af i« 110 cat a ME 1 11 T ^iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiH AMERICAN IN SPIRIT FOREJGN : IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 12 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 15, 1942 LETO XLV, — VOL. XLV. Waveil začel ofenzivo proti Japoncem k sjavni stan je odprl v Nizozemski Vzhodni Indiji. - Nizozemci so na več krajih udarili na Japonce. - Ameriški bombniki so zadeli sovražne ladje. - V Burmo so došla ojačenja. MAC ARTHUR JE ZOPET ODBIL DVA MOČNA IZPADA JAPONCEV v Washington, 14. jan. — Angleški general Archibald Wavell, ovni poveljnik zavezniških armad na Daljnem vzhodu in prvi nJegov podpoveljnik, ameriški general Brett, sta dospela v Nizo-Vzhodno Indijo in sta že izvedla več občutnih udarcev na Ponce. Nizozemske čete se pomičejo v ofenzivo v provinci Sa „____ > kjer so Japonci zasedli glavno mesto Kučing. Nizozemske čete se tudi bore mož proti možu z Japonci na severnem delu otoka Celebes. Ni zozemski bombniki so danes bombardirali japonske pozicije na otoku Tarakan in japonska oporišča v južnih Filipinih. Za eno ladjo so gotovi, da so jo zadeli. Ameriško armadno poročilo se glasi, da so trije ameriški bomb niki, ki napadajo ob strani Nizo. zemcev, napadli japonske bojne ladje blizu otoka Tarakan in da so uničili najmanj dve bojni la dji. Ameriški bombniki so se vrnili na baze nepoškodovani. Z bojnega pozorišča na Filipinih se poroča, da so ameriške in filipinske čete pod poveljstvom generala MacArthurja zopet odbile dva nova naskoka Japoncev, kj^so morali odnehati ? velikimi izgubami. Japonski pehoti je pomagalo topništvo in letala, toda Amerikanci in Filipinci so vse skupaj pognali nazaj in imeli pri tem sami zelo malo izgub. Iz Malaje se poroča, da se angleške čete pripravljajo v novo pozicijo, 90 milj severno od Sin-gapora, kjer bodo branile 80 milj dolgo fronto. Inženirji so razstrelili vse mostove, predore in ceste, da bodo tako ovirali prihod Japoncev proti Singaporu. Japonci so včeraj zopet bombardirali Singapor. 55 oseb je bilo ubitih, druge škode pa ni bilo dosti. Japoncem so baterije sklatile več letal. V Burmo so dospele angleške in indske čete, tako pehota kot letalstvo. Od tukaj se bo začei zdaj glavni napad na Japonce, ki na Malaji prodirajo proti Singaporu. Ameriška vlada je dala danes v javnost poročilo, da je bila rešena iz zaliva Manila vsa ameriška bojna flotila. Ko se je videlo, da se mesto Manila ne bo ubranilo pred Japonci, je ameriški admiral Hart odpeljal vse ladje na varen kraj, kjer so zdaj v akciji proti Japoncem. -o- Nemci na Poljskem so v skrbeh radi prodiranja ruske armade ^London. (ONA). — V Evropi dvoine vrste Nemci, če govo-nV Političnem smislu, in si-r Reichsdeutsche, ki so Nemci so NJha ?n Pa Volksdeutsche> ki želah Ci' biva''oči v dru£ih de' Von?k° se zdaj poroča, da so oiksdeutsche na Poljskem v ve-skrbeh, ker ruska armada 2 . tano Potiska nemško na- deubSmeri Pr0ti PolJskl Reich-rešT Si k00*0 v trajni sili že kožo s tem, da bodo pobegih VhNemčij°> toda Volksdeut i«,6 korali pa občutiti vso JeZo Poljakov. že ;:mCi iz ra->ha zdaJ ^ do1" i le narodne brate, da zdaj, Krp \t dev'• emcem slabo, si priza-jili4,0 na vse načine, da bi zata-da sSVojo narodnost in izjavljajo, ;sK°/od°ni Poljaki ali pa iz bal-Klh Provinc. ^ brez rojstnega lista Uraclash:ngton. — Vladni števni žHv ,naznanja,'da se v Zed. dr-otrok !'odi vsako leto do 250,000 žetl0 ' katerih rojstvo ni zabele. je 't pri registrar ju. Najslabše ?5 ,V južnih državah, kjer je urad Stotkov r°jstev» 1{i niso p . n° zabeležena. Vsega sku- ooo oodanes V Zed" državah '60'- ' . 0seb, ki nimajo rojstnemu ^ata, ker so bile rojene stra'.U.' ni bil še vpeljan regi-rej0 'jski sistem. Mnogi ne mo- da nismo s svojim trebuščkom na Francoskem. Tam je bila namreč izdana vladna odredba, da- se kaznuje vsakega, ki se je zredil. in odvzame se mu tudi karte za živila. In da je glede tega dobro nadzorstvo, se mora vsaka oseba tedensko tehtati. Tisti, ki v svojo in državno grozo opazijo, da jih je nekaj več okrog pasa, se morajo zagovarjati in dokazati, da se niso zredili na škodo drugega. Oni, ki pa izgube na teži, dobe dovoljenje, da smejo v mestnih prodajalnah kupiti nekaj več sladkorja in drugih živil, ki so redilne. Vlada bo imela več kot 600,000 novih avtov, ki jih bo dajala na karte Washington. — Administrator cen, Leo Henderson, javlja, da bo imela vlada od 600,000 do 700,000 novih avtov, katere bodo lahko kupili samo oni, ki bodo dokazali, da jih potrebujejo pri obrambnem naporu, zdravniki, duhovniki in drugi, če jim bo dovolil nakup lokalni odbor. To so avti, ki so bili izdelani do 1. januarja. Vsi avti, ki bodo izdelani ta mesec, bodo pridržani najmanj eno leto za eventuelne potrebe. Henderson ni hotel izjaviti, če bo vlada na ta način dovolila na. kup tudi rabljenih avtov. Zani-cal je pa odločno, da bi vlada zaplenila vse zasebne avtomobile, rlekel pa je, da se bo najbrže do-očila tudi najvišja cena za rab-jene avte. Agentom, ki bodo imeli nove avte v zalogi, se bo dovolilo $15 na mesec kot najemnino. niu>tUkaj od leta 1935. Kljub te- hi V, s° Nemci zasedli češko, i "Otpl 1'arjj zapreti svojega konzu-1 b0 ^urada. Od apr'la naprej |Chjt.a^'Seval konzularne posle v Pasje licence . ajni avditor Zangerle na-Cen^a' da je čas dobiti pasje li. v"definitivno samo do 20- ja" j&kra-a" dansko leto so ;zdali v lic 111 Cuyahoga 61,740 pasjih k Zaroka '262iqln Mrs- Frank Popotnik j ' Carl Ave. naznanjata, da y * Mr- Zar°čila njiju hčerka Alice \\ " Edward Prijatlom, sinom l66.St y Pr}jat-el iz 1137 E. ll bolniški postelji S. O« Uršula Ponikvar, 3769 93. r°ceri; soproga slovenskega Ja T ls^a in mesarja, se nahaja .k^liicl ejo. na bolniški postelji, so prošene, da jo Javno zaslišanje V petek ob desetih dopoldne bo v sobi št. 217, City Hall, javno zaslišanje glede načrtov za razvoj vsega našega jezerskega obrežja. Councilman Edward Pucel, ki je načelnik tozadevnega odseka mestne zbornice, vabi vse, ki se za to zanimajo, naj pridejo k tej razpravi. Banka ima zopet bonde Oni, ki so naročili pri North American banki obrambne bonde, jih sedaj lahko dobijo. Začasno je bilo zmanjkalo aplika-c'j. Vsi bondi, naročeni do 14. januarja, so sedaj izdelani in pripravljeni, da se oddajo. Prinesite izkaznice. Zavedno društvo Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ je kupilo za $100 obrambnih bondov. Vsa čast zavednemu društvu! Belgijski piloti so leteli z aeroplani v Anglijo London. (ONA)! —Dozdaj še ni prišlo v javnost, da so belgijski piloti po razsulu Belgije odpeljali vsa bojna letala v Anglijo. In ko so v avgustu Nemci napadli angleško otočje, so ti belgijski piloti s svojimi letali mnogo pomagali, da je bil napad nemške zračne sile uspešno odbit. Slovenska šola v SND Mrs. Antoinette Kennick naznanja, da se vrši v SND vsak četrtek večer ob 7:30 slovenska šola, v sobi št. 3. Mladi Slovenci in Slovenke so vabljeni, da pridejo in se uče slovenskega jezika v govoru in pisavi. Vpišete se lahko v šoli, ali pa če pokličete Mrs. Kennick: HE-2383. Mrs. Kennick je poklicna učiteljica še iz stare domovine, torej se boste pri njej res lahko mnogo naučili. Važna seja Društvo Jutranja zvezda, št. 137 ABZ ima sejo nocoj, na kateri bodo prebrani letni računi, članice so prošene, da se udeleže v velikem številu. Kollander ima znamke Mr. August Kollander, 6419 St. Clair Ave. naznanja, da se pri njem lahko dobijo avtne znamke, ki so federalni davek za vsak avto. Na sliki so trije lovci, Frank Hribar, ki vodi z J. Sustaršičem Hecker Tavern na 1194 E. 71. St., vogal Hecker Ave., poleg njega pa so John Oki<*ki in Fred Pachasa in trije srnjaki, vsak je ustrelil svojega. Na lovu so bi li novembra meseca v Fountain, Michigan. Našim lovcem čestitamo. Mr. Frank Hribar in Mr. J. Sustaršič naznanjata, da bosta 'mela srnjakovo večerjo v soboto 17. januarja v svoji gostilni. Čitajte oglas v današnji številki. POROKE V soboto ob devetih se bo vršila v cerkvi sv. Vida poroka Miss Frances "Popotnik, hčerka Mr. in Mrs. Frank Popotnik