TERMINOLOGIJA – IZBOR STROKOVNE LEKSIKE IN VPRAŠANJE (TERMINOLOŠKIH) OZNAČEVALCEV DOI 10.57589/srl.v70i4.4087 UDK 811.133.1'374:001.4:61 Gašper Tonin Ljubljana toningasper@gmail.com ANALIZA ZNOTRAJ MEDICINE NEUSTALJENEGA SPECIALIZIRANEGA IZRAZJA V SPLOŠNEM RAZLAGALNEM SLOVARJU V prispevku smo se osredotočili na specializirano leksiko, ki se je pojavila ob terminolo- škem kvalifikatorju med. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2.0 (SSKJ2), v Slovenskem medicinskem slovarju (SMS) pa njene terminološke vzporednice oz. ustreznega strokovnega izraza ni. SSKJ2 naj bi namreč s terminološkimi kvalifikatorji nakazal področje, na katerem »termin živi« ali »s katerega prehaja v splošno rabo«. Analizirali smo, zakaj je bil delež spe- cializirane leksike (331 gesel) vključen v SSKJ2, čeprav v medicini ni ustaljen. Ključne besede: specializirana leksika, terminološki kvalifikator, Slovenski medicinski slovar, Slovar slovenskega knjižnega jezika (2.0), terminologija This article focuses on the specialized lexical items that appear with the terminological qualifier med. in the Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of the Slovenian standard language 2.0, SSKJ2) but have no terminological parallels in the Slovenski medicinski slovar (Slovene medical dictionary, SMS). The SSKJ2 is supposed to indicate, by means of termino- logical qualifiers, the specialized field in which “a term lives” or “from which it passes into general use.” We analyzed why a portion of specialized lexical items (331 dictionary entries) was included in the SSKJ2 even though the terms included are not established in the field of medicine. Keywords: specialized lexis, terminological qualifier, Slovene medical dictionary, Dictionary of the Slovenian standard language (2nd edition), terminology Uvod V prispevku poskušamo kvantitativno opredeliti in analizirati zastopanost spe- cializirane leksike s področja medicine v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2.0 (SSKJ2), obenem pa pokazati tudi njeno zastopanost v temeljnem medicinskem terminološkem slovarju, Slovenskem medicinskem slovarju (SMS). Pri tem se bomo osredotočili predvsem na specializirano leksiko, ki se je pojavila v SSKJ2, v SMS pa njene nedeterminologizirane oblike ni. Pri obravnavi razmerja med terminografijo in Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december628 leksikografijo upoštevamo dunajsko terminološko šolo, ki ju obravnava kot dve ločeni avtonomni področji (Žagar Karer 2011: 13–15; Žagar Karer, Ledinek 2021). Pred prikazom metodologije in rezultatov raziskave smo opredelili nekaj osnovnih pojmov in razlik med terminološkim (SMS) in splošnim razlagalnim (SSKJ2) slovarjem na ravni posameznega gesla. 2 Razmerje med terminološkim in splošnim razlagalnim slovarjem Kakšni podatki bodo na voljo v slovarju, je odvisno predvsem od njegovega na- mena, ki je neposredno povezan z uporabnikom slovarja. Terminološki slovarji so tako namenjeni strokovnjakom in študentom področja, redkeje po njih brskajo drugi uporabniki. Po drugi strani se strokovnjaki pri svojem delu ne bodo zanašali na splošni razlagalni slovar, ki je namenjen predvsem širši javnosti (Žagar Karer 2016: 109). V splošnem razlagalnem slovarju se znotraj terminološkega gnezda pojavljajo leksemi, ki jih njihove izvorne stroke obravnavajo kot termine, s širšo rabo v nestrokovnih besedilih pa sta se determinologizirali tako njihova izrazna kot pomenska podoba (Žagar Karer, Ledinek 2021: 41–60; Žele 2009: 125–39, 2004: 77–93; Vidovič Muha 2013: 126–30). Procesu determinologizacije je podvržena tudi medicinska terminologija, del njenega determinologiziranega izrazja pa je vključen v splošni razlagalni slovar (Tonin 2021: 98–102, 2022: 213–14; Žagar 2005: 38–39). 