Pozdrav, lepa navada (F. Eup) I. Boga najvišjega rnolimo, svetnike božje čestiino, o rnertvih žalujemo a žive znance pozdravljamo. To je uže stara navada tudi neomikanih ljudstev. Ali ste kedaj uže pomislili, kako se pozdravljajo ljudje po drugih krajih? —'176 — Stari Gerci so bili lehkoživci in veselega serca. Zadovoljno življenje jim je bilo nad vse. Kedar so se srečevali, prihajali in odhajali, klicali so si: ,,hajre," rekse: ,,veseli se!" Nekdanji slavni Kimljani, vajeni velikih in mnogib. vojsk ter nepresta-nega potovanjaposvojej razširnej deržavi, pozdravljali so se: ,,ave" ali: ,,salve," rekše: ,,bodi pozdravljen," ali: ,,srečao hodi!" Prejšnji Židovi so bili pastirsko ljudstvo. Ker so jim sovražniki često dodčvali, nijso si vedeli boljšega želeti, nego li pokojnega življenja, zato je bil njib. pozdrav: ,,mir vam bodi!" Ta po«lrav jira je dajal tolažbo v sužnjesti in je bil znamenje, po katerem so se razpoznavali, ko so bili razkropljeni mej tuje narode. Akoseje kerščaaska vera začela širiti po svetu, bilo je ime Kri-stovo za bratsko znamenje mej vernimi. Uže za kervavega preganjanja so si kristjani natihoma rekali: ,,b.valjen bodi Jezu Krist." ,,Na večni čas, amen!" bil je lepemu pozdravu veseli odgovor. Ta pozdrav je ostal do denes. Po vseh jezicih, v katerib. se uioli ,,Oče naš," pozdravlja in odzdravlja se tudi s tem svetim pozdravom. ,,A. Dieu" govori Francoz, ,,a Dio" veli Lah, ,,beMte dich Gott" želi Nemec prijatelju, kedar se razstajata, a mi Slovenci demo: ,,z Bogom!" Nam nenavaden, a primerea je pozdrav za sloy6, običajen AngLičanom, HolaadceminŠvedom. Ta ljudstva mnogo jadrajo po morji, zato si želč: ,,fare well," rekše: ,,srečno vozi." V obče si radi želimo telesnega zdravja in dobre srece. Tak pozdrav se sliši malo ne mej vsemi evropskimi ljudstvi, posebno često mej Slo-vani. Neko osobitost imajo Rusi, govoreči: ,,proščaj," (opr&sti), in tudi mi Slovenci, kedar velimo: ,,nič zazlo." Zdi se mi, kakor bi hotel Slovan opro-stfla prositi, ako je znancu mej pogovorom v naglici morebiti rekel terdo besedo. Navadni a rnalo tehtni pozdrav: ,,dobro jutro, dober dan, dober večer, lehko noč," slišimo povsod mej omikaaci. Omika ima to svojstvo, da odbruša posebnosti raznih ljudij in narodov ter je kar dlje tem bolj jednači. Velike dobrote res daje večja izobraženost, a pozdravljanju nij koristna. Lepi pozdravi se odpravljajo a prazna beseda se v navado rine.