iz 6219 Carl Ave. in Mr. Antona Krištof, sin Mr. in Mrs. Anton Krištof iz 1563 E. 173. St. Poročno slavje se bo vršilo zvečer v SDD na Waterloo Rd. V cerkvi sv. Lovrenca se bo vršila ob desetih poroka Miss Amelie Sadar iz 3610 E. 80. St. in Mr. Louis J. Kokely iz 5502 St. Clair Ave. V soboto dopoldne se bosta poročila Matt J. Gregorich, 1687 E. 55. St. in Mary Vrtovsnik iz 1687 E .55. St. Nevesta je hči Mihaela Franko iz 1010 E. 70. St. Vsem tem parom želimo vso srečo v novem stanu! Vlada je začela kupovati civilna letala Washington. — Armadno in mornariško poveljstvo je napravilo korake, da kupi od zasebnih lastnikov 300 letal. Ta letala bo uporabljala armada in mornarica in kupovalo se jih bo kar naprej. -o-- Zelo pametna ideja! Direktorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. je na torkovi seji sklenil, da na odrskem zastoru ne bo več oglasov. Prvič zato, da se naših trgovcev ne bo nadlegovalo, ki že itak plačujejo dovolj narodnega davka in drugič, ker oglasi na zastoru ne povzdignejo okusa dvorane. Na zastor pride zdaj kaka primerna slika. Direktorij je storil zelo pameten in hvalevreden sklep. Zahvala za obiske Mrs. Mary Glavič, 5301 E. 70. St. se je vrnila iz bolnišnice in se želi tem potom zahvaliti za obiske, za poslane cvetlice in karte. Priporoča se prijateljicam, da bi jo obiskale tudi sedaj doma, ker je še vedno pod zdravniško oskrbo. Vojak se zahvaljuje Stanley Brodnik, ki služi Strica Sama v taborišču Shelby, Miss, se želi tem potom zahvaliti vsem prijateljem za njih naklonjenost v času njegovega dopu sta, posebno pa se zahvaljuje pevskemu zboru "Iliriji." Sovražne podmornice so v akciji ob vzhodnem ameriškem obrežju Washington. — Mornariški oddelek poroča, da je bil ob oba li Nove Anglije torpediran nek oljni tanker. Poizvedovalna letala, ki so opazila poškodovani tanker, so tudi videla, da je šla vsa posadka v rešilne čolne. Mornariški oddelek je prepričan, da je tanker torpedirala sovražna podmornica in da se je napad izvršil nekje ob obrežju ' Long Islanda, 60 milj od ameriške obale. Kakor kažejo najnovejša poročila je bil napaden tankar iz Paname z imenom Nor. ness. 14 mož posadke so že pripeljali v Newport, ostali so dospeli v New Bedford, Mass. Par-nik je bil torpediran 110 milj vzhodno od newyorskega prista. nišča. Tako blizu ameriškega obrežja ni prišla v tej vojni še nobena nemška podmornica. Rusi zmagujejo vzdolž vse fronte Moskva, 15. jan. — Ruske čete so se že približale Smolensku na 100 milj, dočim je ruska armada v Ukrajini že pred vrati Kar-kova, ki ga imenujejo ruski "Pittsburgh" radi svoje velike industrije. Rusi poročajo, da je bilo od 16. novembra pa do 6. januarja ubitih 200,000 nemških vojakov in samo v zadnjih bojih v bazenu Doneč jih je padlo nad 20,000. Ruske čete zdaj naskakujejo Seja slovenske banke Sinoči se je vršila letna seja North American banke. V vsej zgodovini banke ni bila še nobena seja tako mirna. Delničarji in delničarke so izvolili v priznanje ves stari odbor in sicer so bili izvoljeni sledeči direktorji: Anton Grdina, dr. James W. Mally, Frank Mramor, dr. Anthony J. Perko, Mike Pikš, Joseph L. Surtz in John Zallar. Banka je napredovala od lanskega leta za $599,179.07. Banka ima rezerve $66,988.05 in premoženja z 31. decembrom 1941 $2,097,262.18. Vrhu tega ima banka že odšteto vsoto za dividendo, ki bo izplačana 1. julija. Vse bančne vloge so zavarovane do vsote $5,-000, torej so vloge prav tako varne kot na vsaki drugi banki. --o-- Preiskava glede prizadetih prodajalcev avtov Washington. — Poseben odsek poslanske zbornice je začel preiskovati težaven položaj, v katerem se danes nahajajo prodajalci avtov in njih uslužbenci. S tem, da je vlada ustavila prodajo novih avtov, je naenkrat brez zaslužka 44,000 prodajalcev in skoro 500,000 njih uslužbencev. Novi uradniki Društvo Napredek št. 132 ABZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednik Jacob Gruden Sr., podpredsednik Frank Sesek, tajnik John Tanko, 19600 Arrowhead Ave., blagajnik Robert Kunstel, zapisnikar Frank Žagar, nadzorniki: Joseph Koren-čič, Mary Golob, Louis Sajovec; zastopnika za Ohiojsko federacijo Anna Slopko in Frank Sesek, za športni klub Frank Sesek in Stanley Požun, zastopniki za Slovenski društveni dom Peter Andolšek, Stanley Požun in Frank Chukanje, za jugoslovanski pomožni odbor Jacob Gruden in Frank Sesek; društvena zdravnika dr. A. Skur in dr. Carl W. Rotter. Seje so vsak 2. petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu. Peta obletnica V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. sv* maša za pokojno Frances Hajdnik (Kromar) v spomin 5. obletnice njene smrti. Kdo je izgubil rokavico? Med vrati North American banke je bila najdena boljše vr ste rokavica. Kdor jo je izgubil, jo dobi na banki. nemške pozicije pri Možajsku, 57 milj zahodno od Moskve. Tam trmasto drži pozicije kakih 100,-000 Nemcev kljub nevarnosti, da bodo obkoljeni. Stara ja Rusija, ki leži v bližini jezera Ilmen, 130 milj južno od Leningrada, je zopet padla Rusom v roke. Na polotoku Krimu je napravila izpad na Nemce ruska ko- njenica pri Karasubazaru, medtem ko so spustili Nemcem za hrbet ruski parašutarji. Rusi poročajo, da so Nemci sicer oslabljeni, toda še vedno dovolj močni. "Ranjen pes je najbolj nevaren, predno pogine," pravijo Rusi, "toda mi ne bomo odnehali z napadi, dokler ne počistimo našo zemljo vseh Hitlerjevih zavratnih morilcev." Kratke vojne in druge vesti RIO DE JANEIRO, BRAZILIJA. — Danes se prične zborovanje zunanjih ministrov 21 ameriških republik. Vse razen Argentine so se izjavile za skupen nastop za varstvo ameriške hemi-sfere. Toda diplomati upajo, da bodo tudi Argentino pridobili, ki hoče biti nevtralna. * * * WASHINGTON. — Predno so prišli Japonci v Manilo, so ameriške oblasti odnesle na varno za milijone dolarjev vrednosti na ukaz predsednika Roosevelta. Natančne številke vrednosti niso znane in tudi ne kraj, kam so jih prepeljali. * * * LONDON. — V zračnih napadih na Anglijo tekom decembra je bilo ubitih samo 34 civilistov. Lanskega decembra jih je bilo ubitih 3,793 in 5,044 ranjenih. • » ♦ WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je ukazal, da morajo dobiti sovražni tujci v Zed. državah, na Porto Rico in Vir-ginskih otokih certifikate za identifkacijo. Generalni zvezni pravdnik bo v kratkem postavil urade, ki bodo izdajali take certifikate. * * * OTTAWA, KANADA. — Vsi sovražni tujci bodo morali oditi iz kanadskega zahodnega obrežja. Ostati bo smel samo tisti, ki bo dobil posebno dovoljenje od policije. * * * CARIGRAD. — Angleški državljani so se že začeli seliti iz Turčije potem, ko so prodali vse svoje imetje. Tozadevno jih je posvaril angleški konzulat. » t- * WASHINGTON. — Senat je sprejel kompromisni predlog, da se pomaknejo vse ure v deželi za 60 minut naprej. 20 dni potem, ko bo predlog podpisal predsednik, bo stopila postava v veljavo in bo ostala v veljavi 6 mesecev pa končani vojni. * * * LONDON. — Jugoslovanska in grška država bosta danes v Londonu podpisali pogodbo, glasom katere se bo začelo delati na načrtih, da se obe državi združita po vojni in tako da podlago za balkansko federacijo. Največja lesna kupčija v zgodovini Washington. — Armada je kupila zadnji teden 700,000,000 čevljev lesa. To je še enkrat toliko, kot ga je kupila v vsem pro-šlem letu. To je največja lesna transakcija na rekordu. -o- Zbiranje starega železa župan Frank J. Lausche je določil, da se bo v tednu 25. januarja zbiralo po mestu staro železo, prav na tak način, kot se je zbiral aluminij. Tudi v predmestjih se ga bo zbiralo najbrže istočasno. Ljudi se bo naprosilo, naj puste nerabno staro železo pred hišami, kjer ga bodo pobrali mestni truki. Denar, ki se bo dobil za to železo, se bo porabil za civilno obrambo. "Nekaj za vse" Tako je prav in demokratično, da dobi vsak nekaj in ne vsega samo eden. Vsak nekaj bomo dobili v nedeljo večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Dajala bo pa naša priljubljena "Ilirija." Kdor bo tam, bo dobil, kdor bo doma, ne bo dobil nič. Garantiramo, da se bo izplačalo priti po svoj delež. TA JE PA ZELO RAD ZAPRT Anchorage, Alaska. — Tukaj so internirali -za časa vojne Japonca Hideo Hama. Zdaj je napravil prošnjo, naj bi dovolili tudi njegovi ženi in otrokom v konfinacijo, ker je tukaj tako prijetno: hrana je izvrstna, stanovanje gorko in udobno, pa nič skrbi za vsakdanji kruh. --—o- Peta obletnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Viktorjem Opaškar v spomin 5. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Osma obletnica V cerkvi sv. Vida bo v petek ob sedmih darovana sv. maša za pokojno Angelo Tomšič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Joseph Tomažič, 13122 Crossburn Rd., West Park, so se ustavile vile rojenice in prinesle krepkega sin-kota. Mrs. Lucija Tomažič je tako postala že šestič stara mama. čestitamo! r r 6117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor * , f I t • t BESEDA IZ NARODA Cleveland, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, Do oošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, ool leta $3.50. Za Cleveland. ,30 pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3.00 tor 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. •S3 No. 12, Thur., Jan. 15, Velik bo obračun Osem vlad, ki obstojajo danes v ubežništvu, se je zavezalo, da bodo zahtevale kazen za vse oblastnike osiških držav, ki tekom okupacije tako brutalno in brezobzirno preganjajo in za vsako najmanjšo pretvezo more zasužnjene narode. Tudi oni domačini, ki so potegnili z napadalci, lahko pričakujejo po tej vojni, ko bo napadalec pognan nazaj preko meje, enako ali precej podobno plačilo. Vlade, ki so se zavezale, da bodo kaznovale vnebovpi-joče krivice, storjene na njih narodih, so: Jugoslavija, Nizozemska, Belgija, Norveška, Grška, Luksemburg, Poljska, Čehoslovaška. Tem se je pridružila tud'i Svobodna Francija. Eden najbolj barbarskih načinov izvajati osveto nad okupiranimi narodi je streljanje talcev, kot to dela danes Nemčija v polnem obsegu in brez pardona. Talci so osebe, katere pozapro Nemci kot poroke, da se bo ostala okupirana dežela lepo obnašala. Potem pa te talce ali poroke streljajo kot zajce za prestopke, radi katerih-so ti zaprti talci popolnoma nedolžni, toda pravih krivcev nemške oblasti ne morejo izslediti. Tako barbarsko postopanje izvaja Nemčija s posebno brutalnostjo v Jugoslaviji, kjer mori talce za vsa dejanja, ki jih izvrše četniki proti nacijem. V nemškem časopisju so skoro vsak dan vesti, da je bilo v Jugoslaviji ustreljenih, na primer, petdeset talcev za ustreljenega nemškega vojaka. Nemčija torej smatra, da je en nemški vojak vreden 50 Jugoslovanov. Toda naj bi postavili 50 nemških vojakov proti 50 ali celo tudi proti 25 jugoslovanskim četnikom in da bi bili vsi enako oboroženi, pa bi videli, koliko so vredni nemški vojaki v primeri z jugoslovanskimi. Kako postopajo Nemci v Jugoslaviji, bomo dobili sliko, če čitamo poročilo, ki ga je prinesla "Donauzeitung,' ki se tiska v Belgradu, dne 4. septembra 1941, namreč: "Danes zjutraj je bil ustreljen na belgrajskih ulicah en nemški vojak od komunističnih banditov. V povračilo za ta strahopetni umor, je bilo takoj ustreljenih petdeset komunistov." Koliko talcev ima Nemčija zaprtih v Jugoslaviji, ni znano. Toda znano pa je, da jih je bilo v zadnjih treh mesecih ustreljenih najmanj pet tisoč. To poleg žrtev, ki so padle v drugih slučajih od nemških, madžarskih in vstaških tolp. Glasom poročil iz Angore, Turčija, so Nemci zaprli zadnje čase 1,500 talcev samo v Belgradu. To pomeni ponovnih 1,500 jugoslovanskih žrtev. Nemci 50 uradno poročali, da bodo ustrelili za vsakega nemškega vojaka sto talcev, katere navadno nazivljejo "komuniste." Jugoslovanska vlada v Londonu potrjuje, da je bilo 13. oktobra ustreljenih sto Srbov radi uboja enega nemškega vojaka. Zopet v drugem slučaju poroča "Donauzeitung," da je bilo v Belgradu ustreljenih 50 Srbov, ker je bil ranjen en nemški vojak. Na 13. septembra je pisala "Donauzeitung": "V pohodu proti četnikom smo v neki vasi ustrelili vsako deseto osebo in do tal požgali vso vas." Pomniti je treba, da te številke in ta dejanja niso izmišljotina z namenom kake propagande, ampak je to vzeto iz poročil nemškega časopisja samega. Za vse to, za vsa ta strašna dejanja, za vse te vnebo-vpijoče krivice— bo prišel obračun. In takrat bodo Nemci plačali v isti meri, s kakršno mero izvajajo zdaj "justico nad jugoslovanskim narodom. Takrat bodo nemški barbari klicali: hribi pokrite nas ... Kdaj bo prišel dan plačila, ne vemo. Vemo pa, da bo prišel. JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR Seja društvenih zastopnikov in . Rdečemu križu. In ko storijo Zakon z dnem 28. marca 1928 pa ni samo zapovedoval premembo krstnih imen šolske mladine, ampak je dajal tozadevnim oblastem tudi pravico spreminjati krstna imena odraslih oseb. Značilen je v tem oziru sledeči slučaj. Na 3. februarja 1933 je šel odvednik dr. Fran Gabršček v Gorici k registrar-ju, da bi zapisal svojega novorojenega sina. Naletel je pa na nepredvidene težkoče. Uradnik se je protivil zapisati v knjigo ime otrokove matere kot Draga Marija, kakor je zapisano njeno ime v župnijski krstni knjigi v Cervignanu in kot je bilo zapisano njeno ime na poročnem listu. Uradnik je zahteval, da bo zapisal materino ime kot Carla Maria rekoč, da je Draga prestava od Carla. Uradnik tudi ni hotel zapisati krstno ime otroka kot Boils, kakor je zahteval dr. Gabršček. Zastonj je pripovedoval dr. Gabršček, da ima ime Boris tudi zet italijanskega kralja, bolgarski kralj. Uradnik je vztrajal, da ima take ukaze in se je končno vdal toliko, da bo glede tega vprašal državnega pravdnika. Na 5: februarja je bil dr. Gabršček pozvan k registrar-ju, ki mu je pojasnil, da je državni tajnik dovolil zapisati materino ime kot zahtevano, toda sin pa ne sme dobiti ime Boris, ker da je to proti zakonu. Dr. Gabršček je pristal! končno na to, naj dobi sin ime Boris Aleksander. Registrar se je strinjal, toda s pogojem, da bo ime Aleksander zapisano prvo, Boris pa drugo. Dr. Gabršček tega ni dovolil, nakar! odbornikov lokalnega odbora št. 2 Jugoslovanskega pomožnega odbora v Clevelandu, Ohic, ki se je vršila 5. januarja 1942 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Predsednik John Gornik ot-vori sejo ob pol deveti uri zvečer. Pozdravi navzoče zastopnike ter se jim zahvali za udeležbo. Navzočim pove, da je bil na ta sestanek povabljen tudi župan Frank J. Lausche, ki je častni predsednik tega odbora, toda se radi njegove zapos-Ijenosti ne more udeležiti, za-kar prosi, da se ga oprosti. Nato predstavi odbornike lokalnega odbora št. 2, ki so povečini glavni odborniki naših bratskih podpornih organizacij, ki tvorijo Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, v Ameriki. Poroča, da je imel odbor že precej dela v preteklosti, ko je pomagal pri dveh prireditvah, ki sta bili vprizorjeni v pomoč pomožnemu fondu. Izpove nadalje, da se je z obema prireditvama doseglo dober moralen in finančen uspeh, zakar je odbor poslal že $1,500.00 na glavnega blagajnika Leo Jurjevca v Chicago, a doma imamo še nekaj stotakov na rokah. Tajnik lokalnega odbora čita imena zastopnikov, ki so bili izvoljeni pri posameznih društvih. Navzočih je okoli 40 zastopnikov in zastopnic, precej se jih menda ni udeležilo radi premrzlega vremena ali pa so pozabili na datum. Tajnik pove, da je poslal našim društvom in posameznim slovenskim skupinam 124 pisem*, toda se vsi niso še odzvali. Predsednik pozove Janka N. Rogelja, da naj oriše delovanje lokalnega odbora JPO-SS ter razmere v domovini. Odbornik Rogelj obrazloži početek in organiziranje pomožne akcije, kateri načeljujejo glavni odborniki naših slovenskih bratskih organizacij v Ameriki, ki so zastopniki glavnih odborov. Izpove nadalje, da ima pomožna akcija postavno dovoljenje od državnega tajništva v Washingtonu, da sme nabirati denarno pomoč za naše trpeče in nesvobodne brate in sestre onkraj morja. Vlada v Washingtonu zahteva od tega