2.1 Struktura gesla v splošnem razlagalnem in terminološkem slovarju Struktura gesla v terminoloških slovarjih je zaradi nekaterih osnovnih načel ter- minologije (pojmovnega načela, načela enoznačnosti in drugih terminoloških načel) dokaj preprosta. Običajno vsebuje iztočnico (termin), terminološko definicijo, tujeje- zične termine, ki označujejo isti pojem, lahko pa usmeri tudi na prednostni termin. V geslu običajno ni ponazarjalnih zgledov s tipičnimi kolokatorji. Izbira terminologije je odvisna predvsem od terminološkega dogovora, ki je lahko impliciten (izraz se je uveljavil s tem, da se je v stroki ustalil in izrinil druga poimenovanja) ali ekspliciten (dovolj velika skupina strokovnjakov področja se je zbrala in dosegla konsenz glede terminologije svojega področja) (Žagar Karer 2018: 237). Drugače je v splošnem razlagalnem slovarju, kjer je struktura gesel običajno bolj zapletena. Gesla poleg razlage in iztočnice vsebujejo tudi podatke o izrazni podobi le- ksema in njegove slovnične lastnosti, kvalifikatorje, normativna priporočila, etimološke opredelitve, zglede ali tipične skladenjske vzorce. Primera gesel sta prikazana v tabeli 1. 2.2 Slovenski medicinski slovar Najobsežnejši slovenski slovar s področja medicine je SMS, ki predstavlja kolektivno delo učiteljev in sodelavcev Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Slovar vključuje termine, ki jih študent spozna med dodiplomskim in podiplomskim študijem na medicinski 629Gašper Tonin: Analiza znotraj medicine neustaljenega specializiranega izrazja v splošnem razlagalnem slovarju fakulteti. Prispevke zanj v svojem prostem času pripravljajo strokovnjaki, pregledajo in uredijo pa jih uredniki. Objavljen je tudi na portalu Termania (Adamič idr. 2002: VIII–XI). Primer gesla akson v SMS z razlago prvih dveh stalnih besednih zvez: aksón -a m 1. del nevrona, po katerem se širi vzburjenje bodisi proti perikarionu (dendrit) bodisi stran od perikariona (nevrit) sin. živčno vlakno Stalne zveze: rastni konus ~a; Razložene stalne zveze: mielinizirani ~ ki je obdan z mielinsko ovojnico sin. belo živčno vlakno, mielinizirano živčno vlakno; nemielinizirani ~ ki ni obdan z mielinsko ovojnico sin. golo živčno vlakno, nemielinizirano živčno vlakno, sivo živčno vlakno. Geselski članek v SMS vsebuje iztočnico, slovnične lastnosti, podatke o izgovoru, slo- govne kvalifikatorje, terminološko definicijo, sinonime, antonime ter izbor stalnih besednih zvez, ki so lahko razložene kot podgesla znotraj gesla (Adamič idr. 2002: X–XI). 2.3 Slovar slovenskega knjižnega jezika 2.0 V SSKJ2 je bilo vključeno terminološko gradivo, ki je upoštevalo znanje povprečnega posameznika ob koncu srednje šole. Kot so navedli že v Uvodu v SSKJ2, so se pri tem, katera specializirana leksika naj bo vključena v slovar, opirali tudi na to, ali jo podpirata publicistična ali poljudnoznanstvena raba. V slovar so bili torej vključeni termini, ki so bili do določene mere že determinologizirani in so iz specializirane rabe že vsaj deloma prešli v splošno. Podobno ugotavljajo tudi drugi avtorji (Vintar 2017: 411). Gradivo za terminološko gnezdo v SSKJ2 je nastalo na podlagi poljudnoznanstvenih del, srednješolskih učbenikov in slovarjev posameznih strok, pri čemer so uredništvu pomagali tudi terminološki svetovalci (Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša 2014: 2). Gesla v SSKJ2 vključujejo glavo z zaglavjem in razlago s ponazarjalnim gradivom. Poleg tega ga dopolnjujejo gnezda (terminološko in frazeološko), dodane pa so lahko podiztočnice. Pri interpretaciji delov gesla moramo nujno upoštevati različne kvalifikatorje, mdr. tudi ter- minološke. Terminološki kvalifikator se običajno nahaja v terminološkem gnezdu in »kaže področje, na katerem termin živi (aditiv, mikrosporija) ali s katerega prehaja v splošno rabo«. Uvod v SSKJ2 navaja, da so »strokovni izrazi, ki jih ne uporabljajo samo strokovnjaki ali pa so na meji med splošno in strokovno rabo« navadno obravnavani kot del splošne leksike. Uvod pojasnjuje tudi navedbo termina takoj za kvalifikatorjem – gre za izraze, ki imajo v širši rabi pomen, neskladen s strokovno rabo (navedeni termin za kvalifikatorjem naj bi usmeril na izraz, ki je v stroki ustaljen) (SSKJ2 2014: 36). 3 Metodologija Pri analizi smo kot vzorec za splošni razlagalni slovar obravnavali SSKJ2, kot vzorec terminološkega slovarja pa SMS. Zanimalo nas je predvsem, kolikšen delež specializirane leksike s področja medicine (terminološki kvalifikator med.) iz SSKJ2 je zastopan tudi v Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december630 SMS. Poleg tega nas je zanimalo tudi, kakšni so bili razlogi, da so bili izrazi vključeni v SSKJ2 kot specializirana leksika s področja medicine, v SMS pa niso bili navedeni (kar je eden od pokazateljev neustaljenosti rabe). Iz SSKJ2 smo v času od 25. 