List 49 Tečaj XLVI. i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 old 0. k četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 5. decembra 1888 Obseg: Bog v • • Z1V1 nam cesarja ! Kako si Rusi medico napravljajo. Navskrižna molža razstavni kov. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Na&i dopisi. Novičar. Razne reči. Izkaz \itttttitt llIliUt.fKliliiMI: iliiil .iJUIUilll - Č7.-—3E = O V- *5B Minulo nedelj decembra preteklo stindeset odkar nas cesar Franc Jožef I. nastopil vladarstvo starodavne naše avstrijske države viharnem 1848. moral mladi cesar letu svoje starosti, z močno roko pred vsem moral pomočjo komaj spolnenjem spraviti zmešnjave širne države, vojskovodja grofa Radecki-ja hrvatskega bana grofa Jelačiča, zatreti nevarne upore, ki so nastali na Ogerskem na Laškem delo. glavnem mestu države, na Dunaji. Bilo je to sila težavno katerem so cesarja zvesto podpirali Hrvatje, Slovenci tudi velika večina Ogerskem posrečilo naroda, zoper nezadovolj Lahe upor zatreti pomočjo došle ke leta 1859. vršile , Poljaki Madjare. vojne. leta 1859. pa pomenljive premembe v notranji upravi države, imela država naša braniti zoper združena napadnika Laha in t % Francoza, kresov dan tega leta končana bila vojska z nesrečno bitko Magenti, vsled katere Laška prisvojila Lombardijo nas 1866. zopet napadil Lah v družbi nemške Pruske, morala Avstrija odpovedati odločevalnemu uplivu na Nemškem Laški odstopiti Benečansko kraljestvo zgube poravnale celo premagani deloma dobitvijo Bo Hercegovine leta 1878. vsled Berolinske pogodbe letom 1860. podelil cesar Fran vladanj cesarju tako, njegovi vladi državno gospodarstvo Jožef svojim narodom ustavno postavodajstvo vrši skupno izvoljenimi zastopniki ljudstva 1848 1888 lannnii ••"f:r 'irirnimiiFniMiiUMii^^run" T 1---- e i t i i t11 L t I I f jtrmTMnimiTimnv ■ 6 Q vH IXx i ; M ^ S ** f • >V C 3 !> O Naš cesar kazal se je vedno zvestega varuha atrijski narodi navdušeni pripravljali, sijajno praznovati ustave in ustavnega vladanja. 401etnico vladanja cesarjevega. Pa tudi pri tej priliki posebno spretnostjo znal je naš cesar prepre- pokazal je cesar svojo zvišeno blagosrčnost m mo- čiti nakane, po katerih je pretila naši državi versko- drost; odklonil je namreč povodom tega praznika vsak kulturna borba, izobraženje državljanov bila je ce- unajni lišp in hrup, odklonil sarju največja skrb. Ustanovilo se je za čas njego- slavnosti, odklonil celo je čestitanje vsake in pa vega vladarstva na tisoče novih šol ake vrste službe Božje ter priporočal svojim? narodom, dragocene slovesne da trgovina oživljala se je prav tako kakor obrtnost praznujejo ta praznik z deli milosrčnosti in dobrih po zgradbi cest in železnic, katere so nastale skoraj del v stalno, podporo revežev, bolnikov in. sirot in vse za čas njegovega vladarstva. sicer z blagodejnimi dejanji. In res, narodi poslušali Umetnost in umetne obrti so se ta čas udo- so svojega očetovskega vladarja, ne stotine m mačile v naši državi in sedaj se Avstrijska tudi v tem oziru more skušati z najbolj izobraženimi dr- žavami. Vrh tega pa je pravičnost, milosrčnost, m dobrotljivost cesarjeva pridobila njemu vseh narodov njegovih srca tako, da nas dandanes po pravici ves svet zavida za našega cesarja. tisoče, temveč milijone gold. imetja odločilo se je vsled te dogodbe za stalne dobrodejne namene, tako da bodo še pozni rodovi blagoslavljali, vladarstvo cesarja Franc Jožefa, uživajoč bogat sad na njegov miglaj nastalih blagih zavodov in ustanov Slovenci so svojo udanost in ljubezen do svojega Moč in veljava naše države, katero so začetkom cesarja tekom tega leta v tako neštevilnih slavnostih podkopavale sosedne nam države, razun Ruske, na- in mnogobrojnih, ako prav primeroma manjih dobro - let tako da nasprotstva Voj danes našega naša nastala je več kot štiri ali rastlo je izrekoma za dvajset vsakdo išče našega prijateljstva in se boj petkratna smemo prejšnja in ta vojna oborožena je z orožjem, ki je izgled drugim najboljšim državam. Po tolikih vspehih m pa po tako odličnih osebnih lastnostih pač ni čuda, da so se vsi av- delnih činih izraževali, da danes smelo trdimo: dne decembra kipela je z vsakega slovenskega srca goreča molitev proti nebu: Bog obvaruj Bog ohrani milega nam ce sarja Franc Jožefa! i Gospodarske stvar Kako si Rusi medico napravljajo. da se ga še nekoliko vidi. Pri tem kuhanji posnemajo pene merom sproti do čista straa, da se ohladi, in ohlaj otem dene^o to skuho na prelijejo v čist hrastov sod tako, da ostane na vrhu dva do tri prste praznega preneso vse na tako mesto, kjer je 10 do 12° po Znano je, da se da iz medu prav dobra in zdrava