odbora vsaki mesec natančen račun glede finančnega stanja. S tem hoče poudariti, da tu ni na mestu nikako nezaupanje, ker nabrani denar je pod kontrolo glavnih odborov naših podpornih organizacij ter vlade Združenih držav ameriških. Nadalje opiše razmere naših ljudi onkraj morja. Pripoveduje, .da se je po najnovejših poročilih izvedelo, da so se morali iz zasedenih krajev na Gorenjskem in Štajerskem izseliti naj prvo vsi oni, ki so se v teh krajih naselili po prvi svetovni vojni. To so bili povečini primorski begunci, ki so iskali zavetja v Jugoslaviji. Za njimi je sledilo izganjanje vodilne inteligence, tako da ni ostalo tam več vodilnih mož in žena. Nato se je pričelo naseljevanje Nemcev na vse večje kmetije. Na zadnje so pričeli izganjati še druge Slovence iz vseh zasedenih krajev, katere sedaj pošiljajo na Poljsko. Končno poudarja, da je se-da.t Amerika v vojni, ter da bo potreba storiti tudi dosti za obrambo te dežele, ki je sedaj naša domovina. Apelira na društva, da naj kupijo obrambne hranilne bonde ter po svojih močeh darujejo ameriškemu to prvo dolžnost, naj po danih močeh nabirajo tudi denarne prispevke za naše nesrečne brate in sestre onkraj morja. To nabiranje je popolnoma v soglasju z državnim departmen-tom v Washingtonu, kateri nam je izdalo omenjeno dovoljenje. Končno odbornik Rogelj su-gestira navzočim, da naj stavijo vprašanja, če jim ni vse dovolj jasno, na katere bo rade-volje odgovarjal. ' Predsednik Gornik se zahvali govorniku za podani nagovor. Nato pa se izrazi, da bo najbr-že glavni odbor JPO-SS za nabrani denar kupil obrambne bonde, tako da se bo s tem nabranim denarjem naj prvo pomagalo Ameriki, pozneje pa naši stari domovini. Za tem predsednik pokliče odbornika Matt Petrovčiča, ki v dobro zamišljenem nagovoru pojasnuje vprašanje, kako se moramo organizirati v Clevelandu in okolici. Posebno lepo je navzočim poudaril, da naš narod v domovini ne more pričakovati pomoči od nobenega drugega na svetu, kakor od ameriških Slovencev. Ako ne pride od nas, ne bo prišla od nikoder. Nadalje opiše glavni odbor pomožne organizacije, ki je najboljši zastopnik slovenske ga naroda v Ameriki, kajti glavni odborniki so izvoljeni od demokratičnega zastopstva naših bratskih društev v Ameriki. Zato ima lahko vsak Slovenec zaupanje v to pomožno organizacijo. . Nato priporoča, da bi se društva v Clevelandu organizirala okoli svojih domov, v katerih zborujejo. Vsak narodni dom bi bilo središče za vsa društva, ki v njem zborujejo. Priporoča, da naj društva darujejo iz svojih blagajn, kajti to je njih denar, s katerim lahko pomagajo nesrečni domovini. Pri vsakem društvu naj bi se pooblastilo enega, najbolj priporočljiv bi bil društveni tajnik, ki bi pobiral prostovoljne darove od društvenih članov. Vsak lahko dobi rezitne knjižice od lokalnega odbora, ki so napravi j ne tako, da se ima popolno kontrolo nad sprejetim denarjem. Tako naj bi društva okoli svojih domov napravila igre, koncerte ali podobne prireditve v pomoč rojakom onstran morja. Priporočljivo bi bilo, da bi direktorji domov sodelovali s temi društvi ter jim odstopili dvorane za njih seje in prireditve. Odbornik Petrovčič je zaključil svoj govor z apelom na vse navzoče, da naj pomagajo in organizirajo svoje postojanke okoli svojih domov ter naj pomagajo in dajo, kolikor jim je mogoče v danih razmerah. Predsednik se zahvali govorniku za lepe besede in nasvete, ki jih je povedal navzočim. Zastopniki poročajo, kaj so društva že napravila za svojo sedanjo domovino in kaj nameravajo napraviti tudi za pomožni odbor. Posamezni zastopniki stavijo vprašanja glede poslovanja JPO-SS. Odborniki lokalnega odbora jim odgovarjajo in pojasnujejo, kar so zastopniki z zadovoljstvom vzeli v naznanje. Stavljeno je bilo tudi vprašanje, ako JPO-SS vključuje tudi naše primorske Slovence. Odgovorilo se je, da JPO-SS vključuje vse Slovence in Slovenke onkraj morja, s tem so vključeni tudi primorski Slovenci. Stavljeno je bilo tudi vprašanje glede organizacije slovenskih župnij, ki je nabira- la denarne prispevke ter jih pošiljala v domovino, kot so to poročali časopisi. Tudi na to vprašanje so dobili navzoči po-voljen odgovor. Zastopnica društva SDZ v Euclidu, Mrs. Albina Vesel, se je priglasila, da daruje lokalnemu odboru št. 2 vsoto $25. Predsednik se ji lepo zahvali za tako velik dar. Stavljen, podpiran in sprejet je bil predlog, da se sestanki društvenih zastopnikov vršijo vsaka dva meseca. Odbor določi primeren dan v mesecu marcu. Končno predsednik apelira na vse navzoče, da naj pomagajo Ameriki v tem boju za svobodo in demokracijo vsega sveta, da kupijo obrambne bonde in darujejo Rdečemu križu. Enak apel napravi tudi Mrs. Josephine Zakrajšek, ki pobira prispevke za ameriški Rdeči križ. S tem je bil večerni red končan in predsednik je zaključil zborovanje. John Gornik, predsednik, Janko N. Rogelj, začasni zapisnikar. Društvom Najsv. Imena Že zadnji teden sem bil opozoril članstvo društev Najsvetejšega Imena, ki spadate v slovensko zvezo imenovanih društev, da se v nedeljo, 18. januarja, papoldne ob treh vrši v Public avditoriju in Music dvo rani velikanski shod vseh dru-štve Najsvetejšega Imena cleve-landske škofije. Danes ponovno apeliram na vse članstvo na ših društev, da se v nedeljo odzovete v velikem številu, da se bomo tudi Slovenci pokazali kot zavedni katoličani in člani društev Najsvetejšega Imena. Kateri dobivate "The Catholic Universe Bulletin" in se zanimate za delovanje društev Najsvetejšega Imena, ste lahko že čitali nedeljski program. Za vse tiste, ki pa mogoče tega niste čitali sami, pa hočem tu na-kratko opisati potek nedeljskega shoda. Precej številen odbor se trudi in hiti s zadnjimi predpripravami za ta shod, ki je odo bren tudi od našega nadškofa Rt. Rev. Joseph Schrembs-a. Namen tega shoda je v prvi vr sti, da se priredi ura molitve za mir. Ker pa ni bilo mogoče temu odboru dobiti prostora za prvotno namenjeno nedeljo, zato se je odbor zedinil za nedeljo 18. januarja. Kakor že rečeno se prične program ob treh popoldne. Najprej bo za pol ure nekoliko programa v narodnem duhu. Pri-četek točno ob treh z našo dr-žavamo himno "Star-Spangled Banner,".katero bodo zapeli vsi navzoči. Predsednik vseh društev naše škofije, Mr. Alex J. Brady, bo otvoril program in predstavil nadaljne govornike. Prvi bo nastopil kot govornik Wilbert J. O'Neill, predsednik Narodnega koncila katoliških mož. Kot zadnji na tem programu pa bo naš nadškof Schrembs. Ura molitve se prične ob 3:30 s procesijo od glavnega vhoda do odra, kjer bo postavljen oltar. Procesijo bo vodil škof James A. McFaaden, katerega bodo spremljali vitezi sv. Gre- je registrar samovoljno zapisal otroka na ime "Vittorio," kot je ime italijanskemu kralju. (O tem zanimivem in značilnem slučaju bomo še povedali prihodnjič). gorija, vitezi sv. Janeza in Kolumbovi vitezi četrte stopnje; dalje zastopstvo policije in og-njegascev, poštnih uslužbencev, Ameriške legije, vojnih veteranov ter zastopnikov armade, mornarice in obrežne straže. Ves podrobnejši program pa boste lahko dobili v dvorani. Molitvena ura bo zaključena z blagoslovom, katerega bo opravil škof McFadden. Program z vsemi pesmimi in molitvami, ki se bodo opravljale ta dan boste lahko dobili proti mali odškodnini 10 centov. Tu sem vam podal vsaj nekaj nedeljskega programa Končno vas pa vse še enkrat prav prijazno vabim, da se v kar največjem številu udeležite nedeljske ure molitve za mir. Povem naj še, da ste vabljeni tudi vsi katoliški Slovenci, ker to ni samo za člane društev Najsvetejšega Imena, ampak za vse katoličane. Pridite. Michael Kolar, preds. Iz Barbertona Slovensko samostojno društvo Domovina v Barberton, O., bo v nedeljo, 18. januarja z veliko slavnostjo otvorilo novo kegljišče, katero se nahaja poleg' sedanje Slovenske dvorane. Novo poslopje je bilo v delu že zadnjih deset mesecev. V tem poslopju je napravljenih osem najbolj modernih kegljišč v tej okolici. Vse to je stalo okrog $50,000 in to vsoto je spravilo skupaj članstvo društva Domo vina. Za