8. 2022 do 27. 8. 2022 z naprednim brskanjem na portalu Fran.si najprej izluščili vsa gesla, ki so vsebovala kvalifikator med.1 Iskanje je podalo 1877 zadetkov. Vsa gesla s kvalifikatorjem so bila v celoti ročno izpisana. Odločili smo se, da pripravimo seznam iztočnic, čeprav je to lahko predstavljalo tudi me- todološke zaplete. Pri posameznih geslih je v SSKJ2 pogosto ob kvalifikatorju med. navedena le stalna besedna zveza, v kateri iztočnica predstavlja eno od sestavin. Tudi če bi se odločili za iskanje po tej večbesedni zvezi (npr. avtonomno živčevje), drugje, kjer ta ni navedena, pa po iztočnici, to predstavlja metodološko težavo, saj so ponekod navedeni tudi ponazarjalni zgledi, in ne večbesedni termin. Poleg tega je pri nekaterih geslih (predvsem glagolih) napisana tudi podiztočnica (npr. pri iztočnici obložiti je kot podiztočnica naveden glagolski deležnik obložen, za katerega je v terminološkem gnezdu navedeno med. obložen jezik). Iskanje po iztočnicah, za katerega smo se odločili, take primere umesti v skupino, ki bo nato ročno pregledana, neustrezni primeri pa bodo izključeni iz nadaljnje analize. Na sliki 1 je prikazana zasnova raziskave. 1 Vsa gesla, ki se morda dotikajo tudi stroke, ne vsebujejo kvalifikatorja (take so predvsem iztočnice, ki pomenijo stroke ali poklice). V našem vzorcu smo se osredotočili le na tiste lekseme, ki v geslu vsebujejo kvalifikator med., drugih pa v slovarju nismo iskali. Slika 1: Prikaz postopka, s katerim smo pridobili vzorec, ki smo ga nato ročno analizirali. 631Gašper Tonin: Analiza znotraj medicine neustaljenega specializiranega izrazja v splošnem razlagalnem slovarju Vse iztočnice, ki smo jih pridobili z oblikovanjem osnovnega vzorca, smo poskušali poiskati v SMS. Iskanje je bilo izvedeno prek spletnega portala Termania dne 5. 9. 2022. V SMS je bilo vključenih 1537 gesel, 340 gesel pa z iskanjem po SMS nismo našli. Vsa gesla, ki niso bila vključena v SMS, a je bil pri njih vključen kvalifikator med. v SSKJ2, smo nato ročno pregledali in jih razvrstili v za namen prispevka ustvarjene skupine. Pri ročni analizi je lahko prišlo do napak pri razvrščanju v skupine (tudi zato smo pri vsaki navedli nekaj primerov), a so te glede na velikost vzorca zanemarljive. 3.1 Ročni pregled in izločitev stalnih besednih zvez v terminološkem gnezdu, ki se pojavijo v SMS Kot navajamo že v prejšnjem poglavju, se je ob našem pristopu lahko v SMS pojavila tudi stalna besedna zveza, v kateri je bila ena izmed sestavin iztočnica. To možnost prikazujemo na primeru koza → med. črne koze v tabeli 1. Čeprav iztočnic koza ali črne koze v SMS ni, pod geslom koze lahko najdemo stalno besedno zvezo črne koze. Tabela 1: Prikaz gesla v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2.0 (SSKJ2) in Sloven- skem medicinskem slovarju (SMS). Geslo v SSKJ2 Geslo v SMS kôza -e stil. -é ž (ó) 1. manjša domača žival s srpastimi rogovi ♦med. črne koze kužna bolezen s krvavimi mehurčki na koži kôze kôz ž, mn., poljud. črne ~ zelo nalezljiva vročinska bolezen, ki jo povzroča virus variole, poteka z gnojnimi mehurčki po telesu, predvsem na glavi in udih, pojavlja se v dveh oblikah kot variola major z 20- do 50-odstotno smrtnostjo in variola minor z manj kot enoodstotno smrtnostjo (bolezen je izkoreninjena in se od oktobra 1977 ne pojavlja več) sin. osep- nice, variola -e, variola -ae, variola vera; prim. varioloid Vsa ročno pregledana gesla, ki so imela znotraj kvalifikatorja med. navedeno stalno besedno zvezo, smo izpisali. Takih stalnih besednih zvez, ki se torej pojavijo tudi v SMS, a ne kot iztočnice (stalne besedne zveze so v SMS napisane na poseben način, kot je razvidno zgoraj), je bilo 9 (iztočnice v SSKJ2 prikriti → prikrita krvavitev, izzvati → izzvani splav, pridobiti → pridobljena imunost, koza → črne koze, obložiti → ob- ložen jezik, hoteti → hoteni splav, Bangov → Bangova bolezen, Creutzfeldt-Jakobov → Creutzfeldt-Jakobova bolezen, Parkinsonov → Parkinsonova bolezen). Te iztočnice bi tako še lahko šteli v skupino gesel, ki se pojavijo v SMS, zato jih v nadaljevanju nismo posebej obravnavali. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december632 4 Rezultati V SSKJ2 se je tako (z upoštevanjem izločenih 9 gesel s stalnimi besednimi zveza- mi) pojavilo 331 gesel, ki niso bila vključena tudi v SMS. Vsa gesla smo analizirali. Gesla smo glede na lastnosti opisa znotraj kvalifikatorja med. razdelili v več skupin: • gesla, ki vsebujejo razlago (lahko s sopomenko, ponazarjalnim zgledom itd.), • gesla, ki usmerjajo na drugo geslo v slovarju, • gesla s stalno besedno zvezo, v kateri je iztočnica ena od sestavin, • gesla, ki vsebujejo ponazarjalni zgled. Primere v razvrstitvi prikazuje tabela 2. Tabela 2: V tabeli so prikazani različni primeri gesel iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2.0 za ustvarjene skupine. Skupina gesel Primer gesla gesla, ki vsebujejo razlago razteleševáti -újem nedov. (á ȗ) med. preiskovati truplo z rezanjem zaradi ugoto- vitve njegove zgradbe, bolezenskih sprememb: razteleševati trupla gesla, ki usmerjajo na drugo geslo lúičen -čna -o prid. (ú) med. sifilitičen: luični bolniki gesla s stalno besedno zvezo, v kateri je iztočnica ena od sestavin menjati tudi menjáti -am, in ménjati -am dov. (é ̣á é;̣ é)̣ med. menjati glas mutirati gesla, ki vsebujejo ponazarjalni zgled súm -a m (ȗ) med. sum na zlom 4.1 Gesla s stalno besedno zvezo, v kateri je iztočnica ena od sestavin Poleg zgoraj izpisanih stalnih besednih zvez, ki so bile navedene znotraj kvalifi- katorja med. in so se obenem pojavile v SMS (9 gesel), smo odkrili tudi 82 gesel, pri katerih je bila znotraj kvalifikatorja prav tako navedena stalna besedna zveza, a se ta ni pojavila v SMS (nekaj primerov iztočnic iz SSKJ2: menjati → menjati glas, zapreti → zaprta rana, priščeniti → priščenjena kila, učiti → učeča klinika, slušalka → zdrav- niška slušalka, slušalo → zdravniško slušalo, maroga → mrtvaška maroga, krpa → pljučna krpa, koordinirati → koordinirani gibi, vcepljati → vcepljati serum, skalitev → skalitev leče, mavčev → mavčeva obveza, otročniški → otročniška mrzlica, racav → racava hoja, izprati → izprati želodec, račji → račja hoja, bolščati → bolščeči bolnik, len → leno črevo, prirasti → priraščeni jezik). 633Gašper Tonin: Analiza znotraj medicine neustaljenega specializiranega izrazja v splošnem razlagalnem slovarju Stalna besedna zveza je bila znotraj terminološkega kvalifikatorja med. predstavljena različno. Ponekod je bila le navedena, drugje je bilo napisano tudi v zvezi, ali navadno v zvezi z. Primere prikazujemo v tabeli 3. Tabela 3: Prikaz načinov uvajanja stalne besedne zveze v terminološkem gnezdu ob kvalifi- katorju med. Način uvajanja stalne besedne zveze Primer brez uvajanja kŕpa -e ž (ŕ) ♦med. pljučna krpa pljučni reženj uvajanje z navadno v zvezi z grasírati -am nedov. (ȋ) med., navadno v zvezi z bolezen hitro se širiti: bolezen grasira uvajanje z v zvezi zastrélen -lna -o prid. (ȇ)̣ med., v zvezi zastrelna rana rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu 4.1.1 Razlogi, da se stalna besedna zveza oz. iztočnica ne pojavi v Slovenskem medicinskem slovarju Nekateri leksemi se v enem ali več morfemih razlikujejo od ustaljenih. Taki so npr. fotosenzibilna epilepsija (bolj ustaljeno fotosenzitivna), mavčeva obveza (ustaljeno mavčna obveza ali mavčni povoj), parazitarne bolezni (ustaljeno parazitske bolezni), pupilni refleks (ustaljeno pupilarni). Poleg tega se je v SSKJ2 pojavila besednovrstna različica iz sicer pogosto rabljenega korena, ki pa je v rabi skorajda ni (tako tudi ne moremo govoriti o kakršnikoli obliki ustaljenosti). Taki primeri so npr. simptomni kom- pleks, obloženost jezika (je pa v rabi obložen jezik), defektnost (je pa v rabi defekt). Za nekatere lekseme se zdi, da so morda zelo arhaični ali poljudni in se danes v medicini ne uporabljajo (menjavati glas (v pomenu mutirati), notorični pijanec, žebljati kost, iztisnjenje posteljice, kvartalni pijanec, milnični klistir, vcepljati serum, sprimek celic, pljučna krpa, priščenjena kila). Nazadnje pa bi bilo nekaj stalnih besednih zvez po avtorjevem mnenju zaradi pogoste rabe v stroki smiselno vključiti tudi v SMS (take so npr. zastrelna rana, prebolevniški serum, očistiti rano, izpirati želodec, izluščiti bezgavko). 