GLASILO SLOVENSKE NAR^PNfijPOPPORNS JEDNOTE _CMcjft), iiu torek, 16. novembre (Nov. 16), 1926. ftTfiV.-NUMBER 269 Prti zaključkom stav-kt rriarftv » AigUJi Vm znamenja kaše j* da ao m- ; dar jI, Izigrani In Izbičaai s na» alljem, izgubili bitko. London, 16. nov__Delegatje rudarske organizacije so v soboto «pripojili stavku jočim rudarjem, naj sprejmejo vladne pogoje za končanje stavke. Gla-sovanje delegatov je bilo 432,. 000 proti 852,000. Rudarji bo-do glasovali o pogojih v četrtek po vseh distriktih. Kak bo izk) glasovanja, se še ne ve, toda če sprejmejo priporočile delegatov, bo stavka U dan oficijelno končana. | Sprejetje vladnih pogojev—o katerih je vlada izjavila zadnji petek, da so "absolutno aadnjr -pomeni poraz rudarjev na ceH M ( , ; JI Vlada usiljuje rudarjem naj-nesramnejše pogoji kar jQi pozna zgodovina tradeuntjakege gibanja na AngleAkem. Priporočila drtsvne premogovne komisije so popolnoma ignorirana .Pggoji pomenijo, da se rudarjem zniža plača in delali bodo daljie ure, poleg tega pa izgube enotno mezdno pogodbo, za katero to se najbolj borili. Bodo-¿a pogajanja se bodo vrftila po distriktih. Končno so pogoji ta-k}, d4 okrogi S00,000 rudarjev ostane za daljšo dobo brez vsa-Itiig» dela in zasluška. Zarote obteftena krojaška delavca sta bila spontana n skrivim od porote. Pravica ee je iz- VVaukegaa, Minn. — Pred porotniki sta stala krojaška delavca Oscar Novičk in Louis €ece, ki sta bila obtoiena zarote aa uničenje blaga za $18,000 pri tvrdki Ooldstein Clothing kpm-panije v mesecu avgustu- leta 1925. Oba delavca sta člana krojaMiv eiflfekHtfK jflfll^pe* mated Clothing Workers Union. Ko sta odvetnik in drftavri pravdnik dokončala avoje argumente, so se porotniki umaknili porotniško; sobo. Po kratkem onferenca Je —psiaa, pravi OM* dettm turftkl zuaaa jI mJaletcr aagiaie. da Tarči ja te|i mir. Ukrajina, 15. nov.—8ovJetaki zunanji komiaar Cičerin in turški zunanji minister Tevflk Rutdi bej sU včeraj konfsrirala tri ure. Kakor poročajo, sta koeferenta razmotrivala razna vprašanja, ki so mednarodnega pomena za Turčijo in sorjsUlm Unijn . Cičerin je pozneje rekel, da konferenca bo končala uspišao. Mdl bej je pa dejal, da ajego-va prisotnost na ruskih tieh je n41ep«i dokaz prijateljskih od- "Turška sunanja politika stre-ml za svetovnim mirom In pri-iateijskimi odnoiaji med vsemi ljudstvi. >e rekel. brez nemirov. Peri Hfrea. Mkk^Ceremo-olje v znamenju "medverske, medptemeasfce in mednarodne harmonij/* eo se izvršile v nedeljo v POfi Huronu brez napove-danih nemirov. Protestanti, katoličani, Udje, kukluksovti, zamorci in betahi. ameriški In ka-nadaki btvftf vojaki so ss udele-«11 posvaisnja zastavnega mla-ja v spomin na padle vojaka. l-iudje pogreje vae zlate! ')unaJ, IS. nov.—Alfred Eau-hek Je tukaj izjavil, da je vuko leto pokopanih na mflijo-^ dolarjev vrednosti v zlata-v 1 mrMčev. Ako se ta potita zlata kmalu ne ustavi pri-Ishko splošno pomanjkanje "«en* kovine. MiMja. krupiiihilb v lUmiJi. Moakv% is. nov.—Tomekt >lgarija, 15. nov,— greeu ta tako ropat spravi oe Tekaj Je začel izfcajati prvi ma- dnevni rad vprašanje flllplnsk« PROSVETA GLASILO SMWKN8U NABODNB PODPOKNK /BDNOTB „i, „ .....« ■ ■ —i « i mm ■ »»■■■■■■■■■fM»«"»———Bc^wi^*'" LASTNINA HLOVKN8SE WABOPIfl IOPWIW C«D4 o*U*o* po doff»». lafcaptsl — — wrMê. N»rotein»: Zadinjana driava (Irr« Chicago) SS.00 ni pol wu in $1 26 u tri dmm; Chicago ia Ciearo SfJO aa Mo. M aa pol Ittm I1.A6 t« tri m»»c«, in t» lno»am«tvo $«.00. Nukr so reo. kar law otik a TROSVETA" M57-99 Sa. Uwaiale A «THE ENLIGHTENMENT" Organ mf tM Hirn« Nati—al lawüt Iwktf. OvMd br tfca Sloven« National Baaaflt Sadaty. Adrertiaing rata« OB Subacriptlon: üalud States («««apt ChUago) ; Chicago WAO. and foraiaa SSSSlriSS ISjQS Sir fSST "MEMBER of THK FEDERATED PRESS* ■ i il in«— im I II i i« - rri ■!».' n l>,tu« f oklepaju n. pr. (Oct. St. ISM) saleg raiega pavrni. da »am Ja a Um daaroai patakla aarotaiaa. Peacvtte Ja Ii m na ao aaUri VOJNA NEVARNOST V EVROPI IN AZUL Brzojavke z Dunaja in Aten poročajo, da grozi zopet vojna v Evropi in Aziji. Provokatorji so Mussolini in njegovi fašisti. Preko Alp beže v Francijo Italijani vseh stanov pred kovano pestjo Mussolinija in brutalnostmi fašistov. Slovenci iz goriške okolice, s Krasa, Notranjskega in iz tržaške okolice pa beže v stotinah v Ljubljano in druge kraje Jugoslavije. Ti Slovenci pripovedujejo take stvari 6 grdem ravnanju z njimi v Italiji, d* sa ljudem ježe lasje na glavi. Fašistovske tolpe upadajo v slovenske kmečke in delavske domove in odganjajo iz njih Slovence nasilnim potom doli v Sicilijo. Na ta način so Slovenci oropani domov in pognani v siromaštvo in bedo tam daleč na jug—v Sicilijo. Vse to se seveda godi pod pretvezo novih zakonov proti nasprotnikom fašizma. V Ljubljani so ta dejstva povzročila veliko razburjenje in vojaštvo je zastražilo italijanski konzulat, 4a ljudstvo ni vrnilo šilo za ognjilo. Francija osredotočuje vojaštvo ob italijanski meji, odkar je prišla na sled veliki zaroti, ki jo je zasnoval Mussolini, s katero je hotel povzročiti konflikt med Francijo in Španijo, da se v ugodnem trenotku polasti francoskega teritorija ob italijanski meji. Iz Aten poročajo, da Turčija mobilizira. Pripravlja se za vojno proti Italiji, ker Mussolini želi zasesti Adalijo v Turčiji. Medtem ko se vrše te vojne priprave v Evropi in Aziji, prihaja vest, da je sovjetska Rusija sklenila zvezo s Turčijo, ki je prvi korak k zvezi azijatskih narodov proti evropejskemu imperijalizmu. Anglija je naklonjen«, da prične Mussolini z vojno proti Turčiji. Tak je položaj Evrope, tiste Evrope, ki vedno govori o miru, na drugi strani se pa oborožuje do zob, da evro-pejski narodi zopet padejo nekega dne drug čez drugega in se koljejo kot divje zveri. . "'i',..