Uilteljski pevskl zbor gre v Bolgarijo Scfija! Srce bolgarske zemlje. Top iz črešnjevega debla in pa grob Ivana Vazova, :to sta 6imbola bolgarske zemlje. Plovdiv! Zadnja in prva postaia vzhoda in zapada Stara Zagora! Kazanlik! Cvet rožnih polj. Sliven! V refleksih Sinitih kamenov in trt in pa—zgodovina. Burgas! Crnomorski fjord. In Jambol! Pisana vaza žive keramike. »Hajdukova opo-roka«, »Gora Belasica« in »Smrt carja Samuela«. In mnogo več ne vemo od zadnje bratomorne bitke predi dvema desetletjema. Zdaj pa gredo slovenski učitelji s pesmijo v bratsko bolgarsko zemljo. Se ni preteklo leto. odkar se je dvignil izza mize Nj. Vel. bolgarski kralj Boris in ižrekcl v svo.ji zdravici našemu pokojnemu kralju nekako tele besede: »V popoln.em skladu s čuvsitvi bolgarskega naroda vas zagotavljam, da je ideja Jugoslavije iri Bolgarije za okrepitev mednaTodnega in balkanskega miru globoko odjeknila pri nas in upam, da bo zbližanje med našima državama uspelo in pospešilo njihbv razvoj in mirni napredek. Prepričan sem, da bodo ti naši vzajemni napori omogočili srečno bodočnost dveh tako sarodnih narodov in zato dvigam čašo...« In pokojni naš veliki kralj, ki ga je teden d-ni po tem zgodovinskem trenutku zadela krogla v Marseju, je odgovoril na to zdravico: »Z vztrajnim delom po tej poti bosta Bolgarija in Jugoslavija okrepili mednarodni in balkanski mir, pojačali bosta idejo mednarodnega sodelovanja in omogočili svojima narodoma miren napredek in razvoj ob popolnem spoštovanju in zaupanju dru^ih narodov. Zato dvigam čašo...« Štirinajstega maja bodo odšli naši tovariši pevci na svojo koncertno turnejo v Bolgarijo. Vsi jugoslovanski učitelji lahko zremo na ta res veliki dogodek s Donosom in zaupanjem, da se bo s tem obiskom most med ivižnimi brati Bolgari in nami še bolj utrdih V ta uspeh lahko upamo toliko boli gotovo, ker so uvidevne in premišljene rok« naših državnikov odstranile vse ovire za nadalinii vsestrariski razvoj in napredek obeh narodov. Verujemo lahko v to, da se bo na temelju vrojenih bratskih čuvstev. pa tudi stvarnih interesov z obeh strani zgradila trajna ikulturna, gospodarska in politiična zveza med našo državo in Bolgarijo. Saj to ustreza sorodstvu vseh Jugoslovanov, -ustreza danemu mednarodnemu položaju in bodočnosti Jugoslovanstva. Ne bilo bi prav ob tej priliki poudarjati samo to, da ie potovanje slovenskih učiteljevpevcev v Bolgarijo samo koncertna turneja, nujno je tu naglasiti in povedati. da bo ta tuTneja že s samo izvršitvijo mnogo doprinesla k delu, ki sta ga v dosego velikega cilja zacela oba vladaria, k delu, ki ima vse pogoje, da se dovede do srečne dovršitve, tega, kar je naslonjeno na želje, težnie in potrebe narodne duše. iki je ena od Mure do Marice in kar sloni na realnih zahtevah Dolitičnega in gospodarskega položaia balkanskega polotoka, tisifega dela zemlje, ki mu je dala velika vojna neizbrisen pečat zakonitosti, daTa pa mu je v roke tudi usodo evro'pskih narodov in diržav. Res je, bili smo ločeni od Bolgarov, toda to ni bila krivda l|udstva, bila je to ikrivda onih. ki so hoteli sovraštvo med obema narodoma za dosego svoiijb namenov. Zato ni&o iškali V zgodovini onega, kar nas ie družilo, že od pamtiveka, iskali so razprtij. Radi itega so vša ta prizadevanja zgodovinskega pomena, trdni temelji pa se lahko oostavijo samo z največjo obzirnostjo in uvidevnostjo, za kar pa je treba globoke med6ebotne Ijubezni. Res je, da so tulturni delavci dolgo iskali stikov instinktivnim pptem, da so hdteld dati v vezani ali' prosti besedi izf aza liudškemu stremMenju tu in onkraj me|a, toda k tej resriiči pa je treba pribiti tudi to. da so bili prav bolgarski in iugoslovanski učitelji tisti, ki so prvi poiskali sorodnih vezi. K temu kulturnemu stremljenju se je pridružila močna roka, jasen pogled, določen cili, neomabijiva vztrajnbst in program pokoihega Kralja, tako, da ie danes vsako razočaranje in vsak povratek v preišnje stanje nembgoč. Klic liudske duše, časa in usode zahteva skupnost >ugosk>vanstva in tako se bo prav z medsebojnim poznavanjem najlažie dosegel cili nacionalne vzajemnosti, ki bo dbenem poglabljala tu-di kulturne stike. In tako ni daleč čas, 'ko se bbdo ju.žni slbvariski narodi spojili v eno veliko narodho telo, ki bo zadobilo siiai- in moč pen ideal Jugoslavije in Bolgarije, ki naj do temeljev prevzame vsakega kulturnega in političnega delavca, da bo vsaj v 20. stoletju usoda Jugoslovanov in Balkana v lastriih ibkah, in da bo moč proti kakršnimkoli vmešavanjem tujih vplivov dovolj močna za temel.jito reakcijo. Top iz erešnjevega debla in pa grob bolgarskega narodnega pesnika Ivana Vazova, pTva in zadnja postaja vzhoda in zapada, cvet rožnih polj. refieksi Siriitih kamenov in trt in pa — zgodovina, črnomorski fjord, pisana vaza žive keramike! Sofija, Plovdiv. IStara Zagora, Kazaplik, Sliven, Burgas in Jambol! Skozi vsa ta mesta bo šla pesem slovenskih učit©ljev z besedo »Hajdukove oporoke«, »Gore Belasice« in »Smrt jo cara Samuela«, šla bo z vero in ljubeznijo. da vžge brateko kri v mogočno simfonijo od^ Triglava do Črnega morja. Srečno pot in obik> uspeha! Vojko J-č. v skupnem cuvstvovanju m hotenju. In ko bo lugoslovanstvo zgrajeno na temeliu lskrenega bratstva, bo Balka,n sila, ki bo lahko uravnovešala kulturno, goš.p>odarsko in poli^orio t;ebtnico Evrope. In še enkrait lahko poudarimo svojo yer<>, da bodo potovanje naših učiteljev v Bolgafijo spremljale enake težnje in želje ljudstva to in onstran z enakimi občutki, da bodo prav te težnje in želje izraz kulturnih tvorcev, bolgarskih in naših, da bo vše fo prizadevanje pomenilo več. kar sploh moTe nomeniti v teh dneh, da se bo skupni jugoslovanski nacionalni interes na Balkanu izkristadiziral v sku-