4.2 Gesla, ki usmerjajo na drugo geslo v slovarju Nekatera izmed gesel so v terminološkem gnezdu ob kvalifikatorju med. navedla le drugo geslo, sopomenko. Primer preusmeritve na iztočnico dietetika v terminološkem gnezdu gesla dietologija: dietologíja -e ž (ȋ) med. dietetika: ugotovitve sodobne dietologije Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december634 Takih preusmeritev je bilo v našem proučevanem vzorcu 32. Ob teh primerih smo poskušali v SMS poiskati navedeno sopomensko geslo. Ugotovili smo, da so se sopomen- ska gesla v SMS pojavila pri 27 primerih, pri 5 pa ne (v SMS niso vključene naslednje iztočnice ali njihove sopomenke: perforirati → predreti, prebosti; raztelešanje → razte- leševanje; raztelešati → razteleševati; izpriščiti se → izpustiti se; udničen → protinast). Gesla smo razvrstili glede na to, zakaj najverjetneje niso vključena v SMS. Nekatera izmed njih so bila arhaična (idiotizem, grlovka, luičen, luetik, škrofulozen), druge iztoč- nice pa so uporabile obliko besede, ki se v medicinskem strokovnem jeziku ne uporablja (psihoterapevtičen, sodnozdravniški, deliriozen, kapilarka, protitelesce, otolčenina, udarjenina, imuniteta, oparjenina, ješče → ustaljeno je psihoterapevtski, sodnomedi- cinski, delirantni, kapilara, protitelo, obtolčenina, udarnina, imunost, oparina, ješča). 4.3 Gesla, ki vsebujejo ponazarjalni zgled Nekatera gesla so ob kvalifikatorju med. vsebovala le ponazarjalni zgled. Takih gesel je bilo 32. Precejšen delež teh gesel so predstavljali glagoli v iztočnici ali podiz- točnici (takih gesel je bilo 20), ponazarjalne zglede nekaterih prikazujemo v tabeli 4. Tabela 4: Prikaz ponazarjalnih zgledov v terminološkem gnezdu glagolov. (Pod)iztočnica Geslo zapirati rana se zapira celi in iz nje ne teče več gnoj prepihati prepihati jajcevod, ušesno trobljo specializirati žarg. specializirati kirurgijo obarvati obarvati histološki preparat barvati barvati histološki preparat obsevati obsevati metastaze, tumorje pobrati pobrati šive po operaciji sprijeti serum sprime eritrocite zbuditi se zbuditi se iz narkoze zbujati se zbujati se iz narkoze prekiniti prekiniti nosečnost inkrustirati rana se že inkrustira na njej se dela krasta oskorjiti se rana se je oskorjila na njej se je naredila krasta gnati bolnika žene na blato, na vodo prepogosto si mora izpraznjevati čre-vesje, mehur nagnati bolnika je nagnalo na blato, vodo moral si je izprazniti črevesje, mehur imeti žarg. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik testirati testirati otroke s tuberkulinom zavrniti telo je zavrnilo presajeni organ se je odzvalo nanj z imunsko reakcijo, ki je povzročila odmrtje, odmiranje presajenega organa, tkiva 635Gašper Tonin: Analiza znotraj medicine neustaljenega specializiranega izrazja v splošnem razlagalnem slovarju Nekatera izmed gesel se zdijo neustrezna, predvsem zaradi neustaljenosti, kar lahko ugotavljamo tudi na podlagi ponazarjalnih zgledov, ki so pri njih navedeni (prepihati jajcevod, vtisnina na glavi, rana se je oskorjila, bolnika je nagnalo na blato, lenivost črevesja). 4.4 Gesla, ki vsebujejo razlago Gesel, ki so za kvalifikatorjem med. podala razlago, je bilo 184. Primer takega gesla je radiometrija: radiometríja2 -e ž (ȋ) med. preiskovalna metoda, ki meri telesu lastno sevanje toplote v območju mikrovalovnega spektra in omogoča zaznavanje že manjših sumljivih spre- memb: radiometrija v ambulanti; preiskava dojk z radiometrijo Tudi ob teh geslih nas je zanimal vzrok, da se ne pojavijo tudi v SMS. Nekatere iztočnice so uporabile obliko besede, ki se v SMS ne pojavi (vzbujevalnik, hidrocefal- nost, strupnina, senzomotoričen, recidiva, dispnoa, v medicini so ustaljene različice spodbujevalnik, senzorično-motoričen, recidiv, dispneja). Pojavljajo se nekateri leksemi, ki tudi kot termini niso v rabi, čeprav je v rabi kakšna beseda z istim korenom (hidro- cefalnost, strupnina, čirast, antiseptika, samozastrupljenje, dokomolčnica, kastratski, izkolčiti). Poleg tega je bilo nekaj primerov takih, ko je neustaljena in skorajda nerabljena