gorkote, in pokrijejo s čisto, mokro ruto tednih pijača narediti, ki je čim starša, tem boljša in prijetmša. prelijejo medico v v • drug manjši sod in precede Iz prva je kakor vsak dober mošt bolj mehka in sladka, motne ostanke. Ta sod zamaše, pa ne trdo; a tisto i tudi kar pozneje pa postane rezua, čisto vinu podobna, okus po • « jim je iz večega soda ostalo > denej steklenice, katere medu pa izgubi sčasoma popolnoma. Pa tudi močna in zamaše in postavijo v pivnico. Ko se v sodu medica upijanljiva postane, ravno toliko ali še bolj nego na- Ob letu jo i/ Rusi vadno vino. Mi Slovenci pravimo tej reči medica, in Poljaki pa, ki je kot prvi mojstri v tej reči obilo so Snet precedili, kar je bilo zmanjšuje, dopolnjujejo jo iz teh steklenic spet v drug sod pretočijo iu krepko zabijejo, potem ko motnega Crez 6 nedel j narejajo in jo zelo čislajo, pravijo jej M med vazenij" potem je medica popolnoma dodelana. Ako se v botilje pretoči prav (kuhani med), navadno pa le med, s katerim imenom (Meth) jo tudi bližnji Nemci prav dobro poznajo. Medica gasa ohraniti in čim starša je bila je pa tudi uže starim Rimljanom z imenom mulsum prihaja dobro zamaši in zapečati, da se jako dolgo tem bolj so in draža znana in tako priljubljena, da je njih izraz ;;mea mulsa Tako ravnajo naši bratje Rusi in Poljaci. Slovenci pomenil tako moja ljuba. To medeno „amazijo" si Rusi posnemajmo jih tud mi zlasti ? koder ne raste vinska trta Vsak čebelar ima, če je dobra letina, lehko dve delajo: 100 funtom (ali kilogramom) medu vzamejo 200 trgatvi ali bendimi, eno medeno, drugo vinsko. Res je da mora še eno celo leto in tri mesce čakati, letino uži- funtov (ali kilogr.) vode, katerim pridenejo navadno za- sicer, radi lepše arome tudi nekoliko soka iz stlačenih jagod, kar ni ravno prijetno predno more vinsko ♦v ribeza ali robid, in to kuhajo v kotlu pri malem ognji tako dolgo, da ne pade novo izneseno kurje jajce, če s< dene v to kuho na dno, ampak ostane na vrhu tako vati j no to velja le ob začetku za prvo leto, pozneje pa, ko lehko vselej ob novem letu nastavi izvrstno, po polnoma dodelano kapljico od prejšnjega leta ? ne de mu 391 nič več hudo čaKati prihodnjega. Zlasti če drago, med pa po nič, spreminjajmo ga rajši v izvrstno vino prav Ta list pravi: Slabotni prašički, ki posestniku del le sitnosti in skrbi medico. Ako nam muha ne da kruha 1 naj nam da vsaj stari > ekoliko dobrega vina in lajša bridkosti ž pa ostanej poginejo, predno postanejo 6 tednov v nikdar ne dajo gospodarju kaj dobičk ajboljšem slučaji pritlikavci i ki \ko pa te pra sičke pomoriš precej, dobodo ostali več mleka in se dokaj bolje ravnajo. * Navskrižna molža. Zoper spečenino šem listu smo uže večkrat Zelo je zavisna mlečnost tudi od tega zemo. Površna in malomarna molža mlečnosti in m J kak vzrok mol- slabi omenjali domačih zdravil zoper spečenino. Pred kratkem je pa idrijski lekarnar g. W. naznanil nam m k katero si lah redi sak stoji ma znim znano! menskim boleznim. To je obče ni še zadosti, da kravo navidezno čisto molzeš, treba tudi gledati, da molze način. po tako izvrstno, da se rana kmalu zaceli ter ne nikakeršnega znamenja, To zdravilo je mazilo. domače o in zapusti na najprimernejši iz ei vodo olikih delov lanenega olja napravi tako le: Vzemi narejeno in apnene vode. Apneno i 2 1 kfg neugašenega • Dandanašnji molzemo navadno ali na obeh stranskih ali pa na obeh prednjih ali zadnjih sescih. Takova molža pa ni namenu najbolj primerna. Kasor nas uče dejanske izkušnje, najboljša je Tako apna in ga pos&ropi z \ prah deni v čisto posod dvanajstkratno vodo, premešaj dobro odo, da razpade v prah. Apneni ter ga sodo To se navskrižna molža. zmes pa večkrat premešaj z desetkratno do potem pokrij po-in v 24 urah je izmolzemo vime do čistega. ako molzeš navszkriž ležeča Molzeš pa navskriž, gošča na dno, in čista voda ejena apnena voda. Počakaj potem, da se usede sesca, to je enega spredaj iu ki je nad goščo navzkriž ležečega zadaj. Ce tako za mazilo. Vzemi sedaj steklenko rabna je na tako. kak molzemo, spravljamo z so za kislo vodo valjanjem in potezan.em sescev vime v enakomerno gibanje. To pa upliva najugodneje na izločevanje mleka in tolšče vodo drugo polo polni jo do polovice s čisto pa z lan buješ tega mazi oljem apneno Kadar potre- (smetane). Posebno tolšča se loči toliko hitreje in po- pokladaj jih vsake polnoma iz mlečnih žlez ter zdrsa v sesca. kar čud boleči namaži ga na platnene cunjice ter ure na rano. Učinek je 74 do Ako molzemo na obeh poneha in rana se zaceli brez stranskih ali pa na obeh gnojenja, če ni bila posebno globoka. To mazilo prav prednjih ali zadnjih sescih, giblje se vime le