to kegljišče se je zanimalo vse mesto Barberton, posebno pa Slovenci, ker bo ta naprava veliko pripomogla k zabavi in razvedrilu sedaj tako zaposlenih delavcev. Vemo, da bo to shajališče res središče slovenskega naroda v Barbertonu in zato smo dali temu prostoru tudi ime "Slovensko središče" (Slovene Center). Program na nedeljski slav-nosti bo sledeč in se pričrie ob dveh. Prva točka bo: sprejem gostov in otvoritev kegljišča; nato začetek kegljanja. Vstopnina na kegljišče bo prosta. Ob petih zvečer se prične banket in po banketu pa bo kratek program. Po programu pa sledi ples, za katerega bo igral Taffy Dudtkas Domovina orkester. Prav vljudno vabimo rojake, da pridete in si ogledate naše nove prostore. Kegljišče bo odprto vsak dan od nedelje naprej. Torej ne pozabite nedelje, 18. januarja in gotovo pridite ob dveh popoldne v Barberton v Domovina dvorano. Z. bratskim pozdravom in na svidenje, Stanley Lautar. -o- Še za Rdeči križ buy UNITED STATES SAVINGS BONDS AND STAMP* ur 'T vnnt post oil-"' Organizacija žensk v 23. var di, kateri načeljuje Mrs. Jose-phina Zakrajšek, ki zbirajo za Rdeči križ ima lepe usf>ehe, odkar so začele s pobiranjem. Poleg tega kar je bilo že omenjeno o darovih poprej, so nabrale: Mrs. Kraiger in Mrs. Alich $102.95; Mary Blatnik $43.00, Mrs. Prinčič $49,10, Mrs. Mollie Bronoff $39.70, Mrs. Cecilia Šubelj $41.70, Dr. St. Clair Grove, No. 98 W. C. je darovalo $10.00. S pobiranjem še nadaljujejo. Dalje poroča Mrs. Zakrajšek, da so sledeče nabiralke: Mrs. Mavy Štrekal, Mrs. Marjanca Kuhar, Mrs. Antonette Simčič, Mrs. Cecilia Šubelj, Mrs. Josephine Okorn, Mrs. Petrovič, Mrs. Mary Somrak, Mrs. Millie Branoff, Mrs. Armbruster, Mrs. Mary Lunder, Miss Marge Jerič, Mrs. Jennie Kraiger, Mrs. Nettie Prince, Mrs. Louise Mlakar in Mrs. Marie Kovačič. Nadaljna pciročila bodo še sledila. Tudi velja, kakor je bilo že poprej poročano, da kdor hoče darovati 111 ni nobenega, ki bi se oglasil v njegovi hiši, lahko daruje po katerikoli omenje- nih osebah, ali pa se ogla;* The North American Banki| tam izroči dar. Poročevalec A. C -o- Zaroka moje sestre Je Zv la ;in ga Moj oče je višji drža' uradnik in se piše Alt. Moji stri je ime Matilda. Tudi1 se je poročila z državt uradnikom. On se piše W schlag. Najprej je moja sestrah' la okrog z nekim gospodo£c'a namestništva. Oče je poskr*1 ' da je ta gospod napredoval. maj pa se je to zgodilo, sta; ; čeli mama in Matilad zakaj gospod je potem hoditi z Matildo. pol Nato je hodil k nam * profesor. Ta je zmerom z rokami in vsaka njegova ®Vas ga beseda je bila: "Strogo to." Nekoč mi je bil p""' a globus in ko je potem nehal nic diti k nam, je spet poslal P1 Potem je Matilda hodilf1^ nekim inženirjem od dežel" odbora. Ta se je zmerfltf ^ navade prepiral in govoril: 5)011 teresi dežele zahtevajo to." Matilda ga je imela j rada in potem ves teden J1 la, ko ga je bil papa vrgej prag, ker je zahteval na] nar ostane pri hiši in n8-' ne pošiljajo na Dunaj. Zatem je oče pripeljal k nekega uradnika iz svojega jona. To je bil sila tih čl Pozno v noč so se razgova' z njim o državnih rečeh. . Matilda je pletla, oče i'' gospod pa sta govorila o if ^ ki in pila vodo Matilda je imela tihega spoda zelo rda. Potem se J' kazalo, da ima tihi gospoj^ Moravskem tri otroke. ^ : ibi: sin. sqw nrt ov I Hu Klal 30v in ta je bil ravno naš Ha"' ,ej lag. Ko je odšel, je papa ® ^ da je sila nadarjen čloV^V, ' vsaki besedi je dejal: Ijam roko, milostiva gospaj nikova!" In papanu je "Spoštovani gospod sve; Papa je njegov predpo^ ni. Tretji dan je spet Prl; je bil ves čas sila spošttt1 nomer je govoril "z dov njem" in "milostiva" in 1 j ubijal roke. Bil je Prl na večerji, na vse, kar je dejal, je samo kimal, v-sa žljaj je spoštljivo počasi žvečil, pri čemer voril: "Z dovoljenjem, je!" Dejal je tudi: ukažete, gospod šef!" Ko je odšel, so mi dej*1'1: grem spat in so se v je posvetovali. Jaz sem za prisluškoval in sem slii* ko je papa dejal: "Poroč1 boš na podlagi mojega °f skega povelja, on pa tebe1 žbene dolžnosti!" Potetf1. slišal, kako je Matilda ^ da je bedak. Mama je vzdihovala i" la, da ni treba, da bi ljubila, da nje papa tud' poroko ni ljubil in da »e j zgodilo šele pet let p° s. da torej tudi njej tega 11 ba. Matilda je vekala, d* gre v porodnišnico, kak01' 1 poročila nekoga, ki ga bi. Mati pa ji je to odsv® la, Icer danes ni nobenih ve*' "P ležn 0, "1 bom ti! ' T-h* S1 alin "1 Uu «r < hiši Duel I S He oddelkov porodnišnice Potem je papa obljubil i Idi zapestnico, briljantn° nico in druge slične reči- Matilda je dejala, da g vzela, toda samo zato, v družini sramote. Potem sta jo Papa.'n (DnltP na 3 strani) DoV( K 'H V v di 60f ni ^o ! SATAN IN IS K AR 10 T Po nrmškem Izvirnika K. Maja pa je Zakaj pa zapuščaš moža?" "Šiloma me je vzel s seboj, ko Je sel za svojim poglavarjem rža* Zvito kačo. Nisem se rada ločila od doma, starše imam doma ji (in brate, nazaj si želim k njim." "Tvoj mož ni dober s teboj ?'' Hudoben človek je sovražim "Dobro! Dali ti bomo toliko, doff a boš izhajala spotoma, ne bo 3kr j1 treba beračiti, lahko si kupiš, far potrebuješ." Segel sem v žep in ji dal, ko-■V sem mogel. Emery je dal Desetkrat več, Winnetou Popožil nugget pred njo. Jsa presenečena je bila. Senores, hvala vam! Smrt J je čakala v naši hiši, pa ste s-'I™ temu usmiljeni,z menoj, riui^ako sem vesela, da se vam ni bal "le zgodilo!" Kja pa so prav za prav na-rfavali?" sem jo vprašaL bij imož vas Je čakal in zva" v hišo. Spali bi naj pri nas, n°ci bi prišli Yume in vas ubili." pa si je izmislil načrt?" in T belokožca> ki sta oče in B ' a J Prvo je prišel sin z belo tartv*°' Prepričan J'e bil> da ste »0 ,VI'. nJim pa je prišel nje- °ce in pripovedoval, da ste klal Za Petami in da za" jf ali "njeg°Vega brata in ga oro. 'Tako —f> To ji-ai ^ s lažJ0 si Je poma-C ari Melton -! Mi da bi PV Um°rili brata Harry j a —. ''Da?nsk° zloben je bil. .fQVo a'' je pritrdila žena. "Preti v Je> da sva morala iJifrcti lla,'llu;,šein dežju vam na. 1io I VaS Čak'ati in zvabiti v hi" 'Ko- ' Jevniv- Sta odJezdila z vsemi bo-^ ki so v pueblu." nisi mogla posvariti?" jiifi,- ' ^aj nisem vedela, kaki JUQ]Q cf T) lova] d lokožec je pripove-la st' da ste zločinci in roparji, p e Prišli morit in ubijat. vidim govoril re lp >di iel« rOK ill t« la i j( gel iaj naj edf ZAROKA MOJE SESTRE v pueblo o vašem ,pvcri da ni res. Prijazno 2 menoj —. Tako ne Poka naj .i" i* me0-" In " vedela, kako, vam "Lahk SV°j0 hvaležnost " ^Vale-- nam izkažeš svojo ,tf°j^ilat!/r0Sil1 te b0m° Za ' Pov v nam vse po resni" !žna t si nam biLa obil° hva" 0č: 111 Še več ti bomo dali." "I So se ji zasvetile. bon/ Vprašaj, senor! Vse ti pedala, kar vem. ti i °Je oko je dobro, zaupam Cl lež le, (To v°i mož Puebla. mi je sinoči popisal •jJe sicer nisi- kaj i ali ttiffi' J* Ulhk0 nam P°VeŠ' 4i "N- Je ^ovoril resnico." ' Vas nalagal. Belokožec, ki Daj lavij0 05e> mu je naročii, «Tajn Pove resnico." Cte bjlsto je bil prvi del načrta. di'Uo-' 116 UsPel» bi vas zvabili v Past." Poznaš tisto past VSi Vali °Znartl jo. Vsi jo poznamo, sm0 si želeli, da bi se rnašče- nad vami radi haciende del ,,(Jyo 'Na - m radi Almadena." H am boš povedala, kaka past "iT* " bit; .