tudi določena besedna vrsta iz tega korena (npr. razteleševati, protinast, koprivničast, kloroformirati, bolščavost, delilirati, oguljenina, malokrven, malokrvnost, rabičen in skrknjenina). Veliko izrazov je tudi arhaičnih in ljudskih ter danes v medicini niso (več) v rabi (rožič, tuberan, lijavica, pukanica, šarpija, žabica, mrtvica, dristlja). Vsebuje tudi več izrazov za bolnike z različnimi boleznimi (gonoroik, tuberkulotik, rahitik, trahomaš), ki pa se v medicini prav tako ne uporabljajo (namesto tega bolnik z gonorejo, tuberkulozo, rahitisom ali trahomom). Zanimiv primer so tudi hemoroidi, ki niso navedeni v osnovni obliki, ter nekateri izrazi, ki so bili prevzeti v slovenščino, a se v medicinski stroki niso ustalili in se jih danes ne uporablja (krvosečnost, vlivek, nabod, napih za ustaljene uremijo, klistir, punkcijo in emfizem). Ob nekaterih geslih se nam zdi smiselno, da bi bile iztočnice kot termini vključene tudi v SMS, a še niso (npr. izžarevati, descendirati, slabokrven, odtegniti, samookužba, urezen, omrtviti, ergograf, sumiti, vsaditi, mamogram, mamotom, geofag, koagulat, mamograf, virulentnost). 5 Razprava Izluščili smo vsa gesla s kvalifikatorjem med. v SSKJ2 in preverili, kakšna je njihova zastopanost v SMS. Od 1877 najdenih iztočnic jih SMS ne vsebuje 340. Po pregledu stalnih besednih zvez v terminološkem gnezdu smo izločili še 9 gesel. Kar 17,6 % gesel s kvalifikatorjem med. v terminološkem gnezdu SSKJ2 torej ni bilo zajetih v SMS. Ta Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december636 vzorec 330 gesel smo ročno pregledali. Razvrstili smo jih v skupine glede na urejenost terminološkega gnezda in poskušali odgovoriti na vprašanje, zakaj je ta specializirana leksika vključena v SSKJ2, če SMS, ki je osnovni terminološki dokument s področja medicine, istega izrazja ne vključuje. Kvalifikator med. naj bi namreč dobilo le izrazje, ki je neposredno povezano z medicinskim področjem (izrazje, ki je že prešlo v splošno rabo, je bilo v slovar glede na Uvod v SSKJ2 vključeno kot preostala splošna leksika). Analiza je pokazala, da je bil del gesla za kvalifikatorjem med. nesistematično urejen. Za kvalifikatorjem so se namreč pojavili razlage, ponazarjalni zgled, v stroki bolj uveljavljeni izrazi, stalne besedne zveze, v katerih je iztočnica ena od sestavin, ali kombinacija naštetega. Pogosto tudi ni bilo mogoče ločiti med temi različnimi načini (npr. med »v stroki bolj uveljavljenim izrazom« in ponazarjalnim zgledom). Menimo, da bi enotnejši pristop k razlagi v terminološkem gnezdu lahko koristil uporabniku, ki si velikokrat s slovarjem tudi ne more pomagati (npr. če je ob kvalifikatorju med. naveden le ponazarjalni zgled). Smiselno bi bilo, da bi bila ob terminološkem kvalifi- katorju vedno navedena tudi strokovno točna in hkrati dovolj splošno široka razlaga. Tudi preusmeritve na drugo geslo so manj uporabne, saj običajno razlika med ge- sloma ni izpostavljena, čeprav obstaja (smiselno bi bilo npr. arhaično ob geslu grlovka in brez tega kvalifikatorja ob preusmeritvi na sopomensko besedno zvezo davica žrela). Pogosto tudi ni jasno, ali besedna zveza za kvalifikatorjem nakazuje le na primer rabe (spolna hladnost ženske) ali na stalno besedno zvezo (secirni pribor), sploh če ne poz- namo področja. Uporabnika lahko zmede tudi navedba opombe v zvezi z ali navadno v zvezi z, ki pa se ne pojavlja ob vseh stalnih besednih zvezah. Treba je še enkrat poudariti, da merila za vključenost izraza (termina ali leksema) v terminološki ali splošni razlagalni slovar niso enaka. Tudi jezikoslovna obravnava obeh se razlikuje. Čeprav je termin lahko v strokovnih besedilih zelo pogost, to še ne pomeni, da ga je smiselno vključiti tudi v splošni razlagalni slovar. Podobno lahko trdimo tudi o obliki termina. Termin, ki se je prvotno uporabljal na področju medicine, je lahko prešel v splošni jezik s procesom determinologizacije, pri tem se je spreminjala njegova izrazna podoba, pa tudi njegov pomen se je lahko širil ali ožil (to lahko v zadnjem času opazujemo na področju koronavirusne bolezni 2019). Zato ni nujno, da je v SMS navedena enaka izrazna oblika kot v SSKJ2 (Tonin 2022: 213–14; Žagar Karer 