nekoliko, dobro služi proti ozeblinam in zato se nepopolnoma in počasi izločuje tolšča Ako pa molzemo navzkriž, prenašamo gibanje tudi na mlečne žleze ostalih dveh sescev, v katerih se potem izločujeta tolšča in mleko zelo močneje. proti vročin proti mrčesnemu pik ww in kužnim boleznim, ki nasta po leti od velike Zelena krma za kokoši po zimi. Marsikomu bode znano, kako rada je kuretina listje od akacije. Dobro je švicarskih. Navzkrižna molža je v rabi po planinah, posebno zatorej nabirati akacijevega listja. R. ž njim krmiti kuretiuo. sušiti ga in po zimi Bel kruh po ameriškem načinu. Na dežel mnogokrat ni dobrega belega kruha, da se hitro narediti Razne reči, tak kruh po ameriškim načinu ta namen vzemi 30 la), raztopi * Krvaveče udarcev, dado se hitro in ane, ki nastanejo od komatov, jarmov vse nevarnosti zace- gramov hmeljevih ali olovih droži (presgerma), ra. jih v pol litra rnleka ter dodeni eno žlico stolčenega cukra. Naspi potem v primerno veliko skledo poldrugi liti s prašičjo žolco. Kolikor je žolč starejša, toliko hi- kilo?ram Panične moke, osoli jo, koli treje se zacelijo rane. Mokra cunja se na dan 3 do 6krat treba i prilij drožice z mlekom vmesi vse skupaj s toliko toplim oči z žolco in polož na rano. Ker ima vsak kmet mlekom, da dobiš mehko testo Ako deneš to testo potem ali več prašičev za domačo porabo, naj si spravi po njih žolč, Ki se več let prav dobra ohrani * Zimska krma za sinice. Ako hočeš dati sinicam po zimi kaj jesti, da ti ostanejo pri hiši ter ti obirajo gosenice in drug mrčes, tedaj jim pokladaj slanine. Sla- na kako gorko mesto, vsadiš je lahko v poldrugi uri v peč. Testo pa peci v ploščevinasti (plehnati) posodi, ki bodi do polovice napolnj da je testo potem lahka vzhajati. Tak kruh je zelo lehak in okuse * Iz stare smetane narediš ok nina pa ne bodi solj žaltava ali celo poštupana (po > ker taka usmrti te koristne ptičice popran« slanine obesi na niti Koščeke ako domešavž liter smetane maslo (puter) počasi po 20 do 30 gramov soli na vsak S soljo postane maslo ne le okusnejše vrabci pa se boj morejo do njih. teh ker sinice je poiščejo tudi tam, temveč tudi čvrstejše. Vsled soli pa se smetana tudi sečih koščekov ; a mačke ne laže P^ji * * Kokoši neso jajca po zimi Slabotni prašički. Neki nemški list priporoča vse kurniku dovolj toplote in vsak dan tedaj če imajo v slabotne prašičke, katere izkoti ali stori w n kaj zelenega. Slabše ja, umoriti, zelnate ali endivijne glave itd. prispi v hlev pesek ali * 392 klet ter polagaj kokošim vsak (lan nekaj peres > in Kamniku Josi[ kmalu bodeš videl, kako priduo ti bodo nesle. * Belouška. Ni nam treba popisovati te koristce živalce, katera uas je pred nekolikimi dnemi zapustila in šla spat zimsko spauje, saj jo dobro pozna vsak kmetovalec. Ne pozna pa ujene koristi. Da jo tako Fajdiga v Kamniku, Anton Javoršek a Po- v Mengiši, Jako o Pretnar v Srednji vasi, Marti točnik v Sor Matij v Boli Bistr Rant na Djbrovi, Josip Ravhekar Rozman v Žabnici, Fran Štupar v Vodicah. Janko Žirovnk v Gorjah Na Dolenjskem: Lavoslav Abram v Kosta črtimo in preganjimo, kriva je vraža, koja tudi belouška njevici, Jurij Adlešič v Šmartinu, Josip Erker v Stari dolži podedovanega greha. Usta ima zelo velika, spodnje cerkvi, Kristijan Engelman v Starem trgu, Matija Hu- čeljusti so na zgornje z raztegljivim trakom zvezane, dovernik v Dobrepoljali, Josip Franke v Šent Petru > zato je mogoče, požirati tudi take živali, katere so Fran Koncilja v Žužemberku Janez Saje v Šent Jerneji » ustih ima veče od njene glave, nimajo strupa v sebi, drži pa ž njim samo vrste zob ? svoj ki pa živež. Jezik je dolg in vilicam podoben; a ž njimi ne pika, kakor mislijo nekateri neumni ljudje. Avgusta meseca zaleže samica v listje, gnojne kupe 20 do 30 jajec, ki so z debelo, belo 20 dneh se iz njih izvalijo ali votla drevesa zaodeta ; v KOŽO male živalice. Od začetka jedo mlade belouške male mrčese: črve, gliste, gosenice. Kedar nekoliko odrastejo, začenjajo miši, žabe in druge velike mrčese loviti, ne prizanašajo pa tudi malim. Belouška ne žveči nič svoje ujete hrane, ampak požre io celo; biva pa rada po grmovji blizu vode. Meseca oktobra zleze globoče v gnojne kupe, votla drevesa itd., koder tudi prezimi iu od koder se zopet prikaže na spomlad. Da more zimo prebiti, pomaga ji njena mast, katere si je po leti in jeseni nakopičila pod kožo. uška 5krat. Levi se belo Ker je belouška zares je napačno, neumno in neusmilj koristna golazen zato j da jo preganjamo, Po nego najkoristnejši ptič saj nam celo več koristi šolah se o njeni koristi ne sliši nič; nasledek tega je, da ji mladina ne prizanaša, ampak jo povsod zasleduje, preganja » natika na palice itd. Zato bi bilo želeti > da bi ljudski učitelji v tem oziru dobro poučili šolsko mla dino in tako neusmiljeno preganjanje za vselej zabra nili. Izkaz razstavnikov odlikovanih na deželni sadni razstavi, dila o. kr. kmetijska družba kranjska v proslavo vla darske štiridesetletnice presv. cesarja Frana Josipa katero pnre v Ljubljani od 18. do 21. oktobra (Konec.) 