°m' Mož bi vas moral zva- hiši da bi Zato K če bi Yumam ne vas ubili v naši Puebj Vam je moral tudi Po resnici popisati." de^1,,11®® treba vabiti, sami poj-"I He p^ublJeni bi bili, če bi vas Pa vse vam bom ^dak. tukaj ni uspelo, so Vsi naši ljudje k pueblu da ^0 Pustili zelo razločno sled, v (j0j, zlahka najdete. Sled gre i-eko . reke Flu j o bianco, črez Soj- Z11 ob njenem bregu navz-k0 mesta, kjer se dolina ta-jezdp^1' da je komaj za enega Ca Prostora ob bregu. Na Nili !Hodo obeh straneh so strme stene, po katerih noben človek ne more priplezati. In tam vas mislijo zgrabiti. Polovica Yumov vas bo čakala v soteski, druga polovica pa se je skrila spotoma v zasedi. Pustili vas bodo mimo in šli za vami. Prišli bodete med dva ognja." "Lep načrt! Ožina, ki nas prisili, da moramo jezditi v nizu, na desni in levi navpične stene, pred nami in za nami pa sovražnik —!" "Tako je, senor! Stari si je izmislil načrt." "Kakor rečeno, ni slab načrt! Pa pogreški so v njem in če bi nas tudi ne bila posvarila, bi ne bili šli tistim ljudem slepo v past. Tisti stari belokožec nas ne bo prevaril! In če nas misli prevariti, mora drugače začeti, ne pa tako po otročje. Prvi poskus mu ni uspel, čeprav nas nihče ni posvaril, drugi mu bo še manj uspel! Polovica vaših ljudi bi nas torej čakala v zasedi in nas pustila mimo, druga polovica pa bi jezdila dalje in bi nas čakala pri pueblu?" "Da, senor!" "In še zelo razločno sled bi nam pustili —? Moja sestra mi naj verjame, da nismo slepi! Videli bi sled, prešteli bi vtiske in koj opazili, da jih sredi pota polovica manjka. Ker po zraku niso mogli odjezditi, bi poiskali njihovo sled in zaslutili, kaj nameravajo. Razja-hali bi, se splazili k zasedi in Yume postrelili." "Pa druga polovica vas čaka v soteski —!" "V sotesko bi najbrž vobče ne šli. In če bi tudi šli, bi ne imeli sovražnika za hrbtom, ampak pred seboj. Soteska je c^ka, praviš, le za enega jezdeca je prostora v njej. Tudi Yume bi torej stali v nizu, le prednji bi nam bil nevaren. In najbrž bi od njih nobeden ne ostal živ, da bi preštel padle tovariše." Prestrašila se je. Proseče je vzkliknila: "Senor, tega ne storite! Vse življenje bi si očitala, da sem izdala v smrt svoje ljudi! Rajši samo sebe pogubim." "Ne boj se! Nismo sovražniki Yumov. Tudi tistikrat pod Almadenom smo sklenili mir z njimi, čeprav so bili popolnoma v naših rokah. Tudi topot bomo ravnali z njimi kakor s prijatelji, Yume nas nič ne brigajo, le tista dva belokožca moramo dobiti, velika zločinca sta. Tista dva pa vas nič ne brigata. Z zvijačo ju bomo dobili v pest in brez boja, Yumam pa kolikor mogoče prizanašali. Zato nam lahko vse poveš!" Olajšana si je oddahnila. "Kaj bi še rad zvedel, senor _?» "Povej, ali je tista soteska edina pot k pueblu?" "Edina je." "Po stenah, praviš, se ne da priti iz soteske ali v njo?" "Ne." "In pueblo sam ne leži ob reki?" "Ne. V okrogli kotlini ob njenem levem bregu. Po skalni ožini se pride od reke k pueblu." v i "Ali se da morebiti priti po j stenah kotline, ki v njej stoji ' pueblo?" "Tudi ne. Stene so navpične kakor zidi tele hiše. Ce želiš, ti lahko pokažem kotlino in pueblo." "Kedaj ?" "Koj sedajle. Reka Flujo bianco teče po globokem cano-nu, tudi kotlina puebla je globoko zarezana v ravnino. Peljala vas bom na rob kotline in vam pokazala naselbino." "Dobro! Pokaži nam pot!" (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje z 2 strani) poljubila in dejala: "To je najina dobra Matilda." Potem sem slišal, kako so govorili o Handschlagu. Papa je dejal, da bo tega bedaka že poučil o vsem, toda šele po svatbi, da ne bo ušel ali pa se kako drugače izmazal. Neumen je, toda dober uradnik, ki mu je službena dolžnost sveta. "Če te bo le vzel," je dejala mama. "To mu bom kot njegov šef ukazal," je dejal papa, "in mu vse povedal." Ko je gospod Handschlag naslednji dan prišel, se je vedel sila bojazljivo in neprestano gledal Matildo. Matildi so prej dejali, naj dosti z njim govori in da naj se ves čas smeje. Ona je ubogala in on je neprestano tiho govoril: "Da, milostiva gospodična." Potem so prinesli vino, napravil je po-žirek in dejal: "Z dovoljenjem, gospod šef," nato pa pričel govoriti o uradnih izpričevalih. Tisti dan niso nič več govorili o njem. Naslednji dan je papa dejal v sobi (msilil je, da ga ne slišim): "Danes pride moj uradnik pirosit za tvojo roko, Matilda, deni si rožo v lase!" Služkinja je šla po eno in mama se je jezila, ker. je dala zanjo trideset krajcarjev, ko bi pa vendar zadostovala tudi taka za petnajst. Potem so Matildo parfumirali. S parfumom, ki je še ostal, sem pobelil našega psa. Gospod Handschlag je prišel v črni obleki in belih rokavicah. Bil je še bolj bled in suh ko včeraj. Komaj je sedel, je že spet pričel govoriti o izpričevalih. Mati mu je natočila tri kozarčke likerja. Ko mu je točila četrtega, je dejal: "Dovolj bo, milostiva," in papanu je dejal: "Rad bi govoril z vami o neki privatni stvari, gospod .špf„" Papa mi je s prstom pokazal vrata, potem je šla mama k Matildi, ki je zehala v sosedni sobi, in dejala: "Ta cepec se pa dolgo obotavlja z ženitvijo!" Mama je Matildo še enkrat pobelila s pudrom in potem je bilo slišati pa-pana, ki je vpil: "Matilda!" Stopil sem k vratom in sem slišal, kako je papa dejal: "Draga Matilda, gospod Handschlag je prosil pravkar za tvojo roko. Jaz nimam nič proti temu, toda glavni faktor si ti. Kaj praviš k temu?" Slišal sem, kako je Matilda jokala in dejala: "Da, da!" Nato sem slišal vzklik: "Mama!" Mama je pritekla zraven in dejala: "Draga otroka, saj sem vedela, da spadata skupaj!" Potem so poklicali: "Pepček!" Prišel sem in dejali so mi, da bo gospod Handschlag vzel Matildo. Mama me je vprašala, če ga bom imel rad. Jaz nisem mogel reči, da ne. Zgrabil me je in poljubil: "Pepček gospoda šefa." Od tedaj je zmerom dejal papanu: "Kakor ukažete, gospod šef in papa," in mami: "Poljubljam roko, milostiva gospa in mama!" Ko je odhajal, je dal služkinji v predsobju goldinar in potem še meni krono, rekoč: "Naj jo ima Pepček gospoda šefa!" Naslednji dan je gospod Handschlag prinesel prstan in ko so postavili vino na mizo, je dvignil kozarec in dejal: "Na zdravje najinega srečnega zakona, z dqvoljenjem, gospod šef in papa in milostiva gospa in mama !" "Bodita srečna, otroka!" je dejala mama in pričela jokati. Ko ga je pozneje Matilda spremila v predsobje, sq me spodili iz sobe in mama je dejala papanu: "Z Matildo se bo v novembru zgodilo, kar se ima zgoditi, to je, čez dva meseca." ''Čez en mesec bo svatba," je nato dejal papa, "in šele potem mu bomo dali ukaz, da. . ." Potem se je Matilda vrnila in dejahi, da je bedak hotel imeti poljub od nje. "To je pa že preveč!" je dejala mama. "Toda on je vesten uradnik," je odgovoril papa. (B. Z.) -o--j Danes je krog 7,500,000 oseb-' nih avtov opremljenih z radijem j dočim jih je bilo v letu 1929 samo 8,000. MALI OGLASI ženska dlobi stalno delo pri slovenski družini brez otrok. Lahko ostane čez noč. Odpravljala bi splošno hišno in gospodinjsko delo. Plača po dogovoru. Zglasi se naj na naslov 434 E. 157. St. (14) Dve sobi v najem Oddaste se 2 sobi v najem, z gorkoto. Vprašajte na 1449 E. 172. St. (12) Trgovina naprodaj Proda se konfekcijska trgovina z stanovanjem; jako zmerna cena. Nahaja se blizu cerkve in šole. Pokličite Liberty 9370. (14) MANHATTAN SHIRTS & PAJAMAS POSEBNA RAZPRODAJA prej prej prej prej prej prej prej DO SOBOTE 17. JANUARJA $2.00—sedaj 3 2.25—sedaj 2,50—sedaj 2.95—sedaj 3.00—sedaj 3.50—sedaj 1.65 1.85 1.95 2.25 2.25 2.85 2.85 3.95—sedaj FRANK BELAJ 6205 St. Clair Avenue Beauty parlor naprodaj Proda se Beauty parlor, v dobri okolici, moderna oprema, jako zmerna cena. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (15) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 5 sob, spodaj. Vprašajte na 1010 E. 70. St., zgorej. (12) Soba se odda Odda se opremljena soba za enega moškega, blizu St. Clair Ave. Vprašajte na 1025 E. 71. St. EN 0654. (Jan. 13, 15, 17) East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vaSega avtomobila. Delo točno in dobro. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEumore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo važ avto in prebarvamo, da bo kot nov..' Popravljamo body in fenderje. Welding! J. PQZNIK — M. ŽELODEC . GLenville 3830. War Needs Money—YOURS! This war calls for every ounce of energy, every dime and dollar we can muster for ships—and planes—and guns. Hit the enemy with a $25 Bond. Hurt him with a $50 Bond. Help to blow him sky-high with a $100 or $1,000 Bond. Don't delay — every hour counts. Buy United States Defense Bonds and Stamps TODAY. V PETEK: ribja pečenka V SOBOTO: guljaž in polenta s kislim zeljem. Serviramo od 6 naprej. Vedno fina godba. Slovenski dom 15810 Holmes Ave. (Thursday x) Peči poceni Rabljene kuhinjske peči na plin v dobrem stanju od $5 naprej. Oglejte si jih pri Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. (Jan. 9, 13, 15, 20) VABILO NA srnjakovo večerjo V SOBOTO 17. JANUARJA, 1942 Hecker Tavern 1194 E. 71 St. vogal Hecker Ave. F. Hribar J. Sustarsic POSTREGLI BOMO VSEM GOSTOM PRAV DOBRO Postregli bomo tudi z dobrim pivom, vinom in žganjem. Priporočeva se vsem našim prijateljem in znancem za obilen obisk. illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll"'-Vabilo na sejo _ Tem potom se vabi vse delničarje(ke) Slovenskega društvenega doma da se udeležite delničarske seje, katera se vrši v nedeljo EE 18. januarja ob dveh popoldne v Slovenskem društvenem EE domu na Rechar Ave. Vabi se tudi vse društvene zastop- EE nike, da se te seje prav gotovo udeleže. VABI D1REKTOR1J == Okrepčilo med delom Zaposleni ljudje vsepovsod se obrnejo-k okrepčilu Coca-Cola kar iz steklenice, ne da bi se obrnili od dela. Vzame samo kratko minuto . . . minuta, ki pomeni velik počitek. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 i C Vedno VROČA VODA toda manj plina Odgovor je podkurjen plinski avtomatični vodni grelec. Užge se sam in se privije. Prihrani na plinu. In vendar je vroča voda vedno tam, podnevi ali ponoči. Najvažnejša potreba za zdravje in udob- » nost vaše družine. THE EAST OHIO GAS COMPANY V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA FRANK KMET ki ga je Bog poklical k sebi dne 15. januarja, 1939 Tri leta v hladnem grobu, soprog in oče dragi že počiva, in ne prošnje mile, ne solze ga iz tega spanja ne zbude. Večni Bog Ti daj plačilo, storil vse najbolje si za nas. Naš spomin naj bo darilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: THERESA KMET, soproga in HČERE. Cleveland, O., 15. januarja, 1942. rs Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina" * * * * Za las je manjkalo ROMAN * * * * "To je neznosna agonija," je markiza neprestano ponavljala. Diana se je nekega popoldneva nahajala sama v svoji sobi, ko se ji je zazdelo, da sliši v veži Mechinetov glas. Takoj ,je šla iz sobe in v resnici dobila sodnega pisarja. "Ah!" vzklikne, "zaslišanje je gotovo!" Dobro je vedela, da se Mechinet ne bi drznil v njih hišo kar tako očitno, razven da je bil poslan po uradni zadevi. "Da, imate prav, gospodična!" odvrne pošteni mož, "sodnik Gal-pin sam mi je naročil, da vam prinesem to pismo." Diana vzame notico, jo prečita z enim samim pogledom, pozabi na vse drugo in skoro pijana od veselja in radosti, hiti k svojemu staremu očetu in gospodu Folgatu, obenem pa pokliče strežnika, kateremu naroči, da takoj pozove gospoda Magloire. Ni še minula ura, ko je prišel odlični odvetnik iz Sauveterra v hišo. Ko so mu pokazali pismo Jacquesa, je dejal nekam začudeno : "Obljubil sem svojo pomoč gospodu Boiscoranu in gotovo jo bo tudi dobil. Jutri zjutraj bom v zaporih, kakor hitro se odprejo vrata, nakar vam naznanim, kakšen uspeh sem dosegel s svojim pogovorom." Magloire ni hotel ničesar dru-zega povedati. Očividno je bilo, da ni bil prepričan o nedolžnosti svojega klienta. Kakor hitro je zapustil sobo, je gospod Chan-dore vzkliknil: "Jacques mora biti blazen, če zaupa svojo obrambo možu, ki dvomi o njem." "Gospod Magloire je poštenjak, ata," reče Diana. "Ako bi on bil mnenja, da bi škodoval Jacquesu, tedaj bi se takoj odpovedal zagovorništvu." Da, resnici gospod Magloire je bil mož poštenjak, prav dostopen nežnim sentimentom. Zelo ga je bolelo, ko je moral iti, da vidi jetnika, ki je bil obdol-žen tako grozovitega zločina, in to po njegovem mnenju po pravici obdolžen — mož, ki je bil njegov prijatelj, in katerega je še vedno ljubil kljub preteklim dogodkom. One noči ni mogel zatisniti očesa. Vsi so mu čitali bojazen na njegovem obrazu, ko je drugega jutra korakal proti zaporom. Blankin, jetniški oskrbnik, ga je že pričakoval in vzkliknil: "Ah, gospod, požurite se! Obtoženca bo sicer pogoltnila ne-potrpežljivost." Srce je močno bilo gospodu Magloire, ko je polagoma stopal po stopnicah navzgor. Na vrhu stopnic zavije po ozkem hodniku. Blangin mu odpre ena \v,-med vrat. Magloire se je nahaja) v celici Boiscorana. "Končino ste vendar prišli!" vzklikne nesrečni mož, ki objame starega odvetnika in prijatelja. "Končno vendar zrem poleg sebe pošteno lice in lahko pri-mem za zvesto desnico. Ah, trpel sem strašno, neznosno in čudim se, ker nisem obupal ali zblaznel. Toda sedaj ste pri meni, ob moji strani, in čutim se varnega." Odvetnik ni mogel ziniti besede. Groza ga je prevzela, ko je opazil sledove obupa in žalosti, vklesane v lice plemenitega in razumnega prijatelja. "Ubogi Jacques!" končno za-mrmra. Jacques ga je napačno razumel ; umaknil se je prav do konca zida celice in vzkliknil: "Torej vi ne mislite, da sem kriv?" Znak nepopisne žalosti se pokaže na obrazu Jacquesa. "Ali je res," vpraša s krčevi-, tim nasmehom, "da je obtožba proti meni tako prepričevalna, da je prepričala celo moje najboljše prijatelje? Gorje! Zakaj nisem govoril že takoj prvi dan ? Moja čast! — Prazno domnevanje! In kakor sem žrtev nesramne zarote, pa vseeno ne bi govoril, ako bi se šlo samo za moje življenje. Toda gre se za mojo čast, za čast Diane, za čast vseh Boiscoranov. Govoril bom. Vam, gospod Magloire bo razo-deta vsa resnica: v eni sami besedi boste dognali mojo nedolžnost." In ko se oprime desnice odvetnika Magloire, jo skoro bolestno stisne in reče s kripavim glasom: "Bil sem ljubimec grofice Cla-udieuse!" XIII Ako ne bi bil tako potrt, bi bil sedaj Jacques Boiscoran prepričan, kako pametno je ukrenil, ko je izbral za zagovornika tako odličnega moža v Sauveterre. Tujec kot je bil gospod Folgat, bi ga na primer molče poslušal. V gospodu Magloire pa je videl, kar je čutila vsa pokrajina. In gospod Magloire, ko je slišal njegova izjavo, da je bila grofi-nja Claudieuse Jacquesova ljubica, je nevoljno pogledal in vzkliknil: "Nemogoče je!" In Jacques ni bil začuden. Saj je bil prvi, ki je izjavil, da mu ne bodo verjeli, ako bi začel govoriti. Baš to ga je toliko časa zadrževalo, da ni prekinil svojega molčanja. "Nemogoče je, da, vem," reče. "Pa vendar je bilo tako!" "Podajte dokaze!" reče Magloire. "Dokazov nimam." Melanholija in simpatičnost, katero je slavni odvetnik dose-daj kazal, je mahoma zginila. Skoro kruto zre na jetnika. V njegovih očeh ste lahko brali začudenje in nevoljo. "So stvari," reče, "katerih se lahko vse mogoče zatrjuje, ako nima človek dokazov. Premislite "Položaj, v katerem se nahajam, me sili, da povem vse." "Toda zakaj ste toliko časa odlašali?" "Pričakoval sem, da mi bo prihranjena tako strašna nemotenost." "In na koga ste upali?" "Na grofinjo." Obraz gospoda Magloire je vedno bolj temnel. Mene še niso dostikrat obtožili strankarstva," reče odvetnik. "Grof Claudieuse je mogoče edini nasprotnik, ki ga imam v tem okraju, toda je silen, ne- izprosen sovražnik. Da prepreči mojo izvolitev v parlament in da prepreči, da ne bi dobil dovolj glasov, se je posluževal dejanj, ki niso vredna gentle-mana. Toda da povem resnično, sem na grofico zrl vedno kot nad vzvišeno, najbolj čisto in plemenito žensko, soprogo in mater." Grenak smeh se pojavi na ustnicah Jacquesa. "Toda kljub temu sem bil njen ljubimec," reče. "Kdaj in kako? Grof in ja je živela v Valpinsonu, vi ste se pa nahajali v Parizu." "Toda grofinja je prišla vsako leto v Pariz in je mesec september preživela v glavnem mestu. In včasih sem tudi jaz se oglasil v Boiscoranu." "Čudno se mi zdi, da nikdar nihče niti sumil ni o enakih intrigah?" "Bila sva vedno zelo previdna." "In nihče ni kdaj kaj sumil?" "Nihče." Končno je postal Jacques ne-potrpežljiv radi nastopa, katerega je zavzel Magloire. Pozabil je na vsa sumničenja, katerim bo izpostavljen, kadar bo spregovoril odločilno besedo. "Zakaj me vprašujete o vseh teh stvareh?" reče končno. "Najbrž mi ne verjamete. Dobro, naj bo! Toda dajte, da vas bom vsaj skušal prepričati. Ali ste pripravljeni me poslušati?" Magloire potegne k sebi stol in reče:' 1—Oglasil se je—imperial je spočetka prišel k veliki "bandi" žganj na pohleven način—ampak bilo je jasno, da se ga bo kmalu slišalo. Kajti posedal je duh, mehkobo in okus, kar je dajalo veščakom povod reči: "Imeniten!" 