Zakaj so občinske volitve važne? Za obeinske volitve se naši ljudje še vse premalo brigajo. Skorai v vsaki občini najderao ljudi, ki 4.o malomarnost našega kmeta zlorabijo občini v Skodo, sebi pa v dobiček. Na dan volitve pridejo takšni koristolovci in samopridneži gotovo vsi na volišče ter volijo v občinski odbor sebe in svoje privržence; za župana pa se vsili navadno najhujši med njimi. Takim ljudem je skrb za celo občino. deveta briga; skrbijo le za sebe lii svoj žep. Da se takim ljudem zapre pot v občinski odbor, je potrebno, da se naš kmet občinskih volitev pridno udeležuje ter glasuje le za take može, ki bodo skrbno in varčno gospodarili z občinskim premoženjem. Pisatelju teh vrstic je znan župan, ki se vselej na vse kriplje brani popraviti to ali ono občinsko pot, češ, da je treba varčno gospodariti, toda sebi zaračuni vsako pot k sodniji ali h kateremu drugemu uradu prav na debelo, in skoraj vsaka občinska seja se sklene v krčmi, kjer se za občinski denar pije in je, kolikor le srce poželi. Ko se je ta župan pred dobrim letom branil, popraviti občinsko brv, popravili so jo na lastne stroške farani, ki ne spadajo v dotično občino. Komaj je bila brv popravljena, prikorakajo neko nedeljo popoldne župan in odborniki je pogledat; ko vidijo, da je vse zopet v redu, mahnejo veseli v bližnjo krčmo ter pijejo, jejo in igrajo za obšinski denar do belega dne, čeS, naj se ti stroški zaračunijo za popravljeno brv, kar se je res zgodilo. Nadalje so občinske volitve važne zato, ker je občini izročena skrb za njene ceste, pote in brvi. Samopriden župan in slabi odborniki se brigajo navadno le za one ceste, pote in brvi, ki koristijo njim, ne pa celi občini. Neki župan blizu Lemberga je odgovoril na vprašanie, zakaj ne skrbi bolje za občinske ceste, tako-le: »Mislite, da sem norec; ko bi bile občinske ceste boljše, potem bi se ljudje iz Slatine po ovih cestah vozili, in jaz kot krčmar pri okrajni cesti bi nič ne skupil!« Še le v novejšem^ času, ko se trese za svoj županski »stoliček«, začel je tudi te občinske pote nekoliko popravljati, da bi kmetom, ki te ceste potrebujejo, trosil v oči pesek, češ, kako skrbnega in dobrega »rihterja« imajo [ Županu in odbornikom je izročena tudi skrb za domače uboge. Samogolten, lakomen župan bo pač slabo skrbel za ie reveže. Odpošiljal jih bo s praznim izgovorom, da nima občina denarja, v račun pa bode zapisal, da je toliko in toliko dal domačim revežem. — Ko se je nekega dneva privlekla uboga ženica k prej omenjenemu županu, prosit miloščine iz občinske blagajnice, sta se «vrli« župan in njegov še »vrlejši« berič še celo norčevela ž njo. Berič ji poda navaden košček papirja, rekoč: »Tu imate goldinarček, potem pa se spravite!« Ženica, vsled starosti na pol slepa, vzame z veseljem ta koSček papirja ter se poda v štacuno, da bi si kupila več potrebnih rečij. Na mizo položi omenjeni košček papirja, o katerem je mislila, da je res goldinar; pa kako se prestraši, ko nji štacunarka pove, da je le ničvreden košček papirja. Moj Bog, kak6 bi pa naj župan, berič in odborniki pili na občinske stroške, ko bi ne samo zaračunili denarja za domaee uboge, ampak bi tudi res podpirali te reveže! Občina tudi odločuje o svojem uradnem jeziku. Župan, ki se zaveda slovenske svoje krvi, ne bo nikoli brez potrebe nemški dopisoval raznim uradom, ampak vselej le slovenski. Občinski odbori in župani, ki vedno le nemški pišejo, so krivi, da Slovenci še nimamo samo takik uradnikov, ki znajo oba deželna jezika; zakaj dokler bodo župani tem uradom samo nemški dopisosovali, bode si naša vlada mislila, da mi Slovenci nc potrebujemo uradnikov, ki znajo tudi slovenski. — Zato, slovenski kmetje, udeležujte se vselej pridno občinskih volitev ter dajte svoj glas le poštenim, krščanskim možem, ki bodo skrbeli za celo občino ter slovenski uradovali!