1888 . skupini: Sveže sadje. (Razstavniki nabranih zbirk). Častna darila v denarji so dobili Deželno darilo v znesku, 5 cekinov kmetijska podružnica v Ratečah > deželno darilo v znesku 4 cekinov Fran Klinar v Hrušici pod Ljubljano; od daril, ki so bila uže omenjena v tem listu, do- bili so po ali cekina nastopni razstavniki Na Gorenjskem: Karol Bernard v Boh Bi Alojzij Jerše v Trebnjem. Na Notranjskem: Karol Demšar v Senožečah Karol Dermelj v Cerknici, Gustav Grossmann v Rakit-niku, Anton Pegam na Planini pri Vipavi, Josip Po > tepan v Djleojen Zemonu, Josip Žirovnik v Begunjah. Presojevalni odbor je poluletuo žrebe, katero je dal gospo! R. pl. Obraczay za najboljšega dolenjskega razstavnika kinetskega stanu, prisodii gospodu Antonu Planincu, predstojniku kmetijske podružnice v Boštanji. II. Skupina: Sadni izdelki. s častno diplomo kot uajvečo odliko: Avgusta Tschinkela sinovi v Ljubljani. s sreberno svetinjo : Mihael Ambrožič v Mojstrani, Matija Erjavec v Vipavi, Rudolf Kirbisch v Ljubljani, Fran Kotnik na Vrdu, dr. Namorš v Jesenicah, opravništvo grajščine Impolske, Edvard Voltman Ljubljani. v z bronasto svetinj Gustav Delcot v Kosta njevici, celj v kmetijska podi Franc Dolinar v Veliki Dolini, Anton Domi-Zagorji, knezoškofijska kuhinja v Ljubljani j v Boštanji, Jakob in Srečko Lenk na Raki, Julij Stare v Kamniku, Ivan Šašelj v Adlešičah, Ivan Urbančič v Trnovem, Anton Uršič v Šent Vidu, Ivan Walland v Hlebcah. s priznanjsko diplomo: Grofinja Valeska Barbo v Radelci, Fran Gollob v Lesnem brdu, Josip Erker v Stari vasi, Franc vitez Langer v Bršlinu, kmetijska podružnica v Radečah, Fran Mrcina na Gočah. III. Skupina: Drevesnični izdelki. s sreberno svetinjo: Baron Henrik Gagern v Mokricah. z bronasto svetinjo: Fran Jarc v Medvodah. IV. Skupina: Sadjarsko orodje in stroji. državno sreberno svetinjo: Anton Juvan v Ljubljani, Miklavž Hoffmann v Ljubljani. priznanjsko ali pohvalno diplomo dobili so za izvrstno ali dobro urejeno zalogo strojev: Fran Detter v Ljubljani, Andrej Druškovič v Ljubljani, Fran Trček v Ljubljani. Oddelek B. Šolsko vrtnarstvo: častno diplomo, podpisano od gospoda dežel strici, Franc Bizjak v Draževniku 7 Valentin Burnik v nega predsednika kot prvomestnika c. kr. deželnega 393 šolskega sveta ? sreberno sadjarsko svetinjo in častno darilo v denarji: Vojteh Ribnikar, Logatci: Janko Žirovnik nadučitelj v Dol vidijo kakor baloni z gazom napeti ki ^ ' w ^ii JLiau Fran Lavrič, nadučitelj v Škocij nadučitelj v Zg. Gorjah od daleč se jih hočejo vsak čas izpustiti v zračno višavo bira v koše kravji gnoj za kurjavo, in ga lepo sklada Deca po bronasto vetinjo s častnim darilom Gebauer, učitelj v Tržišči bronasto svetinjo: Lavoslav Abram Viljem na kupe ob šotoru. Ženske letajo za teleti čaj in mlečne jedi, možaki pa prepeljavaj nadučitelj iskre konje, ali poganjajo črede s paše na pašo , ali kuhajo in tomljajo . No nenadoma v Kostanjevici; Josip Čerin, nadučitelj v Toplicah; drugega, kot kupe pepela Josip Franke, nadučitelj v Šent Petru; Matevž Germ, ostanke jedi, za katei izginejo šotori, ljudje in živina. Ne ugledaš črna > osmo torišča pa učitelj v Adlešičah Matij —j ■ -•»-vAivoiuuiu , uiaui Dobrepoljah; Fran Klinar e se tepo tiče ujede. Zakaj so Hudovernik, nadučitelj v tako nenadoma izginili Mongolci, in kamo so odšli ? Martin Potočnik učitelj v Spodnji Hi Odšli so na nove pašnike Kedar črede do malega vse na Dobrovi Cirknici. > 0 , —I' - -"J* , X----------^^ maicga v o učitelj v Sori; Matija Rant, nadučitelj Pasejo, dade voditelj znamenje za odhod. Gospodarj Josip Žirovnik, nadučitelj v Begunjah pri koJ razdero šotore, povežejo in nalože tovornej živali prizuanjsko diplomo: Jurij Adlešič, nadučitelj J in v Šmartnu pri Litiji; Karol Bernard hinjski Bistrici Martin Gerčar nadučitelj v Bo Karol Dermelj, nadučitelj v Cirknici nadučitelj v Slaviri; Anton Javoršek Kedar dojdejo na nove pašnike, postavijo šotore prične se staro življenje z novega. Mongolec je plošnatega obraba, naprejstoječih ličuih kosti, kratkega nazaj potisnjenega pobradka, rumenkastih nadučitelj v Mengi Koboj oči, črnih las, trdih kot učitelj v Hotedržici; Fran rujave debele kože ščet, redke brade in temno Mežan Koncilja, nadučitelj v Žužemberku; Mihael učitelj na Slapu; Ivan