2005: 37–39). Vseeno bi bilo smiselno premisliti in preveriti, ali se izraz v splošnem jeziku (na podlagi referenčnih korpusov) res pojavi v drugačni obliki (npr. mavčeva obveza in ne mavčna obveza), ob razliki med izrazno obliko termina in determinologiziranega termina pa to morda označiti. Podobno ugotavljata tudi Žagar Karer in Ledinek (2021: 52). Prav tako nima smisla poskušati v splošni slovar vključiti izraze, ki se ne pojavljajo ne v splošnem in ne v strokovnem jeziku ter so zaradi besedne vrste, ki ji pripadajo, tvorjeni navidez umetno (v medicini je npr. rabljen protin, ne pa protinast). Ob nekaterih primerih se lahko vprašamo, če je smiselno, da se pri njih navede kvalifikator med. Njihov pomen je namreč preširok in bi ga težko pripisali medicinski stroki ali pa je zanjo neprimeren. Primeri takih gesel: 637Gašper Tonin: Analiza znotraj medicine neustaljenega specializiranega izrazja v splošnem razlagalnem slovarju • presekati med. z enkratnim udarcem z ostrim orodjem ločiti stik, • kubik med. žarg. kubični centimeter, • hladnost med. spolna hladnost ženske. Poleg tega lahko pri nekaterih geslih opazimo težnjo po slovenjenju tujega izraza, pri čemer pa se novonastali izraz ni uveljavil. Taki primeri so npr. belokrvnost (za levkemijo), udničen (protinast), skrknjenina (koagulat), malokrven in malokrvnost (anemičen in anemija), sečekrvnost (uremija), nabod (punkcija), vlivek (klistir) in pogubna bula (maligni tumor). Noben izmed izrazov v zapisanem pomenu v korpusu Gigafida 2.0 nima več kot 10 zadetkov, večina nima nobenega. Če izraz ni uveljavljen ne v splošnem in ne v strokovnem jeziku, ga nima smisla zapisati v splošni razlagalni slovar. Za področje splošnega jezika imamo za ugotavljanje uveljavljenosti na voljo splošne referenčne korpuse, za področje medicinskega jezika pa zaenkrat specializiranega korpusa še nimamo, a si lahko pomagamo s posvetom s strokovnjaki in s pregledom rabe v znanstvenih besedilih. Čeprav v SMS niso navedeni, se zdi smiselno, da so v SSKJ2 vključeni arhaični in ljudski izrazi (seveda z ustreznim kvalifikatorjem, ki pa ga v našem vzorcu ob takih izrazih največkrat ni bilo). V strokovnem jeziku se sicer nekateri izrazi ne uporabljajo več, v splošnem pa so še lahko prisotni, kar bi bilo morda prav tako smiselno označiti, da se uporabnik tega zaveda ob uporabi izraza. Previden je treba tudi biti tudi pri tem, kakšna leksika si zasluži kvalifikator medicinsko, saj smo pri pregledu ugotovili, da bi si nekateri specializirani leksemi s kvalifikatorjem med. morda zaslužili kvalifikator alternativnomedicinsko, kar je nakazano tudi v nekaterih geslih (npr. refleksoterapija → 'alternativna metoda zdravljenja z masažo refleksnih con'). Precejšen delež gesel, pri katerih je bil ob kvalifikatorju naveden le ponazarjalni zgled, so predstavljali glagoli. To lahko razumemo tudi kot stisko avtorjev slovarja, ki so očitno ob glagolih naleteli na težave z oblikovanjem smiselnih razlag, uporabnikom pa so vezljivost in ustaljene kolokacije želeli pokazati kar s ponazarjalnim zgledom. Zanimiva in uporabna pri nadaljnjem raziskovanju tega področja je tudi ugotovitev, da bo v splošni razlagalni slovar verjetno zajet del izrazja, ki se sicer uporablja v stro- kovnem jeziku, a (še) ni zajet v terminološkem slovarju. Tudi v SSKJ2 smo poskušali izluščiti delež takih leksemov in subjektivno opredeliti, ali bi jih bilo smiselno vključiti v SMS. Po avtorjevi oceni je bilo v vzorec vključenih 10−15 % izrazov, ki so ustaljeni v stroki in bi si zaslužili tudi vnos v SMS. 6 Zaključek Medicina je eno izmed področij, ki je v SSKJ2 najbolje zastopano (Humar 2009: 64–65). Pokazali smo, da precejšen delež izrazja (17,6 %, kar predstavlja 331 od skupaj 1877 gesel), ki ga SSKJ2 v terminološkem gnezdu označuje s kvalifikatorjem medicinsko, ni vključen v osnovni terminološki slovar s področja medicine, SMS. Ob analizi pridobljenega vzorca smo ugotovili, da izrazje v SMS ni vključeno predvsem, ker: 1.) se ga v stroki danes ne uporablja (več) v nobeni izmed oblik (žebljati, omamilo, Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december638 priščenjena kila, dristlja), 2.) je bila izrazna oblika leksemov drugačna od izrazne oblike terminov, ki se uporabljajo v stroki (simptomen, fotosenzibilen, parazitaren), 3.) gre za tvorjenko neustaljene besedne vrste z ustaljenim korenom (npr. udničast), 4.) gre za preširoke izraze, ki niso specifični le za področje medicine (presekati, kubik), 5.) gre za izraze, ki so neprimerni za vključitev pod kvalifikator medicinsko (spolna hladnost, refleksoterapija), 6.) izrazi (še) niso vključeni v SMS, čeprav so dovolj ustaljeni, da bi lahko bili (mamogram, vsaditi, koagulat, mamograf). Viri in literatura SSKJ2: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2.0. Ljubljana: Cankarjeva založba. Štefan AdAmič, Jože BAlAžic, Andrej Baraga, Ivan BonAč, Peter BorisoV, Bronka Brzin, idr., 2002: Slovenski medicinski slovar. Ljubljana: Medicinska fakulteta. Marjeta Humar, 2009: Terminologija v novem slovarju slovenskega jezika. Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika. Ur. Andrej Perdih. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 61–75. Gašper tonin, 2021: Medicinska terminologija: terminotvorni postopki in kratice. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. 98–102. Tudi na spletu. Gašper tonin, 2022: Kratični termini in priporočila za njihovo uporabo. Jezik in slovstvo 67/1–2. 209–21. Tudi na spletu. Ada VidoVič muHa, 22013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. 126–30. Špela Vintar, 2017: Specializirana Leksika v Splošnem Slovarju. Slovar Sodobne Slovenščine. Ur. Vojko Gorjanc, Polona Gantar, Iztok Kosem, Simon Krek. 411. Tudi na spletu. Mojca žAgAr Karer, 2005: Determinologizacija (na primeru terminologije fizike). Jezik in slovstvo 50/2. 35–48. Tudi na spletu. Mojca žAgAr Karer, 2011: Terminologija med slovarjem in besedilom: analiza elek- trotehniške terminologije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 13–5. Mojca žAgAr Karer, 2016: Zakladnice znanja – terminološki slovarji, leksikoni in en- ciklopedije. Historični seminar 12. Ur. Mojca Žagar Karer, Katarina Šter. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 107–21. Mojca žAgAr Karer, 2018: Upoštevanje terminoloških načel v terminografski praksi. Slavistična revija 66/2. 235–49. Tudi na spletu. Mojca žAgAr Karer, nina ledineK, 2021: Med terminologijo in splošno leksiko: de- terminologizacija in z njo povezane slovaropisne ter uporabniške dileme. Slovenski jezik 13. 41–60. Tudi na spletu. Andreja žele, 2004: Stopnje terminologizacije v leksiki (na primerih glagolov). Terminologija v času globalizacije: zbornik prispevkov s simpozija. Ur. Marjeta Humar. Ljubljana: ZRC SAZU. 77–91. Andreja žele, 2009: Pomenotvorne zmožnosti z vidika /de/terminologizacije (v sloven- ščini). Terminologija in sodobna terminografija. Ur. Nina Ledinek, Mojca Žagar Karer, Marjeta Humar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 125–37. 639Gašper Tonin: Analiza znotraj medicine neustaljenega specializiranega izrazja v splošnem razlagalnem slovarju summary The article focuses on the specialized lexical items that appear with the terminological qualifier med. in the Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of standard Slovenian language 2.0, SSKJ2) but have no terminological parallels in the Slovenski medicinski slovar (Slovene medical dictionary SMS). I extracted all the entries with the terminological qualifier med. from the SSKJ2 (1877 entries). I also searched for cues in the SMS (1537 entries found and excluded, 9 more excluded). The remaining entries (331) were grouped and analyzed as to why they were included in the SSKJ2 even though they are not in the SMS. Analyzing the sample, I found that the terminology was not included in the SMS mainly because 1) it is not used within the profession today in any of its forms (anymore), 2) the expressive form of the lexeme was different from the expressive form of the term used in the profession, 3 ) it is a derivative of an unstable word-form with an established root, 4) it is too broad and unspecific to the field of medicine, 5) it is a term that is unsuitable for inclusion under the qualifier medical, and 6) it is not (yet) included in the SMS, even though it is sufficiently established to be included in the SMS.