa bo neodvisen od Turčije in 6. Turčija pripusti aneksijo .severne in južne Albanije od Srbije, oziroma Grške. PROFESOR MASARVK V BELGRADU. Belgrad, !6. decembra. Profesor Masaryk ki jc pred svojim odhodom z Dunaja konferi-ral z ministrom Berchtoldom, je dospel zopet semkaj in je včeraj dalje časa konferiral z ministrskim predsednikom Pašičem. Profesor Masaryk je izjavil, da je trdno prepričan, da se bo avstrijsko-srbski spor rešil mirnim potom. Včeraj Se prispel semkaj tudi poslanec dr. Trešič-Pavičič. NOVI SRBSKI POSLANIK NA DUNAJU. Belgrad, 16. decembra. Novi srbski poslanik na dunajskem dvoru Jovanovič !e odpotoval danes na Dunaj, da nastopi svoje mesto. SULTANOVE BESEDE TURŠKIM DELEGATOM PRED ODHODOM. Pariz, 16. decembra. »Matin« poroča, da se je sultan od turških delegatov pred odhodom poslovil s sledečimi besedajr.i: »V vseh rečeh lahko popuščate, smpo t5r‘r ■ Uje, POMORSKA BITKA MED GRKI IN TURKI. Carigrad, 16. decembra. Vest, da se Jc vršila pred Dardanelami pomorska bitka med grškim in turškim brodovjein, sc potrjuje. Turška poročila pravijo, da je zmagalo turško brodovje. SANITETNE MISIJE NA BOLGARSKEM. Sofija, 16. decembra. Ker je večinoma bolgarskih ranjencev že ozdravilo, zapuste te dni tujezemske sanitetne misije Bolgarsko. Avstrijski Rdeči Križ odpotuje 22. t. m., obe francoski ekspediciji 25 t. m. Ogrska in vse štiri ekspedicije ostanejo nnjbrže še do Novega leta na Bolgarskem. AVSTRIJSKA POSLANSKA ZBORNICA. Dunaj, 16. decembra. V proračunskem odseku slovenski klerikalci nadaljujejo z obstrukcijo. Govori poslanec Gostinčar, ki namerava vzdržati celo noč. Vladne stranke hočejo na vsak način streti obstrukcijo in hočejo vstrajati do 11. ure dopoldne. V postranskih lokalih so pripravljene postelje za poslance. Izkaz daril za „Rdeči u križ balkanskih držav Josip Vrhunc, gostilničar, Bled, poslal 3 K 40 v, Božo Račič, nadučitelj, Kal, nabral v -veseli družbi pri g. Knezu K 11, dr. B. Žitek, okrožni zdravnik v Idriji poslal zbirko idrijskih Čitalničarjev K 24. Emica Mohoričeva, Ptuj, poslala za izgubljeno stavo g. Čuša in g. Šega K 20, Franjo Šušteršič, sv. Jakob v Rožu poslal nabrano K 42. L. Viher, nadučitelj, Št. Janž, nabral pri Št. janžkih Slovencih K 9.70, Frank Sakser, Ne\v York, poslal v Ameriki nabrano K 600, uredništvo »Slovenskega Naroda« K 80. skupaj K 42.382.19. _____ Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Ozirajte se na tvrdke, ki oglašajo v „Dnevu“ Sijajna zmagra v damskih raglanih. Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—00 K. Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek. „Angleško skladišče oblek“ O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5 St. 919/pr. Razglas Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da ifošlljanje ne preneha in da dobe vse številke Podpisani mestni magistrat daje v smislu razpisa e. kr. dežel-nega predsedstva z dne 14. t. m. št. 3905|pr. občinstvu nastopno na znanje: Vse železniške proge so zasedle vojaške straže. Le-te imajo povelje, da ustavijo in aretujejo vsakogar, kdor bi se potikal v bližini železniške proge, odnosno po njej hodil, ne da bi k e zamagel zadostno izkazati, ter da rabijo orožje proti vsa-komur, ki bi v svrho preprečenja aretacije hotel pobegniti, odnosno ne bi obstal na prvi poziv: „Halt! wer da?“. dne 14. decembra 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar I. r. DA N“ K 4-50 K 1*50 velja v Ljubljani na doni dostavljen: Vse leto ... K 18-— Četrt leta . . Pol leta ... K 9*— En mesec . . V upravništvu prejeman na mesec K 1*20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 20’— Četrt leta ... K 5*— Pol leta ... K 10’— En mesec ... K l‘7g Za Nemčijo vse leto K 24. Za AmeriVo in U- iel,- vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a likraiu se mora poslati tudi naročnino, drugače sc ne oziramo iia naročilo. Pri reklamacijah naj se naveue vedsio zadnjega plačila naročnice. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini urez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“. Mali oglasi. Meblovana soba s posebnim vhodom se ceno odda. Vpraša se Emonska cesta .št. 2. Ugodna prilika! Pristne perzijske preproge, vseh velikosti, primerne kot božično ali novoletno darilo so po jako nizkih cenah na prodaj pri špedicijski in komisijski del. družbi »Balkan;! v Ljubljani, Dunajska cesta 33. (Telefon št. mo.) Redka prilika! Valeti presto,jeee inventure izključim nekatere spodaj omenjene predmete ======== z 25°|0 popusta ======= od stalne cene in sicer od danes naprej: Bluze iz volne, batista, čipkaste in svilnate. — Hišne halfe iz barheta, batista in volne. — Spodnja krila iz listra, klota in svile. — Pletene Jopice in še nekaj kožuhovine. Modna trgovina P. MAGDIČ Ljubljana, nasproti glavne pošte. Brzojavka. V italijanski kuhin ji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. I'Pozor trgovci 1 Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Liidovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1911: 614*5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42-000-000 K, Rezervni zaklad nad 1,300.000 K Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po 4 11 o o brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Izključena je mka Spekulacij« lagisim Ttofoncop* denarja. Posoja na zemljišča in poslopja prot; 5% obrestim in naimanj *V*0/« amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične ČLorr^.če Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. jasr-rsmsrasann Del. glavnica: fS. K 8,000.000. G im kreditna banka v Ljubljani. •tiitarjeva ulicn štev. sž, (lastna hiša) Rez. fond nad K 800.000. Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Spreiema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vlo^e po čistili m