Poženel, nadučitelj na Rakeku Postave je srednje, život mu neprimerno dolg, no^i pa kratki in zviti kot Fran Praprotnik učitelj v Podvelbi ; Ustvarjen je tedaj za konja. Obleka mu je priprosta J učitelj v Preski; Leopold Punčuh, nosi dolg kožuh, in visoke škorn Šola v Kamniku, Fran Trošt, učitelj Mongolec tedaj ni prikupljiv, ali j od *enja Na oko V Vodicah, Ljudevit Vagaja, učitelj v Pirničah Oddelek C. Vinska pokušnja. a) častno diplomo kot najyečo odliko : Baron Rudolf Apfaltrern, grajščak v Krupi. dobrodušen ) zato mehek in jako včasih je neizmerno vesel, včasih na vso moč težkomiselen. Sploh pa je jako boječ, ali kedar mu kri zavre, tedaj je nagel, silen in smel. Ker je prosto- dušen in lehkoveren ko dete, posluša rad povesti, prav sreberno svetinjo: Deželna kmetijska vinarska in sadjarska šola v Grmu, Mrcina na Gočah. in bajke. Veseli ga, če potnik Stari njem ostane enčič na Vrhoolj > Fr Vrtovec v Sent Vidu, Henrik bai Matija Kavčič v Sent Vidu, Filip i pisatelji nam opisujejo zelo slabo Mongolce Očitajo jim lenobo, ropanje, pobijanje, in druge nerod nosti Res so Gagern v Mokricah svetinjo: Viljem Pfeifer na Krškem Mongolci svoje dni grozno divjali po Evropi. Z ljudmi so delali ti krvoloki, kakor z živino bronasto Florijan Zorko v Družinski vasi, J. Hladnik na Gočah 15 drugih _ " ------ * tA * J. AA VJ , Kedaj pa kedaj so v enej noči poklali do malega celo vas, in živa duša ni vedla, zakaj so to učinili. Sreča prizuanjsko diplomo je dobilo se ' -----> " " ~ J da so kmalu odšli od koder so bili došli. Evropa je razstavnikov. bila oteta ali mnoge pokrajine so bile strahovito Podučnc stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) opustošene. Dandanes niso več taki, unesli so se. Kjerkoli smo srečali Mongolce, ali se oglasili pri njih, povsodi so nas sprejeli veledušno, odkritosrčno in gostoljubno. Deca rada izmika to ali ono, če se jej dopade. prav to smo opazovali tudi pri Mongolcih, ali izropali nas niso nikoli. Do dela jim mrzi še dandanes, tudi 93. so zelo požrešni in nečisti. Obrtnosti nimajo nobene, možaki samo usenje strojijo in odejo z dlake pleto, ženske pa šivajo in vezejo. Ali Mongolec je dober pastir, vid, sluh in okus so pri njem tako razviti, da se je kar čuditi. Mongolci. Kdor se hoče oglasiti pri Mongolcu > Mongolska nima mest niti vasi. Kakor daleč oko šotor meni nič tebi nič, ter pozdr stopi naj v „amor"ali „mendu", nese, ne ugleda drugega, kakor travnate stepe, ki so Potem naj sede na desno gospodarju, ki vselej vratom Da se pogovor hitreje oživi, povprašaj- tu pa tam pretrgane z rekami, ali z gorami. Ali največ nasproti sedi sveta je enolična, brez mejnaravan, ki nima ne polja, ali ima pleme mir pred sovražniki, ali je dovelj dobre ne gozdov, pač pa nekaj jezer. Prijaznejši in tudi ži- paše, ali gredo kobile rade po plemenu i. d. t. Na to vahnejši so oni kraji, na katerih je dovelj vode in paše. pristopi žena in seže molče v roko tujcu. Kmalu na to Tu ugledaš za celo vas šotorov, eni so veči, eni manji, prinese mleka, ali čaja. Premožni gospodarji postrežejo 3!»4 tujcu tudi z surovim maslom, s sirom in z nekako kašo. Vsako jed ponudijo v lakovanej tružici. Kar komu prija, po tistem naj seže. Kdor gosta šo posebno odlikuje, prinese mu mongolskega vina, to je kumisa (kobiljega mleka). Evropejcu se gabi ta pijača, vzlasti še zategadelj, ker je površno prirejena. Šotor Mongolčev je okrogel, narejen je od šib, Kedar Mongolec ni na konju, tedaj poležava v šotoru brez vsega dela, kadi. spi, ali pije čaj, mleko, ali vrat Kedar ga prime radovednost, sneme bič iznad zajaše konja in zdirja po stepi kamor je. Kedar ugleda človek?, zleti mu naproti, ter ga začne povpraševati po novicah. Ali pa se spusti k temu ali onemu šotoru, odjaše, in gre notri, da se malo po palic in drogov, pokrit pa z debelim platnom, navadno v dve gubi, da je ^orkejši. Zgoraj ima lino. skozi katero dim odhaja; kedar se jim poljubi, morejo jo zapreti s posebnim pokrovom. Duri ali vrata so ozke in nizke. Šotor ima dva predela. Leva stran je za možake govori. Naši dopisi. m na to stran mora zaviti tujec, kadar se oglasi. Kdor Iz Ljubljane Praznovanje cesarske štiri se spustil na desno, zelo bi se zaletel. Desna stran desetletnice v Ljubljani bilo je, akoravno so bile vse je za ženske tu zloženo tudi razno posodj 11. pr unajne sijajnosti prepoveda lep in srčne. Razun velika lončena posoda za pitno vodo, posode za mleko, predstave dramatičnega društva in pa koncerta društva surovo maslo itd. Sredi šotora stoji velik trinožen stol, in na njem leži železen kotel. Zadaj za ognjiščem stoji nekakošen kanape, izredno pohištvo v Mongolskej. Končnici ste