2—Pritisnil je močneje! Glas IM" PERIALA je šel od države do države in povsod je bil pozdravljen. Njegova dobrina je bila novica prvega reda. IMPERIAL je začel nadkriljevati druga žganja. 3—Prekosil je vse! d™«58 je IMPERIAL najhitreje se šireče žganje—žganje, ko je na čelu "bande." Poskusite zakaj! Zahtevajte IMPERIAL v vaši gostilni —ali vzemite domov steklenico :ia poizkušnjo. Poskusi, kakšno jp dobro žganje, brati Pokusite, zakaj jc to žganje tako priljubljeno! $1.24 PINT Code No. m gwKtae /k****?, 2137-C I $2.40 QUART Code No. 2137-A NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnimi in globoko potrtimi srci naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bog poklical k sebi in izgubili smo za vedno ljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in mater Mary Pižem ROJENA BOSTJANČIČ ki je vedno v božjo voljo vdana previdena s svetimi zakramenti po kratki bolezni nanagloma zatisnila svoje mile oči in za vedno v Bogu zaspala dne 13. decembra 1941. Doma je bila iz Meniške vasi fara Toplice pri Novem mestu. Po spremstvu iz pogrebne kapele in opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku dne 17. decembra 1941 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo globoko hvaležni prisrčno zahvaliti Msgr. Rt. Rev. B-J. Ponikvarju za podeljene svete zakramente in za opravljeno slovesno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Matija Jagru in Rev. Max Sodji za asistenco pri sv. maši- Prisrčna hvala sledečim duhovnikom, ki so se tako lepo spomnili pokojne, J° obiskovali in prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, opravili molitve za njo, bili navzoči pri sveti maši, se udeležili pogreba in nam bili v tolažbo, in sicer: Rt. Rev. B. J. Ponikvar, Rev. Andrew Andrey, Rev. Max Sodja, Rev. Louis Baznik, Rev. Julius Slapšak, Rev. Matija Jager, Rev. Francis Baraga, Rev. Joseph Čelesnik in Rev. Bernard Ambrožič. Iskreno se želimo zahvaliti Mr. in Mrs. Frank Drobnic, Sr., Mr. Joseph Champa, Mrs. Rose Verbic iz Luther Ave., ki s0 nam bili v prvo pomoč in tolažbo v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih in vsem drugim, ki so nam kaj dobrega storili, kakor tudi vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Našo prisrčno zahvalo naj prejmejo vsi, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto s krasnimi venci v blag spomin pokojni, in sicer: Mr. in Mrs. Frank Bostjančic, Glencoe, O., Nieces and Nephews, Joan, Dorothy in Bobby Pizem, Miss Marie Be-nevol, Mr. in Mrs. Charles Benevol, Jean in John Hrovat, Mr. in Mrs. Albin Maver, Joe in Hattie Champa, E. 67 St., Mrs. Lucille Baznik in družina, Mrs. Caroline Modic in družina, Richman Girls Shop 7, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Mr. Cyril Maver in hčere, Mr. John O. McWilliams, Frank Deželan, Jr., Park Drop Forge Co., Local 776, Pitney Glass Co., Bridge Garage, društvo Carniola Hive št. 493 T. M., Spech bratje, General Electric Shift A, The Boys and Girls From Mo-die's E. 62nd St. and St. Clair Ave. Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše, namreč: Mrs. Josephine Avsec, Mr. in Mrs. John Avsec, Mrs. Jo-zefa Avsec, Addison Rd., Lake Shore Post 273 American Legion, družina Belle, Metta Ave., Mrs. Lucija Baznik, Mr. in Mrs. Edward Baznik, družina Lawrence Bandi, Mrs. Bolko, Mr. in Mrs. Edward Bell, Mrs. Frances Baraga, E. 62nd St., Mrs. Mary Bee jan, Bedford, O., Mr. in Mrs. J. Blatnik, Frank in Olga Champ, Mr-in Mrs. Frank Champa, Mrs. Cimperman, E. 55 St., Mr. in Mrs. Mike Drensek, Deželan in Zigman družine, Tony Dragman in družina, Mr, in Mrs. Martin Dulc, Mr. in Mrs. Frank Drobnic, Jr., Mrs. Dejak, Mr. in Mrs. Frank Drobnic, Sr., Mr* Mathew Dulc, Mrs. Julia Debevec, Mr. in Mrs. Anton Erjavec, Mr. in Mrs. A. J-Fortuna družina, Mr. in Mrs. J. Gornik, Giddings Rd., Mr. in Mrs. Gorski, Rath-burn Ave., Mr. Frank Gornik in družina, Gorencic družina, Mr. in Mrs. A. Gre-gorac, Mrs. Gornik in družina, E. 77 St., Horvath družina, W. 59 St., Mr. John Hrovat, Edna Ave., Mr. in Mrs. John Hrovat, Jr., Mrs. Mary Hrastar, Prosser Ave., Mr. in Mrs. Edward Jerman, Jancsurak družina, Bedford, O., Mr. in Mrs. Geo. Jasko, Korenchan družina. Josie Krajc, Mr. in Mrs. Anton Koren, Mrs. Sophie Kesko, Miss Caroline Kasic, Miss Julia Kozard, E. 67 St., Josephine KoIenc< E. 63 St., Mrs. Frances Kosir, Mrs. Theresa Kostainsek, Miss Mary Kasic, Mr. »n Mrs. Leo Kavy C. H., Mrs. Stanley F. Kromar, Mrs. Mary Knapp, Kolar družina, E. 61 St., družina Leban, Mr. in Mrs. Albert Legan, Carry Ave., Mrs. U. Lega" in družina, Carry Ave., Legan družina, Spilker Ave., Mr. in Mrs. Charles Levee, Mary Lesjak, družina Modic, E. 67 St., Albin Modic, Mrs. Caroline Modic, Mrs. Modic, Mr. in Mrs. Frank Mervar, Mr. in Mrs. Don Minute, Mr. Frank Malnar in Mrs. Angela Zeleznik, Mr. in Mrs. Wesley A. Mickovic, Mr. Joseph Merhar, E-63 St., Mrs. Mišmaš, Miss Josephine Mohorcic, E. 61 St., družina Maver, Mrs. Macek, Mrs. Pauline Mauser, Mrs. Mary Marolt, Holmes Avie., Mrs. Masaveg, M«"-in Mrs. J. Merzlikar, Jennie Mlakar, društvo sv. Neže št. 139 C. K. of O., Jennie Ofcerstar, družina Orazem, družina Rudolph Otonicar, Mrs. Mary Oblak, Mrs. L. Piks, Mr. in Mrs. John Pizem, Mr. in Mrs. Frank Perme, Mr. in Mrs. E. Post i" sin, Mrs. Marjana Puc, E. 64 St., Mr. John Polz, Ann Snyder, E. 63 St., Mr. in Mrs. Fred Strnisha, Mr. in Mrs. Sirocinski, E. 67 St., Alojzija Strazisar, Mrs. Frances Svet, Mrs. Simoncic, E. 63 St., Mrs. Roje Šimenc, Mrs. Stefancic, E. 64 St., Mr. in Mrs. Charles Scufca, Mr. Martin Svete, Sr., Samsa družina, Mrs. Skan-der, Mary Svete, Mr. in Mrs. John Strog in, Mrs. Pauline Stampfel, Mr. in Mrs. R-Santorie, Mrs. Ann Scufca, Mr. in Mrs. R. Sayovec, Mrs. Mary Steklasa, E. 64 St., Mr. in Mrs. R. Scheel, Hecker Ave., Mr. in Mrs. M. Skerbec, Richman Girls Shop 3, Mr. in Mrs. Fred Tomasic, Lorain, O., Misses Mary in Frances Russ, Mr. in Mrs. Anton Vidervol, E. 43 St., Mrs. Verbic in hči, Wenzel družina, E. 62 St., Mr-in Mrs. John Wolf in družina, Mrs. Zorc, Mr. in Mrs. Martin Zugel, Carl Ave., Mrs. Zupančič, E. 73 St., Miss Josephine Zaje, E. 77 St., Ženska Marijina družba fare sv. Vida. Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu, in sicer: Mr. VictorPlahuta, Rittman, O., Mr. Jos. Champa, Mr. Eugene March, Mr. N. Post, Mr. Frank Kaplan, E. 62 St., Mr. Ernie Mo-d:.c, Mr. Peter Mikulin, E. 77 St., Mr. John Spech, Mr. Stan Zurga, Welmore Ave. Nadalje se želimo posebno lepo zahvaliti članicam Marijine družbe za žene, Oltarnega društva fare sv. Vida, društva sv. Neže št. 139 C. K. of O., in društva Carniola Hive št. 493 T. M., ki so se udeležile skupne molitve ob krsti pokojne in jo tako lepo spremile do groba. Posebno iskrena zahvala naj velja Mr. Frank Kaplan, Mr. Andrew Modic, Mr. Jos. Merhar, Mr. Mix Modic, Mr. Babe Kaplan in Mr. Pete Mikulin, ki so nosili krsto ter jo spremili in položili k večnemu počitku. Iskreno se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Če se je slučajno pomotoma kakšno ime prezrlo, prosimo oproščen ja ter se jim želimo ravno tako prisrčno zahvaliti. ( Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in draga mati, žalostna so naša srca, ker Tebe ni več med nami. Ko smo ob krsti zbrani zadnjič gledali Tvoj mili obraz, nas je tolažila edino misel, da se je dokončalo Tvoje težko zemeljsko trpljenje in legla si utrujena k zasluženem vlečnem počitku. V ljubezni in hvaležnosti Te bomo ohranili vedno v sladkem spominu in pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti on sedaj obilno poplača ter Ti podeli večni mir in nebeška luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: JOSEPH PIŽEM, soprog ANTON, JOHN in MICHAEL, sinovi MARY por. Benevol, ANNA por. Maver in FRANCES Pižem, hčere JEAN, MARIE, JOAN, DOROTHY in BOBBY^ vmukinje in vnuk CHARLES in ALBIN, zeta FRANCES, sinaha V Glencoe, Ohio, zapušča pa žalujočega brata FRANK BOSTJANČIČA. Cleveland, Ohio, 15. januarja 1942.