DOBILI SO NAGRADO OBČINE LJUBLJANA CENTER
Eksperimentalno gledališče GLEJ: Zagnano delo v nemogočih razmerah
Dvoranica z obokl In stebrl. 80 sedežev na klopeh, skrotn-na plsamiška opiema, kl Je pr«d leti služUa za sceno! Res-nično majhen kultumi koti-ček v starl hlšl na Gregorčlče-vi ulid 3 v LJublJanl, v kateri Je od leta 1983 napie] nailo streho Eksperimentalno gle-dallšč« »GLEJ«...
Na ustanovni listini Eksperimen-talnega gledaližča >Glej< iz julija leta 1970 je podpisarah 12 ustano-viteljev, ki so se kot kulturni zag-nanci zavedali potrebe po ekspe-rimentalra dejavnosti v sodobnem gledališču. Tako praznuje >Glej«, kl deluje kot samostojno društvo. letos že svoj 17. rojstni dan.
>Naše gledaliSče je majhno, za-to je maloStevilen tudi naš kolek-
tiv,< je pojasnil umetniški vodja Blaž Lukan. ki opravlja to delo od
leta 1985 dalje. >V stalno ekipo šte-jemo poleg umetniškega vodje še upravnika. računovodjo in teh-nično osebje Nihče izmed nas ne dela v tem gledališču prolesional-no, ampak smo honorarci. Ko se odločimo za dela, ki jih bomo uprizorili, se nam seveda pridruži-jo še režiserji, dramaturgi, sceno-
grafi. igralci. plesalci m avtorji glasbe. V letošnji gledališki sezom smo pripravili 3 premiere: >Apo-kalipsa« Stanka Majcna, »Kome-dija - Ne jaz - Katastrofcn Samu-ela Becketta m >Prostor št.-461« po stihih Srečka Kosovela. V njlh igra 14 igralcev. Od drugih gledališč se ločimo po organizacilski strani in tudi po načinu izbire predstav. Posameznega projekta se lotimo takrat, ko je zanj zanimanje. Svoje zamisli in predloge nam posredu-jejo avtorji besedil sami in režiser-ji. nekaj možnosti pri tem pa ima-jo tudi lgralci.« je prijazno nada-ljeval.
Ddbro desetletje je Eksperimen-talno gledaliSče »Gleji uprizajjalo predstave večinoma v Kulturhem centru Poljane. Prostori na Gregor-
¦ čičevl 3, kjer domujejo zdaj, so včasih služili kot skladišče. Delno so jih preuredili {toplotna in zvoč-na izolaclja, garderoba za igral-ce). Če jim bo ljubljanska kultur-na  skupnost  odmerila  kaj  več
;Sredstev. bodo postorili še mar-sikaj.
Vrata gledališča so odprta tudi študentom Akademlje za gledaliS-če,    radio,    film    in    televizijo
(AGRFT), mladim igralcem, reži-serjem, scenografom in drama-turgom, ki pogosto prav tu dozivijo svojo prvo resno vlogo. Zelo se po-trudijo, zato je njihov umetniški prispevek često na visoki kvalitetni ravni. Na teden imajo od 2 do 5 predstav, na leto pa približno 100. Lahko se pohvalijo, da so dobro obiskane (od 80 do 100 gle-daleev).
In kdo odpre finančni mošnjiček za njihovo dejavnost? Predvsem ljubljanska kulturna skupnost. en projekt pa jim v celoti flnancira Kulturna skupnost Slovenlje. Raz-mišljajo, da bi se v prihodnje na podlagi svobodne menjave dela povezali tudi z organizacijami združenega dela. Begunjski >Elan« jim je na primer posodil telovad-no opremo za sceno na predstavi >Prostor št. 461 c
Med 17-letnim delovanjem so uprizonli 45 del in kot eksperimen-talno gledališče postali znani po vsej Jugoslaviji; meja domovine pa še niso prestopili. Gostovali so na Ptuju, v Izoli, Celju. Mariboru,' Zagrebu. Skopju, Sarajevu. Tito-gradu. Novem Sadu,.. Nabralo se jim je tudi že precej pnznanj. V
letu 1983 je bil »Rožnati trikotrak« proglašen v Mariboru za najbolj-šo predstavo in prejel Borštnikovo nagrado; predstava »Hardcore« je bila v Ninu leta 1984 proglašena za eno najboljših predstav v Jugo-slaviji; lani je na Festivalu malih in ..eksperimentalnih scen v Sarajevu prejela predstava >Noč gostovc nagrado za rezijo m mladega igralca; Jerica Mrzel in Vojko Zi-dar sta letos v Sarajevu prejela zlati venec za partnersko lgro v predstavi >Summertime<; na Boršt-nikovem srečanju 1986 je V. Mo-demdorfer prejel nagrado za re-žijo predstave >Summertime«, Jeri-ca Mrzel pa je bila proglašena za najboljšo igralko v njej in prejela tudi nagrado občinstva.
Doslej je v predstavah >Gleja< sodelovalo skoraj 100 znamh m manj znanih igralcev (tudi pokoj-na Duša Počkaj). vrsta režiserjev in avtorjev glasbe (Jaru Golob, Mat-jaž Jarc, Mario Marolt) V posa-mezni predstavj sodeluje ekipa 2 do 7 igralcev, saj je njihov oder resnično majhen. V svoj železni re-pertoar uvrSčajo predstavi >Ela< in >Summertime<.
Te dni je njihov gost gledališče
Poquelin Theatre iz Pariza s pred-stavo Tennesseeja Williamsa >Go-von mi kot dež in pusti me poslu-šati«. Odrske deske so prepustili tu-di že Slovenskemu ljudskemu gle-dallšču iz Celja in slušateljem AGRFT (predstava >Macbeth«).
Način njihovega dela bo v pri-hodrije tak kot doslej: raziskovati nove oblike gledališkega lzraza, uprizarjati predstave, ki na odru sicer rnorda ne bi zaživele, omo-gočiti prcdor mladim gledališčni-kom in skrbeti za kvalitetne pred-
stave. s katerlh bodo obiskovalci odhajali zadovoljni in notranje kulturno bogatejši.
In kaj načrtujejo za prihodnjo sezono? Takole je povedal Blaž Lu-kan: >OdloCili smo se za .ZapuSče-no obalo1 H. MOllerja. .Kralja Ojdi: pa" G. Testorija in .Edmonda1 D. Mameta. Nagrade občine Ljub-ljana Center smo veseli. Vsekakor nam pomeni vzpodbudo za na-daljnje tvorno m zagnano kultur-no delo na odrskih deskah ekspe-rimentalnega gledaliSča.<
Silva Šuc