mu od bakra in pozlačeni. filharmoničnega, katera sam omenjamo, vršile so se svečanosti a) o t v o r j e n j a novega deželnega muzeja, Rudolfi n u m, brezplačno pogosto vanje Poleg kanapeja, naprej proti moškemu oddelku, ubogih dijakov in druzih revnih gosto v dr u- ot vorj e n je in stoji omara, v katero spravljajo razno drobnarijo, s štva ljudske kuhinje državnih strokovnih obrtnihšolv Ljubljani. kakeršno se lepotičijo ti preprosti ljudje. Ta omara je ob enem tudi altarček, v katerem stoji lesena, ali bakrena, pa pozlačena podobica molika „bude". Pred njim stoji devetero posod, v katerih darujejo moliku vsak dan mleka, vode, surovega masla in moke. Poleg leži po kaka tibetanska molitvena knjižica, povita s dne Prve dve slavnosti vršile ste se v nedeljo decembra, tretja pa v ponedeljek. Omeniti nam je pred vsem še, da se je v nedeljo vrhovni kamen nove zgradjene bolnice V210 ukladal Elizabetinske za otroke na Poljanah Slo otvorj muzeja Rudolfi vršilo je svilenino. Te knjige se ne sme dotakniti nikdo drug, ob ^ 11 uri. Pred poslopjem vihralo je na mlajih nekoliko kot samo ostrižen samec, ako se je dotakne „črn mož," zastav. Ra tako okinča so bila hodišča, stopnice to posvetnjak in oženjenec, tedaj se zelo pregreši. šotoru mongolčevem smrdi, da je joj Kd vajen, komaj zmaguje. Smrdi pa zato tako hudo - ni ker in veža z zelenjavo, izrekoma postavljene je bilo zelenjave na obeh straneh spominskih plošč takoj pri vstopu. Na vrhu stopn stal je okinčana z gn si Mongolec s surovim maslom in z mastjo maže obleko in druge reči. Ker so Mongolci tako nesnažni, zato jim dasi tudi Kitajci niso nič kaj njali doprsna vršilo se je v marmorasta podoba cesarjeva. Otvorjenje obrtni dvorani prvega nadstropja v severnem delu po Kitajci vele „smrduhi", snažni, kar zna celi svet. Hišna opravila oskrbujejo ženske. Hodijo po vodo, včasih zelo daleč, nabirajo goveje in konjske odpadke za kurjavo, pri čemur jim tudi deca pomaga, molzejo krave, in delajo surovo maslo. Tudi pomagajo strojiti kože možakom, delajo obleko, češejo kamele, predejo si op j Tu je bilo ekoliko obrtno razstave naših domačih ljubljanskih obrtnikov, n. pr. Z a m lončar Dr e 1 s mizarja M a tj G e r b e r j a. ključarja Ahč in b Na sproti glavnega vstop v dvo bili so med zelenimi rastlinami na višjem prostoru pod baldabinam volno y s kratka ? vsa dela in opravila domača gredo postavlj jevičine kipi cesarja, cesarice, c svečanosti došli so vablj cesar- skozi njihove roke. Možaki pa imajo malo dela, črede stveniki in zastopniki vsih stanov esarjeviča in eni gostje dostojan-navzoči so bili poganjajo na pašo, kar je jako lahko delo, prav za c. kr deželni predsednik baron Winkl deželni nad fazane, ki prav zabava, vzlasti še zategadelj, ker so vedno na konju. Le ondaj, kedar se je kaj repov od črede zgubilo letajo in dirjajo sem in tje, ter ne mirujejo preje, preden niso našli vseh repov. Kedaj pa kedaj odjezdi Mongolec tudi na lov nad jelene, osobito rad pa jih pošilja na dar vladarju. Lesic ne strelja nikdar, da se ne poškoduje koža, ki jo jako ceni. Norčuje se s Kitajca, ki pasti nastavlja lesici. „Mi gremo kar naravnost nad lesjaka," omenil mi je mongolsk lovec na glasu. „ glavar dr. Poklukar,proštdr. Klofutar, protonotar dr. Čebašek, deželne sodnije predsednik Kočevar, držav pravnik dr Galle, finančni vodja Plahky finančni prokurator dr. Račič vodj hranilnični dr Suppau, generalmajor Schilhavsky, več stabskih častnikov, sodnijski in vladni svetovalci šolski o d j in profesorji in vsi obrtniki zgradbi muzeja. ki so imeli kaj posla pri Svečanost se je v daljnim govorom ku- Ako ga osledimo in na spregled dobimo, po- stoza Deschmana, v katerem je popisaval zgodovino skačemo na konje in kmalu ie naš." muzeja v nemškem govoru in kateremu je dodal koncem 3!) 5 tudi dostavek v slovenskem govoru, v katerem je Go omenjal tudi imenoma največjih dobrotnikov muzeal-nega društva in muzeja. Za njim nastopi oder pred kipi cesarske rod bine deželni glava dr. Pokluk ter se pred vsem zahvaluje slavnostnim p. n. gostom, da so prišli v tako vor, večinoma slovensk, govoril je v nekaterih stavkih začetka, sreda, in pri koncu nemško. Poteni vršilo se je ogledavanje muzeja pod vodstvom kustoza Deschmana. Kmalu po 12. uri peljali so se nekateri gostje z obilnem številu slavit današnji praznik avno pr ko Potem omenja govornik v obče podpornikov in prijateljev muzeja ter se jim zahvaluje v imenu dežele, imenomu pa se zahvaluje vodstvu kranjske hranilnice, katera je s tako bogato podporo omogočila zgradbo velikega krasnega poslopja, v katerem se sedaj hranijo z muzeja v ljudsko kuhinjo, kjer so bili i silu v velikem številu