* ' ¿J Evropski narodi niso krvoločni. Oni ljubijo mir, kot ga ljubi ameriško ljudstvo. Ampak v Evropi so na krmilu narodov ljudje, kot je Mussolini, ki niso le mednarodni kriminalci, ki kujejo zarote in špijonirajo v tujih deželah, ampak sodijo v blaznico, ker so blazni. Mussoliniju se je zajedel v možgane bacil poveličava-nja in domišljavosti. Normalnemu človeku je jasno, da so zahteve fašizma neizvedljive, a Mussolini si domišlju- 1«. NOVEMBRA. je, da je poosebljen nekdanji rimski cesar, ki gije usodi Kakor sta Depresija v industriji—Stari Os-troiUsal ss vsi prati slovenski cerkvi. Detroit, Michigan. - U več tednov nazaj je rasna industrija. possbno avtomobilska, v De-troitu padla precej pod nórmalo. Vsa "šape" od Fordove doli do najmanjšega podjetja so ode •lovile na stotisoče delavcev. 0-stall delsjo ps po tri do štiri dni v tednu, razen pri Fordu štiri do pet v tednu. Vse tako izgleda, da bodo več delavnic zs nedoločen čas popolnoma zaprli. Promet avtomobilake industrije ra-pidno psds in takozvsne pros peri tete, kot je bils pred leti v De-troitu ni več pričakovati. Draginja pa tsks, ds je joj. Posebno stanovanja! Detroit so in gs le danes od vseh strani oglsšsjo in ni čuda, ds delavno ljudstvo še zmirej prihaja. Ampak vsliko jih je raz-očsranlh, ko pridejo sem; dela ni nlkjsr dobiti. Veliko jih gre nazaj, odkoder so prišli, ali pa drufsai s trebuhom zs kruhom. Msrsikdo nima s čim odpotovsti in po ulicah skrivoms pred policijo miloščine prosi. Erad dnevi me Js tak siromak ustavil ns ulici in mi rekel. Dragi gospodi Nikar ss me ne ustraši kot ss me nskateri, ki beže od mene, ko jih prosim zs nikel, ds bi si glsd uteiil. Sem navaden delavec. V nekem listu sem opazil, ds js v Detroitu dosti deis tsr so najboljše, plače. Ze peti teden hodim od tovarne do tovsrne zs delom in gs ne morem dobiti. I-mel sem psr dolarjev, kateri pa so mi v tem času pošli in sedsj sem popolnoma suh. Se nikoli nisem nikomer nič žalega storil, niti takšnih misli imel in vendsr sem opszil, ds se me ljudje boje, ko jih prosim za pet centov. Gospod, lepo vss prosim, dsjte. če mogoče, en dime, da si kupim eno ksvo in košček kruhs. Dsl sem mu kvoder, zs kar se mi je dslj časa zshvsljevsl ter takoj vstopil v prvo restavracijo. Takih zspeljsnih revežev je vse polno tukaj. Je ps tuksj tudi veliko revežev z družinami. Kako as tukaj živi s družino od do 6 glsv pri hiši s plačo od 40 do 60 centov ns uro, si lahko vssk predstavlja. Posebno žalta-vs gre sedsj, ko oče deis sámo 8 do 4 dni v tednu. Pričakujemo pa Šs vse hujše in msrsikdo bo-morsl iti drugsm zs delom. Tsgs ps eni ljudje ne* opazijo, smpak tistih psr dolsrjev, kste re imajo ns strani, ksr mečejo ln saprsvljsjo ns razne načine in ss razne neumnosti. Posebno mladi ljudje tukaj so precej zapravljivi; živo tjavendan in od danes do jutri. Tudi teh je veli ko odslovljenlh iz tovaren. Zs ene morajo skrbeti njih starši, ksr je veliks sramota, ker bi si bili kot ssmci lahko nekaj pri MNdtt'zs «labe čase, na mesto vsak cent sproti zsprsviti zs razne neumnosti. Neksteri so odšli od tuksj po "tajzih" zs dsk>m in kruhom. , / zidanje eerkve so kolektali tudi med starimi slovenskimi naselniki v Detroitu. in kakor vidim, niso zs zidanje cerkva. Prav gotovo tudi v naprej ne bodo. Zavedajo se, komu cerkev služi, ter komu je v dobrobit za kar jim gre vsa Čsst. Kalumetaki Slovenci: Ali vam ie ni več v «pominu cerkev na Cslumetu. v katero ste zabili svoje težko prislužene stotake? Kakšne koristi ste imeli od nje sli od onih, katsri so vss v isto nogovorili? Pustili ste vse sku-psj tam, eni celo svojs lsstne domove, ksterih ni bilo in jih še dsndsnes ni mogoče prodsti, ter morali ste iti s trebuhom zs kruhom. Ali mislite, da ae kaj tskegs ne zgodi lshko tuksj? Vsši stotaki bodo zopet v drugič ostali v zidov ju, v ksterega mogoče ne boste imeli več nikoli bo, pa seveda ne vemo. ker nam lshko znižajo, kadar hočejo. Delamo pod odprto delavnico. Dosti koristi Uko ne bomo imeli od povišsne plače, kajti kakor hitro dobimo povišek, Uko hitro tudi trgovci poskočijo. Ns plačilni dan bomo imeli več denarjs ns roki. to je vss. lH* društvenem polju nspre-dujemo bolj srednje, novih članov dobimo sedaj malo, ker gs je težko najti, ki bi ne bil varovan v enem sli drugem društvu.' Dobimo ps več otrok v mladinski oddelek. |ffs političnem in gospodarskem polju tudi ni napredka, kakršen bi lahko bil. Priliks je pri nss, ds bi lshko msrsiksj naredili, ako bi bila boljša slož-nost med rojski. Kakor msrsi kje so tudi pri nss tski, ki rajši "kikajo" kakor pa da bi delovsli te, ostanite pri tem, kar «te, ps pojdita poslušat tudi gospodove .svete nauke, ker to nezadostuje. Ako darujete zs cerkev; trebs js tudi upoštevati božje zapovedi. — John Steban. prilike pogledsti. Vem, da je napredna stvsri, in s tem še določila, da obnovi zopet slavo starega Rima. Kaligula in Nero imela svoje častilce in podpornice, Uko jih je naftel tudi Mussolini v ljudeh, ki se imenftsjo fašiste. Ampak dejanja, ki jih uganja Mussolini ajvojimi fašisti, ne morejo roditi nič dobrega. Kovanj#jarot v tuji državi, spletkarenje v tuji državi, da se ta država zaplete v vojno, preganjanje italijanskega ljudstva na domačih tleh, ker se ne strinja z blaznim diktatorjem in njegovimi načrti, brutalno zatiranje narodnih manjšin— Nemcev na Tirolskem, Slovencev na Notranjskem, Kra «u, v goriški in tržaški okolici in Hrvatov v Istrlji in osta lom Primorju, priprave za vojno s Turčijo, ne morejo povzročiti drugega kot zlo, iz katerega izide še večja nesreča, uko se zblaznelemu diktatorju in njegovim blasnim oboževalcem in podpornikom ne vzame moč, da ne morejo izvršiti nič zlega. ' * . Dokler so pa znoreli diktator in njegovi fanatiki posesti moči, je pa možnost tukaj, da ne nastane le vstaj* v diktatorjev! deželi, ampak tu je velika nevarnost, da sa Evropa zaplete v novo vojno, ki zna hiti ravnotako šiba za človeštvo, kot je bila zadnja svetovna vojna, ali pa še veli ko večja, kajti znamenja so tukaj, da bo v U krvavi ples zapletena tudi Azija dejanako in ne samo na papirju. Lahko je skalo sprožiti s hriba. Kaj takeg« lahko store tudi mali In poredni dečki. Ampak težko je ustaviti sproženo skalo, ko je v teku po strmini nizdol, dokler ne obstane v dolini. • <» med dotičniroi Kstametčani tudi takih, kateri vse *» upoštevajo, vendar se daste pregovoriti onim nezavednežem. AU pa mogoče imate nek prazen strah, da vas bodejo tisti nezavedneži denucirali pri delodajalcih? Vem, da so to delsli n*,Calume-tu s prigovsrjsnjem dptičnegs farja. Vendar niso ničesar dosegli poprej, rszen po Zgubljeni stavki, pri ksteri so Uko pridno denuncirsll vsako napredno-mislečo osebo. Po isti so pa bili tepent bolj kot ksteri oni denun-cirani. In kje » d™«1 °d tistih tako hvaljenih družb, njih farja in njih cerkve T Vie mi je znano, kako so vpili potem ter rekli: Aha, smo pa vendsr "sfiksali" socisliste. In ni bilo dolgo potem, so pa bili siromaki ns duhu bolni precej-"sfiksani" n dsnss se nahajajo po raznih industrijsfolh mestih. Pa jih niso socilisti "flksali" in de-nucirali. i 1 Lshko bi bili osramotili, vse iste v dotičnih država*, v kste-re so se naselili. Kajti Vsi oni in njih delovanje nam is dobro po-znsto. Ampak socialisti ne žele slsbegs svojemu blišniku, kot to šele strogi cerkven jaki,> Podjetniki se nebrigajo, kaj *te vi ter kskšnegs prepričanja ste. Oni ssmo zahtevajo, da jim narediU delo, katerega on* odkažejo. Kakor sem slišal, nekateri, ko jih pride nsdlsgovst župnik, se na vse nsčine izgovarjsjo. Eden glsvnih izgovorov js, da sedaj nimajo dsnsrja ter t da mslo kasneje bede» mogoče sposobni ksj darovsti, daslrsvno so pre-pričsnjs, da jim cerfcav-ni v nobeno korist ter-da toOaensme-ravsjo podpirati. ZsM| vsakovrstni izgovori? 8 Um si nakop-ljste nadaljns nadlegovanja ter nikoli ne bodete imeli miru, ksj ti nadlegovale! si mislijo Ur rsčunsur vss msd svoje prisU-še, Uf/ss bodejo vsdno nsdle-govall in nikoli ne bpdeU imel miru pred njimi. Ti ljudje hodijo nsdlsgovst ¡najtrši Ukrat ko vedo, ds sp same ženske doma. Bačunsjo, ds lenske v večini so še v zablodi in mehkej-šegs srca. Zakaj jim ne poveste Ne moram si kaj» ds bi obe* nem ne spregovorili psr besed o slovenski župniji v Detroitu. Kal um «tak i Slovenci "aedaj sU-nujočl v Detroitu, So vmislill, ds ne me^sjo biti brez lsstne cerkve la slovenskegs tupnika, dssi je tuksj vss polno kstoltških in drugih csrkva, v katere ae lshko zsteče vssk kdor hoče. ln U v bllilnl, kjer sts-nujs. Kakor je pred časom neks dopissUljics pisala, ds so nam eerkve prod nosom in v njih ist obredi ln ceremonije kot v slovenskih. Torej saksj metati denar v cerkveno sidovje ln se voziti v poulični ksri do njegs po eno uro in še več. Po pošti mi je bil poslan neki listič s imenom "Glasnik slovenske župnije Detroitu". V njem vidim, kako jih neki slovenski ftupaik (ii ns in krajs od kod js prišel, ne vem) vspodbujs ter agitlra ss cerkev, boljše rečeno v prid sebi V lističu vidiAl Imena kalumet-skih tona (kolo k Uric) in imens darovalcev, kaUri io daroval poaamezno od 20 centov do M.60. Kolikšne ao večje obljubljene vsoU, nI navedeno v tistem lističu. Med darovalci ni nobenega sUregs Detroitčana. Vs so nckdsnjl Kalumetčanl in meni oeebno pot na ni. rasen pet darovalcev, katerih so jim to riMfri ufo ln naravnat v obraz, pbvedslt drual - nje žuAlkom koristi. tmiHmi STr tS * pokus) že dsvne opustile in ni je sile, ds bi jim isto sopet zsbila v njih glsve. Tako il jim v obrss pove ln nadlegovsnjs je konec. Zakaj clncati na razne nsčine in od večnega nsdlegovs-nja Čss tratiti. Tisti, ksteri so Še Uga mnenj s, ds brez cerkve ne morejo eksistlrati, si jo pa naj' zidajo Ur podpirajo lsaobo. Ssmo toliko bi svetov»! nJim in njih župniku, naj ns nadlegujejo stsrUi detroiUkih nsseljencev In drugih svobodomMscev, kajti vsi tisti so fte okusili pijsvke na svojem životu fte davno ln ss istih otresli. NtkoH teč jim ae bodo pustni priti nazaj. — Lse J Henalnie. Pa. — Ker fte dolgo nI bilo poročila ta naše naselbi-ne, hočem nekoliko opisstl naše razmere. Delamo fte delj čass vsaki dan;.ksk je zaaluftek. je pa fts znano čiUtoljsm. ds nam namreč ne privoščijo več kakor toliko, da ss za slfe prešivlmo. Sedaj so nam dali plačo, ki js bils v vojnem času. Kako dolgo drugim veselje jemljejo Na minuli seji smo debatirali radi vinske trgatve, ali žal med 200 člani jih nismo mogli «praviti toliko skupaj, da bi opravili delo,'katero pride pri vinski tr-gstvi. Sklenjeno je bilo, ds se vrši navadni veielics v korist društvene blagajne in ds vsak člsn plača 50c pri asesmentu. Kmalu potem Mi je prišlo lis u-ho: Ta mesec jih boš pa spet slišal. Povprašujem, kaj pa je spet'napaka? Za tistih 50c zs veselieo. Lepo Je to! Za $0c, ki so namenjeni v korist društvene 'blagajne, se bosto s Ujnikom prepirali, ko se vendar porabi v dobre nsmene, v podporo revnim članom. Za tisti denar se vam škoda zdi, ako pride pa kdo kolekUt za kakega nepo-trebnežs. ki je vsm v škodo, za tisUgs pa darujeU z dobrim na-menom. Slišal sem tudi govorico, ds pri društvu ssmo štirje vse "ronajo". PoveJU jih, kaUri so tisti štirje, ki imajo teko polno moč, da celo društvo "ronajo". Jsz mislim, da taki čin ni prav slsbo poznsjo pravila, sil jih pa sploh nikoli ne berejo.. Svetovsl bi članom, naj malo pogledsjo v pravila, da se na-uče kdo ,4rona" društvo. V pravilih je naUnko poročano, da ims pri društvu vssk člsn enake pravice. Vsaki ima pravico sUviti predlog, seveda takšnega rds ni proti društvu ali jednoti; ravnotako ims vssk pravico debatirati ln avetovsti koristne stvsri zs društvo. , i Se nekoliko o našem revnem božjem hramu. Zunanjim rojakom, ki pridejo v našo naselbino, je U božji hram nepoznsn, vsaki ga za drugo stvsr pred-stavljs, kakor je. Neksteri povprašujejo, kdo ps U "gsrač ro-na"; drugi zopet: "Čigava je pa U "ice baksa'"? Ta božji hram, »ki stoji tik Zornlkove prodsjal-ne, je bil pred psr leti postavljen ns korsjžo in v upsnje dobrih vernikov. Mislili so posU-viti lepo cerkev, ker ps nI bilo. dosti cvenka, so posUvtti ssmo spodnji del in na tisto so dali streho. Križ so pa ksr ns "kon-krit" pribili. So rekli, ksdsr se dosti denarja nabere, bodo pa naprej grsdfli. Ksr so ps verniki premalo dali, je ps ksr Uko OsUlo. Kolektali so ln ltolskUli, sli zmeraj je bilo premslo komaj za gospuds. Zato msnda noče nobeden dolgo čass tukaj oaUtl, ker premslo darujejo. Prej ko so božji hram zidali, js bil Itsli-jan za gospoda, potem neki Slovenec. sedaj je pa menda Poljak. Kskor se vidi bo Poljak imel uspeh. Takoj se je lotil neki Poljak kolektanjs, ksteri je prišel tudi k meni. Ves v sapi in vesel prileti k meni. Novega gospuds smo dobili, koliko boš dal v kolekto? Kako kolekto? ga vprašam. Ds dogradimo cerkev, katera nam je potrebna, če ne nam p« še U gospod utsče. Za mene ni trebs cerkve bi tudi fsrja ne, jss ga nič nasaj as dr-ftim; zaradi mene kar lahka odide. PO daljši debati pokaže knjig* rekoč: Poglej, povsod aem fts dobil in tudi ti boš dal. Pregledujem knjigo ln ras vidim v njsj Slovence. Sem si mislil. sko bo tako, bom pa ras kmalu tudi jas prtmoraa dati, ker bom v preveliki manjšini In me bodo prisilili, posebno ksr so med Umi fte moftje. ki ss ŠUjejo naprednjske. Le tako naprej, saj bog vam bo stokrat plačal vss po vaši smrti. Samo odkritosrčni bedi- Spominska knjiga & D. D. v Collinwoodu. Veliko je že bilo spslov na naše ljudi od strani publlkscijske-ga odseka S. D. D. glede spominske knjige, nsmreč ksr se tiče imen za v spominsko knjigo. Ponovno poklsdamo to prošnjo na naše narodno čuteče Slovence, ds se spelu, kateri je zaključilni. odzovejo, ksjti spominska knjiga že odhsjs v tisk. S. D. D. bo dograjen in vsled tega mors biti ts odbor pripravljen, tako da nam ne bo delo zssUjalo, ker prihodnji mesec bonto j ako zaposleni z drugimi zadevami. For-malni sklep je že bil storjen, ds se bo otvoritev vršita okrog novega leU, ali pa raviito na novega leU dan. Zato nam v tem oziru ne pršosUja več veliko časa. Ampak ako čutlU, da ste Slovenci, in želite imeti v tej krasiii knjigi svoje ime in ime vaše družine, odzoviU se Umu apelu. Za vsako ime je en dolar. PomisliU, sko storimo,vsi svojo narodno dolžnost, kolikor nas je Slovencev v tej naselbini in Clevelsndu, kako lepa vsoU bi prišla za S. D. D. Vedite, da diraktorij potrebuje še denarja, in zopet denarja, ako hoče, da se delo izvrši v tisti meri, da bo dovršen. Prebudimo se v končni dvanajsti uri, zavedajmo se, da en doikr ni veliko, in sko damo vsi, se bo ps S. D. D. veliko poznalo. Naprofteni so tudi rojaki iz okolice, ds oddajo svoje ime v spominsko knjigo S. D. D Oddajo lahko tudi v tiskarni E-nakopravnost; enako v podruŽ niči Slovenske delavske zadružne zveze, Waterloo Rd., pri Uj-nici odbora mrs. E. Mstko, 15709 Trafalgsr sve., ali pa pri finsn-čnem Ujniku S. D. D. Mslo žslostno bi bilo, ds bi bife U knjiga izdana, ne da vsše ime bilo notri. Zsvedajte se pomena U knjigejn prijM bo-sU do zaključka, da nI drugače kot ds se pridružiU tudi vi ar«. madi prispevate!jev imen. Drur štveni Ujniki, na vas jse tnd' veliko poklsda, zavsdajU se svoje dolžnosti. Veže vss dolžnost, ds pritiskaU ns članstvo svojega društva, da dajo ime za knjigo. Mi upamo, sko bi ss društveni Ujnik malo bolj pobrigal za stvar, bi bila tudi uspešnejša. Torej vsi ns delo sa imena ; glej mo, da slehernega Slovenca oz Jugoslovane dobimo, da da svoje ime v to knjigo. Pojdimo vsi v Um kočljivem trenotku na delo Ako smo pričeli, glejnm, da tud povoljno skončamo. Ne zsnsšsj U vse na diraktorij sli publika-cijski odssk. Oni še deUjo. Ens-ko tudi vi, slovenski trgovci, ti sti, ki ste mogoče z eneg*M drugega vzroka odklonili oglas v spominsko knjigo. Vss ensko veže dolžnost, da prispevaU po svojih močeh in dsete oglas. O-glaa oddaste lshko telefonično na list "Enskopravnost" . Tsm boste dobili cene, kot druge informacije. Zavedajte se, ds smo vsi sinovi !n hčere mstere Slovenije, in sko čdtftno ter želimo povzpeti se nekoliko višje kulturno ln družabno, smo skupnd dolžni deUti, in se žrtvovati tem zadnjem, kočljivem trenutku. ZsvedajU ss, da bo tsks fcv govce tudi nsrod upošUvsl r Droltvsni tajniki, kateri U niso oddali sgodovinskih podatkov njjh druftUv, naj to store najkrajšem času, ker v tem os ru bomo primorani zaključiti, 11 ko ne bo vsše društvo vključeno v splošen zgodovinski razvoj, bo krivda na vsši strani in ns nafti Toraj ne presriU tega, kot ensko tudi vsebino oglasa drafttva, ksk oglas ftetiU Imeti in kaj. Naj bo to klic, klic. kateremu upamo ss boste v splošnem edsvall Slovenske starte oposarjamo, da as nsmsrava organizirati fta^nladina, U js dsfid ln dslk -es ob priliki otvoritve 8. D. D V tam bosU šs pravočasno ob-veftčeni potom listov. Bodite pripravljeni! Vsa društva naj bodo tadl pripravljena, tiče glede otvoritve D«, kar mogo6e prihodnji s delom. Rssmotri- ÜlliOIIE ' Pet krav ss nikel! (Slsmorezčeva filozofija. ) Ob cesti stoji l\iša. Dobra hiša. Lepa hiša. Čvrsta hifc rrijetno je bivati v tej hiši. To. da zidsr, ki je zgradil hišo, ni vreden hudiča! On ne razume svojegs posla! f. ' Košarica grozdja. Fino grozd-e, okusno, sladko, prve vrste Ampak trts, ki Je rodila to grozdje, je zanič 1 Strašansko zanič! I^Hti Knjiga. Ce bi jo bil jaz spisal, bi bila to imenitna knjiga. )obra bi bila tudi — Ukole m*-o dobra — če bi bil Pukelj njen avtor. Ker pa je knjigo spisal Burklja, je knjiga za smeti! Krava! Jaz sovražim kravo silno jo črtim, ljubim pa njeno^ mleko! Zemlje se vrti okoli svoje osi n okoli solnea zaradi mène! Tako pravim jaz, Slsmorezec. Imam strica po msteri, ki se pili Krokodil. Kje so pa vaši strici"? Kdo in kaj ste vi? a a a Zuboren je. Letos najbrž ne bo vojne med Francijo in IUlijo. Mussolini je preštel svoje legije in toliko je še trasen, da ve, da z italijansko, mejo preneha tudi fašistovska šala. Italija v črni srajci se lshko posUvi na glavo in pokaže nebu precep — in to je vse, kar more storiti. Druge nevarnosti ni. it|| Zato ps ne bo grmečih novic. • • • Jezdec dobi novega konjička. . Dragi mi Žarkomet! Pripravi ee na materijal iz stneriško slovenske metropole. Malenkostni, toda za naše malenkostne razmere veliki dogodki prihajajo. Nekaj bratov naznani, da so presedlali. To je sicer njihova privatna zadeva, toda bratska družba si ne more pomagati, da se ne bi smejala. Presedlali so ponoči in brez luči. Oni mislijo, da so Šli z osls ns konja — pa je ravno narobe. In še nekaj. Nekdo drugi, ki je doslej sikni, bo zdaj božsl. Naglej se ça! Odslej bo luns svetila podnevu, ae bo več solnce! Tako se vrti naš pukljazti svet. — Smehljaj iz Clevelanda. 'tfvÄii a • • Dobim novica Is Jugoslavije. MešeUr Korošec je sklenil kupčijo. Kranjskega bika je prodsl Pašiču za trideset dinarjev. Pašič ima zdaj vse: bika, junca in bušo. * v -J ? a Revolucija v Mehiki! Oslo, 14. nov. -t NorveSka časnikarska agenturt je prejela brzojavko iz Vladivostoks, ki se glasi, da je tjs dospel radiogram iz Soluna, ki se tfasi. ds so tam izvedeli direktno iz Hslifsxa, da js prišlo pismo iz Osske, ki «e gUsi, da so tsm sllšsll iz Hel-singforsa, da je v Mehiki izbruhnila velika revolucija proti Cal-lesovi vlsdi. General Jose Maris Fsüx Francisco Cslligula je začel v peUk zjutraj ob treh oblegati predsedniško pslsčo, e pol milijons kstollškimi vojski. Grmenje topov je sllšsti v \ « namo. ' ' a a a Kaj ss godi v Collinwoodu? Cenjeni Zsrkomet! Nsš Me-sijs, vodjs klerikalnega bloka, je bil na mlaiji v Chicsgu, toda "dokazi", ki jih Je nesel tjs, » ¿bo držslK B« jet-i^j Martin v Zagreb in Mart»" is Zsgrsba. Fsrovšks miiiJa ^ ni obnesla. Mesijs bi gs ^ smel Uko lomiti, dMl PJJ "march" v Chicago stsl nlče«^ ksr mu je družba, pri ksten Križnougankaraka. On (izpolnuje predale v križni uganki): "Kako Je ime avtomobilu, ki začne s beaodo "t" 7 Ona: Pojdi no! Vsi avtomobili začnejo z gasollnom! (Nodoljovonjo a t. strani.) vejte na vaših sejah o tem velikem pomembnem vprašanju. Enako opozarjamo alovenake starše, ako imate svoje otroke nadarjene za kako umetniško delo, oziroma imate že izurjene, da znajo igrati na inžtrument ali kaj etičnega, sa petje, umetni ples, vas prosimo, da se odzovete in pošljete Imena ln naslove na oenačenl naalov tajnice. Pišite, teaa so vaši otroci zmož-ni. Iatotako velja za vse Slovet* ce, ker ob priliki otvoritve S. D. D. nameravamo isvriiti kolikor mogoče fin program, Pokažimo svoje lastne slovenske talente, ksj znamo. Sedaj boste imeli kipalu dvorano na raspolsgo in tsm si bodo tudi vsži otroci lahko bistrili um v godbi, petju in dramatiki ter drugem. Kot fte omenjeno, ob otvoritvi izdene knjige bo nekej krasnega. Krasile jo bodo rasne društvene allke, zgodovina rasvoja naše naselbine Itd. Torej glejte, da al boste eno teh knjig tudi nabavili, kadar iside. Ze publlkacijskl odsek S. D. D. -J. f. Dura. lies v nodoljo S. januarja v Narod- Dr. At 108, 8. N. P. J. - Maškarad-aa vooolloa v ooboto 89. JonuarJa v dvoroni B. N. P. J. Risb št 1, JBX. - Dramska »rod-■tava v n «doljo tO. januarja v dve« rani 08PB. y jg| Dr. št. M, 8. N. P. * - VesShse v ssbots 18. faferearja v dvovaal 8. N. P. J. Dr. št 81, E N. P. J. - Vooolloa v soboto 18. februarja, v dvorani B. N. P. J.' .., Bvsss stev. erg. **— VoosMca v soboto 18. moro« v Narodni dVeraal. Klub Št 1, J. B. g. — Dramska pred-■tava v nodoljo 87. marra, t dvorani 0. B. P. B. K hib št I, J. B. 8. — Dramska grad-•Ura In prvomajska slšvnoot v as« doljo 1. maja, v dvorani B. N. P. J, OPOMBA i Ako priredba Vsšsfa dra-»tva ni osnašona v gorajom aasaa-mu, »poroiiu datum la drage podatki sa naslovi JOHN Pütt Učitelj: Kdo ml sns opisetl gosenico. Tomašek: Jas znam. 'Učitelji Dobro, Tomažek, pa povej, Tomažek: Goeenica je tapeciran Črv, t* e Is Me. Učitelj: Ne, Mihec, naštej ml pet afriških živali. Mihec: Tri opice in dve pe- Slovehakl dom. Milwaukee! Wie. — Dolžnost ml nsrekuje, ds nsplšem par stavkov javnosti o napredovanju organizacije slbvenskegs doma. Ni le dolgo, kar sem poročal, I 7 * ti »n OSVETA Kobrrt Ixmi» SUveM«: |P«Ufljai»te m Wji . _ Cospod. je dejal prvi po-ročnik, ko je planil v kapetano-vo kabino, ladja »e potaplja. — I>obro, Mr. Spoker, jo do- kapetan, toda to Ac ni vzrok. bi letal človek napol obrit o-koli. Pomislite trenutek, Mr. Spoker, in videli boste, da iz filozofskega vidika ni nič novega v n#."»em poioiaju: o ladji lahko rebrno, ¿e se ie vob¿e potaplja, da se je imela potopiti od dno, ko ao jo spustili v morje. _ _. Naglo «e pogreza, Je dejal prvi poročnik, ko *e je vrnil obrit. — Naglo, Mr. Spoker? je vprašal kapetan.. To je malo čuden izraz, kajti ¿as (če hočete razmišljati o njem), je samo relativen. — Gospod, je dejal poročnik, mislim, da je komaj vredno o tem razglabljati, če bomo te v desetih minutah na onem avetu. — Ce mislite tako, je odgovoril kapitan prijazno, potem ne bi bilo nikoli vredno začeti s katerikoli važnejšim razglabljanjem; možnost, da moramo u-mreti, prodno pridemo z njjm do konca, je vedno največja. Mr. Spoker, niste si Ae ogledali polo-laja moétva, je dejal kapetan smehljaje in pokfmal z glavo. . — Vse preveč nem zaposlen z ogledovanjem položsja ladje, je dejal Mr. Spoker. — Govorili ste kot dober oficir, je odvrnil kapetaa in potožil svojo roko na ponočalkovo ramo. Na krovu sta našla, da je moštvo vdrle v hrambo sa pijačo in se naglo upijanilo. jX — Mod Je, je dejal kapetan, to je neZiafaelno. Dejali mi boste, da se ladja potopi v desetih minutah: dobro, in kaj potem? S filozofskega vidltia ni nič novega V našem položaju. Vae svoje življenje smo bili na tem, da nam poči kakšna žfla ali pa da nas zadene strela, pa ne aamo v desetih minutah, temveč v desetih sekundah. To nas pa ni oviralo, da ne bi sedali h kosilu aH pa nosili svojega denarja v hranilnico. PriznaVhm vam z roko na srcu, da skdraj ne razumem vašega obnašanja. Moštvo pa jo bilo že predaleč, I da bi se za to dovolj zanimalo. To je zelo mučen pogled, Mr. Spoker, je dejal kapetan. — In vendar bi rekel s filozofskega vidika, ali karkoli Je ie to. Je odgovoril prvi poročnik, da so se že upljanili, preden so prišli na krov. m — Ne vem, ali vedno sledite mojim mislim, Mr. Spoker, je odvrnil kapetan ljubeznivo. Toda pojdiva naprej. V smodnlžnici sta našla starega morskega medveda, ki Je kadil svojo pipo. — Za Boga, je zaklical kapetan, kaj pu uganjate? ^ Gospod, J* dejal stari mornar, opravičujoč se, dejali so mi, da se ladja potaplja, »si —r Ia vsemhno, da se potai^ Ija, Je dejal kapetan, a filozofskega vidika vendar ne bi bilo nič novega v našem položaju. Življenje, stari moj mornar, življenja je v v sakem trenutku in v vsakem oziru tako nevarno kot potapljajoča ae ladja; in vendar je lepa človeška navada nositi dežnike, obuvati galoše iz kavčuka, začenjati velika dela in ae v vsakem "oziru obnašati tako, kakor če bi obstojalo upanje, da je življenje večno. In kar se tiče moje malenkoetne o-sebe, naj bi zaničeval moža, kateri bi, čeprav je na krovu pogrezajoče ae ladje, «pustil za-vžlti zdravilne kroglice aH napiti svojo ura To, prijatelj moj, ne bi bilo človeško vedenje. — Oprostite mi, gospod, Je dejal Mr. Spoker. Toda kaj je natančno razlika med britjem v potapljajoči se ladji in med kajenjem v smodnišnid? — Ali če se godi nekaj slič-negp v eličnem položaju? ja vzkliknil kapetan. To Je čisto prepričevalno. Dajte mi amot-kol Dve minuti nato se je ladja razletela s krasnim pokom. (Iz angleščine prevel P. V. V duhu čaaa. — Mihec, poslednjlč te vprašam: ali se hočeš učiti pisanja ali ne? — Se ne izplača. Saj mi bo papa kupil pisalni stroj! i. s. RIM Poslovenil V. kL Sais». (Dalje.) — — Počasi se razgrinja sivkasts pre-progra po vgtj pokrajini- Prozorna sicer, dobro je videti gozdove in mesta na Albanskih gorah, pod rt i ne po kampanjski ravnini — toda sivkasta. Pastelj izginil ... Sedevs, kočijaž obrne. Grob Cecilije Mc-teile je počrnel, vodovodi v daljavi so se nekako «krilil in zavili v rjave plažče. Kamen stare "kraljico cest" se oglaša pod konjskimi kopiti. Prehitevamo ali sročavamo dvokoletne vozičke kampanjskih okoličanov, njih n#lišpani konjiči ei zvončkljajo žalobno s številnimi poobešenimi zvončki, dočim gleda njih vodnik, leno zleknjen na visokem sedežu, hrez misli v daljavo ... Bližava ee Aurolijsvemu obzidju, peljeva ae ikozi vrsts in spet vidiva Rim. Sotoce je zašlo. Prekrasno, kakor zahaja tu vedno, komaj pa Je sfcšlo, že So vstale nad Vatikanom sive goro oblakov in iz njih veje mrzel veter — ta vedao paganska prlroda simbolizira tukaj zgodovino človeštva . . . XVUI. 1'antheon. Nevelika Piazza. Okoli in okoli prodajal-nice s pestrimi izložbami; po ozkih hodnikih mrgoli ljudij, ds je težko priti naprej; eredi trga šumi fontsna; vitek obelisk iz rdečega »rrsnlta se dviga nad njo; vozovi kočijatev s kima joOimi vozniki na kozlih; vozički postrež-čkoV, katerih pocestailci počivajo kje v senci, kamor ne more žgoče aolnce; kričeči prodajalci razglednic, ciceronl, prežeči na tujce — in v te vtburksni vrtinec in šumno življenje gleda molčeče temna antična Stavba. Tri vrste mogočnih stebrov iz nekdaj be-Wa mramorja nosijo Streho njegovega pred-«vetiAča. na njegovem arhitravu se' bere: M. Agrippa L F. Coe, tertium feclt, M. Agripps •on Lucijev, v tretjič konzul, sezidal; cHindrs-*ia stavba glavnega avetišča — nje rdeča opeka. onopana bleatečih mramojmatih in kovinskih obraakov, se da v brezbrižni resignaciji topo ogledati ra<}oyodnim pogledom — se opirs ob prodsvetlšče, in kakor izbočen mehurček na mu i*>krive sivs svinčena streha glavo. Odprev« vratca železnega omrežja, stopi- )*> i*r stopnicah navzdol — tudi Pantheon kale, ds so letela tla antičnega Rima za par metrov niže, nego tla današnjega meats — dru-žina sestradanih mačk. ki imajo sa to mrežo «Jomovinako pravico, gleda na naju z nekega kvadra na levi atrani z žoltimi nagibnimi ofcmi; greva *ko*i pr ... Ik-la rnvftlolia brez loška js razlite po prodoru. Hela hveUoba, Čeprav ni niti eoega ' kna Niti ene nt Jene* nima U svetloba nikjer, pe tudi niti ene sonce Sredi nevisokega alve-• . n js stojiva, lz njega raae ogromna alva . . • »ns nupola. vspsnja se nad najino glavo, In gori. vieoko, vlaoko Je odprt krog. U oechfc», oko. ki ss v njem modri modro nebo in beli kos oblaka, plavajočega po njem. Skoraj dve tteodkMi gteda eveSŽSi* e tem odprtim očesom proti nebu ta skoraj dve tisočletji zre nebo ¿koit to oko v sieUiff. teliva skoteni "Vfljo < nakomerne bele svetlobo, ovoje sobe ia sneg v zimskih dneh In po**» vode v poiHnth vihar-jih. « V — Po bitki pri Actiju je sezidal Pantheon M. Agripps, vojskovodja, prijatelj in zetAugu-stov. V pročelju, vhodu nasproti je etal kip Jupitra Ultorja, Maščevalca, ki je kaznoval vse morilce oboževZnega Julija. Na desno ln levo od njega so bili kipi Marta in Venere, Aeneja ih jiula, Romula in Caesarja. Cesar AugustUs nI dovolil postaviti med nje svojega Upa, in bil je postavljen v prodsvstisču s kipom sgra-ditelja tega templja, Agrippe., Imenovali #o ga Pantheon, ker se vzpenja njegova kupola nad zemljo, kakor nebesni obok nad svetom — — ta stavba je bila simbol Augustove vlade. Postavljen je bil biku krajs, imenovanega Kozji ribnik, kjer je Komula nekoč pri pregledovanju vojske obdela megla in vihar in je bil "v ne^tesa vzet". . Agrippovo delo je močno poškodoval po» Žar; oblika, v kateri #e nsm kaže zdaj, pohaja iz dob genialnaps arhitekta na cesarskem tro-nu, Hadriana, z dopolnitvami in popravki Se^ timlja Severa in Caracalle, kakor naznanja drugi napis na arhitravu. . Takrat so bile kaaete kupole vložene z bronastimi rozetami; stene cilindra't belim mra-morjem, in taktat sta'bila obok in streha pred-svetlšča od brona ln streha kupole je bila pokrita s pozlačenimi bronastimi ploščami.-- Stojiva pod samim oknom in kličeva si v spomin vse, kar je bilo ... Pantheon j« edina monumentalna stavba antičnega Rima, ki se je ohranila . . . Kakšna je pač morala biti celota, če vplivale ta mala primera celo v svoji sedanji oropanosti na naa po tolikih stoletjih tako mogočno, tako veli-'častno! Kskšen je pač moral biti pogled na ponosni CapltoHum, na mogočni Palatin, na Forum MagmJttt Kakšen na Forum Traja-num, kf je bil "čudo" celo tem antičnim ljudem, vajenim monumontalnoeti bolj nego mi? Kakšen na tempelj Marta Ultorja, katerega par stebrov, ohranjenih na mestu Augustovega Fors, so nam sdl kakor da jih sploh niso napravilo človeška roke ? Kakšen pogled na Am-flleater Flavljcev, Konstantitonovo baziliko, Caracallova in Diocletianova kopališča? Kakšni so pač morali biti ljudje, ki so se čutili doma mod takimi stavbami in so na tak način realizirali svoje sanje? . .. ht3 Da. tu je bilo pahnjeno človežtvo z višine, o,kateri se nam la bolestno sanja, tu mu je bfla potita duša, kakoršne mu ni Usoda pozneje nikdar več dodelila. V dobah najvišjega poletja pozneje ni zmogla ničesar več. nego koplje tega, kar je bilo ustvarjeno tu. Kupoal cerkve sv. Pavla v Londonu meri premem 41 metrov, kupola sv. Petra v Vatikanu ln kstedrale v Florencl po 42, nJim vsem je bila sa vsar in vzorec ta-le pantheonska kupola. In njen premer meri 43 metrov . .. EdikU krščanskih cesarjev ao saprli vas paganske templja antičnega svata, tudi Pantheon Je bU saprt Zapadnl Gotja ia Vaadali so kajpada vlomili tudi njegova vrata, niso pa našli tu zakladov, in opuščeni kipi bogov nieo vzbudili njih grabežljivosti. Deževje je lilo vanj svoje curke akosl odprto oko. Tlbcra. loto za letom ftaetopajoča U svoje strugo, je preplavljate s žotto vodo krasni njegov tlak. toda dihanje elementov nI uničilo te stavbe, t Papež Boaifac IV. je opaaeval dolgo a poželjivim pogtedom sapuščeno bivališče pagan-skth bogov ia je mialU. da bi bila ravno U kupola primerno stanovalisče nebes kraljici, davki Mariji. U zaprosil al jo je od bisanUn-*ktr * ooaeria Fekaaa — tistega, ki je mnoril rHarja Mauritija la njegovih petero sinov In ki oo mu pe»tavfli takrat steber na velikem Poni,— le Fotona mu je ja dal. SPLpftNA NAVODILA O VA-LENJU PIJANCEV Di NJIH MOL 7 "hše FrankTakancich. (KuW ali mah. Tudi so v nevarnostih da se pri tekočih vodah utOpe. y Mogoče bi mi kdo ugovarjal, kaj pa divje zace, gosi itd.? Ko bi ae divje tako pozno gojile kakor domača perotnina, bi bilo vsepovsod preobilo perotniae brez onih, ko jih lovci poetrelijo. Glede krmljenja moramo pomniti, da mora dobivati vodna perotnina še več zelenjave, repe, pese, korenja, krompirje, kuhane, oparjene, oziroma zmočene piče. Race morajo.dobivati v o-bilioi kuhanih v in., razrezanih mesnih odpadkov ali mesa, ka-koršnega al bodi in zmešano z vettko zelenjave in starim kruhom; tudi skuta Je dobra za race, v začetku naj bo zmotena z nekaj jajci. Ko preteče nekaj dni, morete mladiče krmiti a poparjenimi otrobi aH jermenskim zdrobom, kuhanim jrižem, namočenim o vsem, ječmenom itd. Krmljenje naj se vrši 4 do 6-krat dnevno ter naj iipajo živali prost izlet' v zelenjavo, kjer si zamorejo poiskati nad^ljne hrane sami. Predno mlade gosi n|so stare š tedne, je boljei da se ne puščajo na vodo ter umestno je njim za prvo kopslj namazati puh (perje) z oljem sli msstjo. Sploh ps rabijo mlade gosi vodo € v slučaju, ako so odločene za rejo ali pa za jesenl&o pitanje Perje je oe*da boljše, ako imaT žival priložnoki za večkrat- dru ef mora krepko, da 1 dodatki _ . ^ oglja in soli pospešujejo tok, kakor so tudi umestni dodatki.'klajnsfa apna. V obetano pitno vodo vse pe-rotnine, posebno mladih gosi. catere to tako na onesnažijo kot race, dati hi bflo vedno ne-ez^ie MKOČMKI POZOR! Znamenje (Ost tl-lt») pola vam je naročnina pete t dan. Ponovite ie da vam HaU de Ako Usta na pre jásete, je mogoče vetavljen. ker al bU plačan. . Ako Je vaft Ust pla čanin ga ae prejmete, je mogoče vstavljen valed napačnega na-alova, pišite nam dopienlco la navedite atari in novi naslov. Nsftl zastopniki as vsi dra štvenl tajniki In dragi ssatopnl ki» pri katerih lahko plačate naročnino. ; Naročnina as eole leto je lš.00 la za pol lete pa I&60. Člani S. N. P. J. doplačajo ss pel lete $1.90 in zs celo leto $*M. Za mesto Chicago in Cicero za leto pel leta $*Jft, z% člane $S JO. Za Bvropo slane sa pol lete 94.00, za vae lete pa $8.00. Tednik eitane za Bvropo $1.70 Clanl doplačajo aamo SOc zs »oštnino. Naročnino lahko tndl UPEAVNI0TVO Do no COaU« priWsfW) )v na koliko ¿el 6—20 grano pa je bolj prlp permanganate 1 na galon vode, ki, približno vart vode, potassium avne čHčke že po- vedano, obvaruje perotnino pro-i driski in dru^m podobnim Jeznim. S piščanci zvaljeni mi umetno (V inkubatorju) lah ko postopšle na ištfnačin, ie jih priložite koklji ali pa morate meti zanje umetno kokljo, to jc "brooder". Kakor sem že opisal, morate posebno paziti na one piščance, ki Ith kupite, da veste kdaj so bili izleženi kdaj so bili ae.jahko slih sgo. hpol notna' Otopel za nekatere dojme. Navadil ae ai ne čttati, ne pisati, pač pa je postalo njegovo računanje naravnost fenomenal-no. Z neverjetno natančnostjo ugotavlja tiatume sa cela stoletja naprej la va povedati, katerega dne Je ta ali oni svetnik. Ta^o je n. pr. s bliskovito naglico povedal, da bo dna SO. mala 1. m r 2798. sreda, kontrolirali in so i so trditev i, da je p£ vnikl ne vedo, kal naj napsavijo a Zei-slerjem Za hilnkljp ne morejo .proglasiti, slasti ksr ga 1 matlke sa pravo čudo. Toda kar Ja sa genija. eš#«l i eri v sa-drogi, ste naaravile oba tabora mfrm&É veka. TKakn vabila m vaaafiee te «hoda, vizltnica, časnike, knjlgre. koledarje letake Ud. v itovfgiwim, hrvatskem, alovaikea. defcem* iktm ang jorikn in dinglk» VOKTVO TKKAME APEURA M ČLANSTVO S. I. P. J., IA TISKOSNE NAROČA V SVOJI TISKAM CSHS ZMERNE. UNUSKO DRLO PRVR VSSIB VSA POJASNILA D AIR VODOTVO TBCARNR .i TAM SB 8. N. P. J. PRINTERY ha Zeljo tvM vsa ustmrna pojasnu *