vsakdanji tamošni gostje revni dijaki. Po ogledanji naprav in prostorov zbrali so se došli gostje pred podobo cesarjevo, kjer je najpred načelnik društva, stotnik Hiibschmann, v nemškem. dragoceni zgodovinski zakladi ave nabrani poglavito v domači deželi. Hranilnica postavila si je s tem činom neminljiv spominek in pa zagotovila vedno hvaležnost dežele Kranjske. potem pa stotnik vitez Ziterer v slovenskem govoru, slavil praznik štiridesetletnega vladanja cesarjevega. Po končanih govorih odmevali so gromoviti živijo klici po obširnih prostorih starega strelišča. Gospod Dalje omenja deželni glavar druzega velikodušnega deželni predsednik baron Winkler zahvalil se je g. dobrotnika muzeja, žalibogže umrlega g. Viktor Smole-ta govornikoma za človekoljubno in domoljubno delovanje kateri je poleg dragocene zberke umotvorov in zgodo- ter jim& je priporočal tudi dalje še tako marljivo go- vinskih starin spravljenih tukaj v posebni sobi > muzeju jiti v mladih srcih čutja ljubezni do domovine in do zapustil vse svoje premoženje krog 180.000 gld. vred- cesarja. nosti. Potem so Tudi dijaki zapeli nekoliko kitic cesarske Smoleta, spomin velikodušnega dobrotnika Viktor pesmi ter sklenili zopet s trikratnimi gromovitimi « C egar gospodičina sestra Balbina povišava s živel srcih ■ svojo navzočnostjo sijajnost današnje svečanosti, bode na veke v tem poslopji iu pa v hvaležnih naših rojakov. Pri tem pa ko se hvaležno spominjamo dobrotnikov deželnega muzeja, veže me dolžnost, gorko zahvalo v • •• lit • živijo klici. Gospa soproga gospoda deželnega predsednika ogledala si je kuhinjo, je hvalila požrtovalnost navzočih gospa in gospodičin in potem so se gostovanci zopet ki so z neumorno izreči tudi vsem onim gospodom, marlivostjo skrbeli za to, da so dragocene zbirke muzeja v ogledavanje postavljene v tako lepem redu in vsedli piva. mizam, kjer so ta dan dobili tudi nekoliko dne Otvorjenje strokovnih obrtnih šol vršilo se je decembra ob 11. uri v šolskih prostorih v Viran- zato zahvalujem se poglavito gospodu muzealnem bili kustosu Deschmanu; drugi del, obrtni del muzeja, ki je po krasnih izdelkih domačih obrtnikov in umetnikov tako častno zastopan v tej dvorani in ki je na drugo stran ni manjega pomena, kot prvi, zbran je poglavito vsled prizadevanja in spretnega posredovanja gospoda cesarskega svetovalca Murnika, kateremu izrekam enako gorko zahvalo. so de- tovi hiši nad kavarno in gostilno. Tudi tukaj navzoči vsi, razun vojaških dostojanstvenikov : želni predsednik baron Winkler, deželni glavar dr. Po-klukar, mestni župan Grasselli, deželni šolski nadzornik Smolej, deželne sodnije predsednik Kočevar, predsednikov namestnik trgovinske zbornice M, Pakič itd. Vodja novih šol g. Šubic pričel je slavnost z obširnem > večinoma slovenskem, koncem nemškem govorom, v ka Prav je gospod predgovornik naglašal, da se je terem je razlagal zgodovino obrtnega poduka » se J© to za vso deželo častno zvršiio tako lepo, ker smo hvaležno spominjal vsih zastopov in oseb, ki so se pridelali z združenimi močmi po lepem geslu njegovega zadevale za ustanovitev teh šol ter izrekoma hvaležno veličanstva našega ljubljenega cesarja, zato pa smem naglašal velikih zaslug gospoda ces. svetovalca Murnik-a izrekati nado, da bode enaka sloga vladala v naši končno pa je naprosil gospoda deželnega predsednika deželi pri vsih bolj pomenljivih podjetjih in vprašanjih, da otvori novi šoli. 5 J Gospoda moja, obljubimo si danes to, da se hočemo ravnati po geslu našega ljubljenega cesarja, čegar štiridesetletno vladarstvo danes praznujejo vsi različni narodi avstrijski z enako srčnostjo in hvaležno navdušenostjo. Potem izrekel je gospod deželni predsednik otvor jenje obeh šol željo j da bi blagodejno vplivale v Ob enem, ko toraj izrekam ; otvorjen je deželni muzej Rudolfinum! vabim Vas čestita gospoda, da se pridružite z menoj klicu, ki danes doni iz milijonov in milijonov zvestih avstrijskih src proti nebu: Našega ljubljenega, velikega cesarja Franc Jožefa, njegovega nadepolnega prestolo-nasledniča cesarjeviea Rudolfa in vso cesarsko rodbino naj Bog ohrani, živijo! slava! ^lava! slava! povzdigo blagostanja domačih obrtnikov. Mestni župan Grasselli izrekel je potem svojo hvaležnost za ustanovo novovtvorjenih šol ter naprosil g. dežel, predsednika to zahvalo posredovati . naučnemu ministru. Potem ogledali so si gostje šolske prostore enako za lesno obrtno šolo, kakor ono za umetno šivanje in vezenje. Kako potrebna je bila šola, kaže to, da so za dečke oddani vsi prostori 24 in da se jihje oglasilo še mnogo, deklet pa se je sprejelo tudi že 40 in bi se jih gotovo še več oglasilo, ako bi bilo prostora. 396 Šolski prostori so veliki zračni in edina napaka, ki se ne sme prezirati je ta, da so za fioo in drobno delovanje ženskega oddelka premalo svitli, pa se je nadejati, da bode vodstvo brez težav moglo odstraniti to nedo8tatnost A Dostaviti nam je, da je deželni odbor včeraj sklenil tudi obrniti se do naučnega ministerstva in zahvalo izreči g. ministru ter poročevalcema gg. Exner in Lind, poglavito pa priporočiti ministerstvu ta zavod, da se kar pred potrebam naše dežele primerno razširi in stroke pomnožijo. — Prodaja starega gledališča vrši se danes pri c. kr. deželni sodniji, pa ni slišati da bi se dražbe vde-ležil poleg filharm. društva, še kedo. Z Dunaja. — Minulo soboto zborovali ste obe zbornici in sta predsednika začetkom seje imela govor čestitanja za cesarja povodom dopolnjenih 40 let njegovega vladanja. Zbornica poslancev nadaljevala je posvetovanje zakona zarad ustanovitve kmetijskih domov in ravno v petek in soboto bila je borba za najvažnejši § 17 zakona, zoper katerega je levica obračala vse svoje sile. Pri tej borbi napravil je levičarjem največjo zmešnjavo dunajski poslanec protisemit dr. Pataj, ki je v več kot 2 uri trajajočem, izvrstnem govoru dokazal pomen in neobhodno potrebnost pa tudi popolno opravičenost na-redbe tega paragrafa. Vsled tega govora nastala je med levičarji tolika zmešnjava, da niso vedeli, ali bi govoril še kedo ali nihče več. Vedno so se menjavali govorniki in da bi nekoliko prišli k zavesti, začel je po vsem nepripravljen govoriti dr. Menger, za tem govoril je že pozne ure dr. Gregorec za predlog odsekov, omenjajoč posebno hrvatskih zadrug in ruskega mira. V soboto pozne ure vršilo se je glasovanje pa imenih in § 17 bil je sprejet s 164 glasovi proti 132. Daljne razprave tega zakona dognale so se včeraj* danes ni seje, jutri pa se prične razprava novega vojnega zakona. Cesarjev manifest, s katerim naroča grofu Taa-ffe-ju, cesarjevo zahvalo izreči vsim svojim narodom povodom 40letnega vladanja skazano ljubezen in udanost in pa za tolikoštevilna dobra dela milosrčnosti, prijavimo na koncu današnega lista. Ta zahvala je podpisana v gradu Miramare poleg Trsta dne 2. decembra. — Češka dežela in ves češsi narod praznuje dne 10. decembra velik narodni praznik 70 letnico svojega vodja in prvoboritelja, naj zasluženejšega domoljuba dr. Fr. L a d. Riegerj?. Z vsih krajev Češke, z vsih krajev, kjer prebivajo Čebi, pa tudi s krajev kjer bivajo Slovenci, dohajajo poročila o pripravah za dostojno čestitanje in pripravljajo tudi častna darila za ljubljnega slavljenca naroda, ki mu je pri tolikih zaprekah z Krepko roko vodil krmilo do lepih vspehov. Dr. Rieger premožen grajčak žrtvoval je večino velikega svojega premoženja za svoj narod. Zato se mu pa narod sedaj tudi prav po tej poti kaže hvaležnega s tem, da zbira zanj pomenljivo narodno darilo. Časniki trdijo, da je za to darilo nabranih že 70.000 gld., s katerimi se gmotno stanje vodje naroda zopot popolnoma vredi. — Nam Slovencem je bil in je dr. Rieger vedno zvest in krepak podpornik iu za to se bodemo tudi Slovenci združevali z brati Čehi v ki cu: Bog še mnogo let ohrani zdravega veleza-služenega vodjo češkega naroda d r.Ri eger-ja. Ljubi grof Taaffe! Bila je želja Moja, da bi štirideseta obletnica nastopa Mojega vladanja minila brez javne svečanostjo da bi se iz tega povoda opustile vse blesteče slovesnosti in vse s potroški združene naprave, in da bi se namesto takšnega razodevanja udanosti zvestih Mojih narodov mogel razveseljevati o delih ljubezni do bližnjega, o podpori ubogih in pomoči potrebnih. Izraz Moje želje je zadostil, da je provzročil skoro nepregledno vrsto najrazličnejših dobrodelnih dejanj, ljudomilih ustanov in patriotičnih odmemb, ki so Mojemu srcu najprijetnejši dokaz očitne udanosti in zvestobe in vsled katerih bode spominski dan nastopa Mojega vladanja izvor bogatih, še v najdaljnejšo prihodnost osrečujočih blagih naprav. Za to Meni znova izkazano ljubezen in zvestobo Mojih narodov, katere vse Jaz ljubim z jedDako ljubeznijo, izrekam deželnim, okrajnim in občinskim zastopom, kakor tudi udeleženim korporacijam, zavodom, društvom* in posameznim osebam, vsem skupaj in vsakemu posebej, iz globoko ginenega srca Svojo cesarsko zahvalo. Pri tem se, ponavljaje izrazujoč najpopolnejše priznanje, spominjam onih blestečih razstav, ki so Me kazoč mogočni napredek znanosti in umetnosti, obrtne pridnosti in zemljedelstva v Avstriji za štiridesetletne dobe Mojega vladanja, napolnile z veselim ponosom. Naročam Vam, to javno dati na znanje. V MIRAMARU dne 2. decembra 1888. Franc Jožef s. r. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki.